MONITORING PITNE VODE 2014
LETNO PORO Č ILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2014
Maribor, maj 2015
Naslov: MONITORING PITNE VODE 2014 - LETNO POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2014
Izvajalec: NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO Center za okolje in zdravje
Oddelek za okolje in zdravje Maribor Prvomajska 1, 2000 MARIBOR
Naročnik: Ministrstvo za zdravje Štefanova 5
1000 Ljubljana
Evidenčna oznaka: 141a- 09/1206-14
Delovni nalog: Pogodba št. C2711-15-145101 z dne 09.03.2015 Dejavnost: 214a– monitoring pitnih vod
Poročilo pripravila: Nataša Sovič, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
Sodelavci: Vesna Hrženjak, dr.med.,spec.
mag. Marija Lušicky, dr.vet.med.
Marjana Babič, univ.dipl.inž.kem.inž.
Maribor, 29.05.2015
ODDELEK ZA OKOLJE IN ZDRAVJE MARIBOR
Vodja:
mag. Emil Žerjal, univ.dipl.inž.kem.tehnol.
NACIONALNI LABORATORIJ ZA
ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO Direktorica:
Zora Levačić, dr. med., spec.
Uporaba podatkov iz te publikacije je dovoljena pod pogojem citiranja vira. Kljub naporom posodabljanja podatkov, popolne točnosti podatkov ni možno zagotoviti. Ministrstvo za zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter avtorji ne prevzemajo odgovornosti zaradi škode, ki bi bila povzročena zaradi objave podatkov v tej publikaciji.
ZAHVALA
Za pomoč in podporo pri pripravi poročila se zahvaljujemo: Zdravstvenemu inšpektoratu RS, Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, Inštitutu Jožef Štefan ter Ministrstvu za okolje in prostor. Posebna zahvala gre tudi vsej informacijski podpori.
IZVLE Č EK LETNEGA PORO Č ILA
Pravni okvir Republike Slovenije za področje pitne vode priznava pomen varne oskrbe s pitno vodo za socialno in ekonomsko blaginjo ljudi. Voda je nujna za življenje in varna oskrba s pitno vodo je potrebna za ohranjanje javnega zdravja. To so bila tudi osnovna vodila pri odločitvi Ministrstva za zdravje pri zagotavljanju in izvajanju programa monitoringa pitne vode v Sloveniji, prvič v letu 2004.
Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009).
Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode glede na zahteve pravilnika. Le-te mora pitna voda izpolnjevati, z namenom varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki, zaradi kakršnegakoli onesnaženja pitne vode.
Monitoring pitne vode v letu 2014 je bil izveden v skladu s programom za leto 2014, ki opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijska in mikrobiološka preskušanja.
Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah uporabnikov oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja.
V informacijskem sistemu monitoringa pitne vode (IS MPV) je bilo v letu 2014 vpisanih 849 oskrbovalnih območij. V letu 2014 se je nadaljeval trend zmanjševanja skupnega števila oskrbovalnih območij v primerjavi z obdobjem 2004 – 2013.
Za oskrbovalna območja z več kot 500 prebivalci so bila preskušanja v programu Monitoringa pitne vode MZ za leto 2014 načrtovana v obsegu in številu, kot je določeno s pravilnikom.
Parametri antimon, benzen, benzo(a)piren, bor, cianid, fluorid, policiklični aromatski ogljikovodiki-PAH, selen, živo srebro, akrilamid, epiklorhidrin in vinil klorid so bili med občasna preskušanja vključeni v letu 2013. Njihova prisotnost ni bila ugotovljena oziroma so bile vsebnosti nizke in na meji zaznavanja uporabljene metode. Te spojine so bile v letu 2014 iz programa preskušanj, izpuščene.
Dodatno so se v okviru občasnih preskušanj izvedla preskušanja na klorat in klorit na oskrbovalnih območjih, kjer se kot dezinfekcijsko sredstvo uporablja klorov dioksid. Pesticidi so se določali samo na oskrbovalnih območjih, kjer se njihova prisotnost lahko pričakuje.
Za oskrbovalna območja s 50 - 500 prebivalci sta bili izvedeni po dve redni preskušanji na leto, dopolnjeni s preskušanjem na enterokoke. Na 10 % oskrbovalnih območjih v velikostnem razredu 50 – 500 prebivalcev so bila izvedena tudi občasna preskušanja.
V okviru programa Monitoringa pitne vode MZ za leto 2014 je bilo izvedeno 3369 rednih preskušanj in 419 občasnih preskušanj. Dodatno je bilo v okviru rednih preskušanj izvedeno še 1038 preskušanj na enterokoke, v velikostnem razredu med 50 – 500 prebivalcev.
Na osnovi rezultatov izvedenih fizikalno – kemijskih in mikrobioloških preskušanj so osnovni zaključki naslednji:
- delež skladnih vzorcev je bil za organoleptične pokazatelje kakovosti vode večji od 99 %, za mikrobiološke parametre (koliformne bakterije) večji od 89 % (uporabljeni so podatki o deležu neskladnih vzorcev po posameznih parametrih in vzorcih iz tabele v nadaljevanju). Delež
neskladnih preskušanj za pesticide je višji kot pretekla leta, vendar so v letu 2014 potekala preskušanja samo na oskrbovalnih območjih, kjer se prisotnost pesticidov lahko pričakuje.
Tabela 1.: Povzetek rezultatov v 2014-delež neskladnih preskušanj za posamezen parameter
Povzetek rezultatov monitoringa pitne vode za leto 2014 – delež neskladnih vzorcev za posamezen parameter in oskrbovalna območja
Parameter Število območij vzorčenja
Število neskladnih obm.
Delež neskl obm. (%)
Število vseh
preskušanj Delež neskl.
preskušanj (%)
Barva 849 2 0,24 3788 0,05
Okus 849 1 0,12 3788 0,03
pH vrednost 849 21 2,47 3788 0,79
Motnost 849 27 3,18 3788 0,71
Nitrat 356 4 1,12 419 0,95
Vsota
nitrat/50+nitrit/3 356 4 1,12 419 0,95
Mangan 356 2 0,56 419 0,48
Železo 356 4 1,12 419 0,95
Svinec 356 3 0,84 419 0,71
Atrazin 120 4 3,33 146 2,74
Desetil-atrazin 120 14 11,67 146 9,59
Diuron 120 1 0,83 146 0,68
Metazaklor 120 1 0,83 146 0,68
Pesticidi - vsota 120 1 0,83 146 0,68
Clostridium
perfringens (s sporami) 385 35 9,09 1459 2,74
Escherichia coli (E.
coli) 849 124 14,61 3788 3,62
Enterokoki 848 110 12,97 1458 7,82
Koliformne bakterije 849 291 34,28 3788 10,72
Število kolonij pri
22°C 849 128 15,08 3788 4,04
Število kolonij pri
37°C 849 72 8,48 3788 2,22
- delež oskrbovalnih območij s skladnimi vzorci je za organoleptične pokazatelje kakovosti vode večji od 95 %, za mikrobiološke parametre (koliformne bakterije) 65 % in za onesnaževala
večji od 88 % (uporabljeni so podatki o deležu neskladnih vzorcev po posameznih parametrih in oskrbovalnih območjih iz tabele v nadaljevanju);
Tabela 2.: Delež neskladnih oskrbovalnih območij za posamezen parameter v posameznem velikostnem razredu
Povzetek rezultatov monitoringa pitne vode za leto 2014 – delež neskladnih oskrbovalnih območij za posamezen parameter v določenem velikostnem razredu oskrbovalnega območja
Parameter 50-500 (%) 501-2.000
(%)
2001-5.000 (%)
>5.000 (%) Skupaj (%)
Barva 0,19 0 0 1,27 0,24
Okus 0,19 0 0 0 0,12
pH vrednost 2,41 4,09 1,92 0 2,47
Motnost 2,78 2,34 3,85 7,59 3,18
Nitrat 1,72 1,79 0 0 1,12
Vsota nitrat/50+nitrit/3 1,72 1,79 0 0 1,12
Mangan 1,72 0,6 0 0 0,56
Železo 0 1,19 1,92 1,27 1,12
Svinec 0 0 1,92 2,53 0,84
Atrazin 5,36 4,35 0 0 3,33
Desetil-atrazin 14,29 26,09 0 0 11,67
Metazaklor 1,79 0 0 0 0,83
Diuron 1,79 0 0 0 0,83
Pesticidi - vsota 1,79 0 0 0 0,83
Clostridium perfringens (s sporami) 10,75 5,26 5,26 3,7 9,08
Escherichia coli (E. coli) 19,26 5,85 9,62 3,8 14,61
Enterokoki 19,44 1,75 1,92 0 12,96
Koliformne bakterije 36,48 24,56 34,62 36,71 34,28
Število kolonij pri 22°C 16,67 7,6 9,62 22,78 15,08
Število kolonij pri 37°C 7,96 6,43 7,69 17,72 8,48
- v letu 2014 so bili, v okviru monitoringa pitne vode, ugotovljeni posamezni primeri neskladnosti glede barve, motnosti in okusa. Ena izmed osnovnih zahtev glede skladnosti pitne vode so barva, vonj in motnost, ki morajo biti sprejemljivi za potrošnika.
- motnost pitne vode se občasno pojavlja na območju celotne Slovenije, pojav motnosti ni vezan izključno na površinski izvor vode. Motnost vode je indikatorski parameter in je ključno merilo tako za organoleptično kakovost vode kot tudi za mikrobiološko varnost
- zagotavljanje mikrobiološke varnosti je problem, ki ga težje obvladujejo predvsem upravljavci manjših sistemov za oskrbo s pitno vodo. Po podatkih iz Monitoringa pitne vode MZ za leto 2014, 39 % oskrbovalnih območij praviloma nima dezinfekcije, 51 % oskrbovalnih območij ima stalno dezinfekcijo, na preostalih 10 % se dezinfekcija izvaja ročno oziroma občasno. Delež oskrbovalnih območij s stalno pripravo vode se z leti zvišuje. Postopki priprave vode se praviloma vgrajujejo v večjih sistemih (med drugim zaradi zavedanja o pomembnosti zagotavljanja mikrobiološke varnosti), v manjših sistemih pa v bistveno manjšem obsegu, predvsem zaradi omejenih finančnih zmogljivosti, vendar se tudi tukaj stanje z leti izboljšuje;
- po podatkih iz Monitoringa pitne vode MZ za leto 2014 je razvidno, da je v večini primerov vzrok za neskladnost pitne vode prisotnost mikroorganizmov v številu, ki presega mejno vrednost. Vzrokov je več in so povezani z razmerami na območju vodnih virov (na primer neurejena vodovarstvena območja), neizvajanje obdelave vode vključno z dezinfekcijo – slednje še posebej velja za vodne vire, ki so površinski viri ali so v stiku s površinskimi vodami ter za vse vodne vire na območju kraških vodonosnikov, z razmerami v distribucijskem sistemu vode (na primer okvare, izvajanje vzdrževalnih del, dotrajani cevovodi,..), z vplivi in posledicami nepredvidljivih dogodkov (na primer poplave in povečana količina padavin za vodne vire, ki so površinski ali so v stiku s površinskimi vodami), neustrezna mesta vzorčenja (vpliv hišnega vodovodnega omrežja).
- 10,72 % je neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, 3,62 % je neskladnih vseh preiskovanih vzorcev zaradi prisotnosti Escherichia coli (E. coli), 7,82 % zaradi prisotnosti enterokokov, kar je nekoliko manj kot pretekla leta;
- delež neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti Clostridium perfringens (vključno s sporami) znaša 2,74 %. Pregled tipov vode pokaže, da je bila v 36,9 % vzorcev izvor pitne vode površinska voda (ali pa na izvor le- ta vpliva), oziroma gre za površinski tip vode pri kar 43 % oskrbovalnih območjih. Oskrbovalna območja, vključena v skupino s »površinski tip«, predstavljajo predvsem območja oskrbe s pitno vodo, ki imajo vire, na katere površinska voda vpliva oziroma gre za izvire vodotokov.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Goriška
Gorenjska Primorsko - notranjska Obalno-kraška Posavska Jugovzhodna Slovenija Podravska Osrednjeslovenska Pomurska Zasavska Koroška Savinjska Slovenija (skupaj)
Delež (%) "OO" s CFU/100 mL> 0
Statistična regija
MPV 2014. Delež OO z vsaj enim primerom CFU/100 mL>0 v letu 2014 za posamezni mikroorganizem
Clostridium perfringens Enterokoki Escherichia coli Koliformne bakterije
Slika 1.Pregled deleža oskrbovalnih območij za leto 2014 z vsaj enim primerom prisotnosti posameznih mikroorganizmov na pipah uporabnikov (CFU/100 mL>0)
- geografska razporeditev obremenitev pitne vode z nitrati je pričakovana in je v tesni korelaciji z razmerami v podzemni vodi aluvialnih vodonosnikov RS. Povišane koncentracije nitrata v pitni vodi sistemov oskrbe s pitno vodo se pojavljajo predvsem na območju Pomurja in Podravja, v manjšem obsegu tudi na območju Posavske in Osrednjeslovenske statistične regije.
Posebna pozornost je potrebna na geografskih območjih, na katerih izmerjene koncentracije presegajo 25 mg/l NO3, torej koncentracije, ki se v obstoječem stanju ocenjuje za stanje ozadja aluvialnih vodonosnikov v Sloveniji (potrebno je poudariti, da je naravno ozadje nitrata vodnih virov v Sloveniji pod 10 mg/l NO3). Na sliki v nadaljevanju je prikazano skupno število »OO«, vključenih v program Monitoringa pitne vode MZ za leto 2014 ter število »OO«, v katerih so bile v letu 2013 izmerjene koncentracije nitrata večje od 25 mg/l NO3 oz. večje od 50 mg/l NO3.
0 10 20 30 40 Gorenjska
Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Primorsko - notranjska Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Posavska Zasavska
Število OO/delež v %
Statistična regija
MPV 2014. Število OO z izmerjenimi vsebnostmi nitrata > 25 mg/l NO3 oz. > 50 mg/l NO3
Število OO za [NO3]>50 mg/l NO3 Število OO za [NO3]>25 mg/l NO3 Delež OO z NO3 nad 25 mg/l
Slika 2.Pregled oskrbovalnih območij oskrbe s pitno vodo za leto 2014 s koncentracijami nitrata > 25 mg/l NO3 oz. > 50 mg/l NO3, na mestu uporabe
Za stanje obremenitev pitne vode s pesticidi in njihovimi metaboliti je značilno:
- v letu 2014 je bila v preskušanih vzorcih vode ugotovljena prisotnost atrazina in predvsem njegovega razgradnega produkta desetilatrazina, nadalje metolaklora in razgradnih produktov metolaklor ESA, metolaklor OXA, metazaklora, bentazona, terbutilazina ter v posameznih vzorcih še klortoluron, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-
terbutilazin,diuron, metalaksil in N,N-Dietil-meta-toluamid,
- še naprej je opaziti zniževanje koncentracije atrazina in njegovih razgradnih produktov v podzemni vodi in posledično v pitni vodi. Izmerjene koncentracije atrazina oz. desetilatrazina so v povprečju (vrednost mediane) pod 0,05 µg/l, v posameznih vzorcih pa presegajo tudi mejno vrednost 0,10 µg/l, kar je posledica vplivov številnih faktorjev, med drugim predvsem hidroloških in vremenskih razmer ter lastnosti tal (na osnovi obstoječih podatkov primeri rabe pripravkov na osnovi atrazina v zadnjih letih niso evidentirani).
0 5 10 15 20 Gorenjska
Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Notranjsko-kraška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Posavska Zasavska
Število OO
Statistična regia
Število oskrb. območij z izmerjenimi vsebnostmi pesticidov
Št OO [Pest-vsota] X>0,5 Št. OO [Pest- X>0,1 Št OO WSZ s [Pest-] X>0,05
Slika 3.Pregled oskrbovalnih območij oskrbe s pitno vodo za leto 2014 s primeri prisotnosti (izmerjena vsebnost večja od 0,05 µg/l) in z vsebnostjo posamezne aktivne snovi nad 0,1µg/l
- prisotnost halogeniranih organskih topil (trikloroeten in tetrakloroeten), ki so se v preteklosti uporabljala v industriji, je bila ugotovljena v nizkih koncentracijah, na nivoju meje določanja uporabljene metode,
-v preseženih koncentracijah so bile ugotovljene kovine: železo, mangan in svinec. Za prva dva elementa velja, da sta praviloma geogenega izvora, medtem ko prisotnost svinca povezujemo z vgradnjo neustreznih materialov v hišnem vodovodnem omrežju in posledično korozijo teh materialov. Vzroke za prisotnost kroma in niklja v pitni vodi lahko prav tako povezujemo tudi z materiali v stiku z vodo (na primer vodovodne armature).
-vsebnost stranskih produktov dezinfekcije v pitni vodi v letu 2014 ocenjujemo kot nizko.
Izvedena so radiološka preskušanja, rezultati so objavljeni v ločenem poročilu, ki ga je izdelal Inštitut Jožef Štefan.
ABSTRACT
The legislative framework of the Republic of Slovenia for the area of drinking water recognizes the importance of drinking water supply for the social and economic welfare of the people.
Water is essential for life, and a safe supply of drinking water is necessary for the maintenance of public health. These were also the basic guiding principles for the decision of the Ministry of Health to provide for and carry out the drinking water monitoring program in Slovenia, for the first time in 2004.
Drinking water monitoring is laid down in the Rules on Drinking Water (Official Gazette of the RS, No. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 and 25/2009).
The purpose of this monitoring is the verification of the drinking water compliance with the valid requirements for drinking water in the Rules, in order to protect people’s health against harmful effects resulting from any kind of drinking water pollution.
The monitoring of drinking water in 2014 was carried out in accordance with the program for the year 2014, which defines the frequency of sampling, the sampling methodology, as well as physicochemical and microbiological analyses.
The program includes drinking water tests on taps or points, where water is used as drinking water inside the supply zone.
There were 849 water supply zones (WSZ) entered into the drinking water monitoring information system for the year 2014. The tendency of a decrease in the total number of supply zones compared to the period of 2004-2013 also continued in the year 2014.
The parameters for antimony, benzene, benzo-a-pyrene, boron, cyanide, fluoride, polycyclic aromatic hydrocarbons (PAHs), selenium, mercury, acrylamide, epichlorohydrin and vinyl chloride were included into the periodical monitoring in the year 2013. Their presence has not been found or their values were low and on the minimum required performance limits of the used methods, so they were excluded from the testing series in 2014s.
Additionally, in the periodical audit monitoring, tests for chlorate and chlorite were also performed in supply zones where chlorine dioxide is used as a disinfectant. Pesticides were analysed only in those supply areas, where their presence could be expected.
The parameters for acrylamide, epichlorohydrin and vinyl chloride were tested in areas with more than 5000 inhabitants in one series.
For supply zones with 50-500 inhabitants, two regular tests per year were performed, supplemented with tests for enterococci. There was no audit monitoring in water supply zones in the size class of 50-500 inhabitants.
All sampling points and alternative sampling points within the framework of the 2014 program were permanent; only those changes in the sampling point range were considered that had a significant influence on the representativeness of the test results compliance assessment.
There were 3369 samples for check monitoring and 419 samples for audit monitoring within the framework of the Ministry of Health Drinking Water Monitoring Program for the year 2014.
Additionally, 1038 tests for enterococci were made in the framework of check testing, in the size class of 50-500 inhabitants.
Based on the results of the physicochemical and microbiological tests performed, the basic conclusions are as follows:
The proportion of compliant samples for the organoleptic indicators of water quality is more than 99 %, for microbiological parameters (coliforms) more than 89 %, (according to data about the portion of non-compliant samples on individual parameters and samples from the table below). The portion of non-compliant tests for pesticides was higher than in previous years, but in 2014 tests were executed only in areas, where pesticides could be expected.
Table 1: Summary of results for 2014- proportion of non-compliant samples for individual parameters
Summary of drinking water monitoring results for 2013 – proportion of non-compliant samples for individual parameters and supply zones
Parameter Number of sampling areas
Number of non- compliant
areas
Proportion of non- compliant areas (%)
Total analyses
Proportion of non- compliant analyses (%)
Colour 849 2 0,24 3788 0,05
Taste 849 1 0,12 3788 0,03
pH value 849 21 2,47 3788 0,79
Turbidity (at
tap) 849 27 3,18 3788 0,71
Nitrate 356 4 1,12 419 0,95
Total nitrate/50+nit
rite/3 356 4 1,12 419 0,95
Manganese 356 2 0,56 419 0,48
Iron 356 4 1,12 419 0,95
Lead 356 3 0,84 419 0,71
Atrazine 120 4 3,33 146 2,74
Atrazine-
desetyl 120 14 11,67 146 9,59
Diurone 120 1 0,83 146 0,68
Metazachlor 120 1 0,83 146 0,68
Pesticide
(Sum) 120 1 0,83 146 0,68
Clostridium perfringens (including
spores) 385 35 9,09 1459 2,74
Escherichia 849 124 14,61 3788 3,62
Summary of drinking water monitoring results for 2013 – proportion of non-compliant samples for individual parameters and supply zones
Parameter Number of sampling areas
Number of non- compliant
areas
Proportion of non- compliant areas (%)
Total analyses
Proportion of non- compliant analyses (%)
coli (E. coli)
Enterococci 848 110 12,97 1458 7,82
Coliform
Bacteria 849 291 34,28 3788 10,72
Colony Count
at 22 °C 849 128 15,08 3788 4,04
Colony Count
at 37 °C 849 72 8,48 3788 2,22
The proportion of the supply zones with compliant samples for the organoleptic indicators of water quality is more than 99 %, for microbiological parameters (coliforms) more than 65 %, and for pollutants more than 88 % (data on the proportion of non-compliant samples for individual parameters and samples from the table below are used).
Table 2: Proportion of non-compliant samples for individual parameters
Summary of drinking water monitoring results for 2014 – proportion of non-compliant samples for individual parameters and size classes of supply zones
Parameter 50-500 (%) 501-2,000
(%)
2001-5,000 (%)
>5,000 (%) Total (%)
Colour 0,19 0 0 1,27 0,24
Taste 0,19 0 0 0 0,12
pH value 2,41 4,09 1,92 0 2,47
Turbidity (at tap) 2,78 2,34 3,85 7,59 3,18
Nitrate 1,72 1,79 0 0 1,12
Total nitrate/50+nitrite/3 1,72 1,79 0 0 1,12
Manganese 1,72 0,6 0 0 0,56
Iron 0 1,19 1,92 1,27 1,12
Lead 0 0 1,92 2,53 0,84
Atrazine 5,36 4,35 0 0 3,33
Summary of drinking water monitoring results for 2014 – proportion of non-compliant samples for individual parameters and size classes of supply zones
Parameter 50-500 (%) 501-2,000
(%)
2001-5,000 (%)
>5,000 (%) Total (%)
Atrazine-desetyl 14,29 26,09 0 0 11,67
Diurone 1,79 0 0 0 0,83
Metazachlor 1,79 0 0 0 0,83
Pesticide (Sum) 1,79 0 0 0 0,83
Clostridium perfringens (including
spores) 10,75 5,26 5,26 3,7 9,08
Escherichia coli (E. coli) 19,26 5,85 9,62 3,8 14,61
Enterococci 19,44 1,75 1,92 0 12,96
Coliform Bacteria 36,48 24,56 34,62 36,71 34,28
Colony Count at 22 °C 16,67 7,6 9,62 22,78 15,08
Colony Count at 37 °C 7,96 6,43 7,69 17,72 8,48
- Within the framework of drinking water monitoring in 2014 some individual cases of non- conformity in terms of colour, turbidity, odour and taste were found. The basic requirements for drinking water compliance are appearance, colour, odour and turbidity, which must be acceptable for the consumer.
- Water turbidity occasionally occurs in the entire area of Slovenia, and is not limited solely to surface water sources. Water turbidity is an indicator parameter and the key criterion for organoleptic water quality as well as for microbiological safety
- The provision of microbiological safety is a problem manageable by small public drinking water supply system managers only with difficulty. According to the data from the Drinking Water Monitoring of the Ministry of Health for the year 2014, 39 % of the supply zones, as a rule, have no disinfection, 51 % have regular disinfection, and the remaining 10 % have occasional or manual disinfection. Water treatment procedures are introduced, as a matter of priority, in larger systems (also due to the awareness of the importance of providing microbiological safety), and less frequently in smaller systems, mainly due to limited financial capacity.
- The data from the Drinking Water Monitoring of the Ministry of Health for the year 2014 show that the presence of microorganisms in numbers over the limit value in drinking water accounts for most of drinking water non-compliances. There are several reasons for this, and they involve the conditions in the water source areas, such as unprotected catchment areas of water sources and no water treatment, including disinfection (this particularly applies to water sources from or in connection with surface waters, and all water sources in the area of Karst
aquifers with certain conditions in the water distribution system (such as breakdowns, maintenance works, deteriorated pipelines, etc.), with influences and consequences of unforeseen events (such as flooding and increased rainfall for surface water sources or in contact with surface water, inadequate sampling points (internal piping influence).
- 10.72 % non-compliant samples due to the presence of coliforms, 3.62 % non-compliant samples due to Escherichia coli (E. coli), and 7.82 % due to enterococci, i.e. less than the previous years.
The proportion of non-compliant samples due to the presence of Clostridium perfringens (including spores) amounts to 2.74 %. An overview of the water types shows that in 36,9 % samples surface water was the drinking water source (or affected the water source), and/or that 43 % of the supply zones have the surface type of water. Supply zones included in the “surface type” group are mostly drinking water supply zones with sources affected by surface waters or they are water course springs.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Goriška Gorenjska Notranjsko-kraška Obalno-kraška Posavska Jugovzhodna Slovenija Podravska Osrednjeslovenska Pomurska Zasavska Koroška Savinjska Slovenija (skupaj)
Delež (%) "OO" s CFU/100 mL> 0
Statisticalregion
MPV 2014. Proportion of WSZ with at least one case of CFU/100 mL>0 in theyear 2014 for individual microorganism
Clostridium perfringens Enterococci Escherichia coli Coliform bacteria
Picture 1: Diagram of public drinking water supply zones for the year 2013 with at least one case of individual microorganism presence at the place of use (CFU/100 mL>0)
The geographic distribution of drinking water load with nitrates is expected and in close correlation with the conditions of the groundwater of alluvial aquifers in the Republic of
Slovenia. Elevated values of nitrate content in public drinking water supply systems mainly appear in the areas of Podravje and Pomurje, and to a smaller extent in the Posavska and Osrednjeslovenska statistical regions.
Special attention is required in geographical areas with measured concentrations of over 25 mg/l NO3, i.e., the content assessed in the present state as the background state of alluvial aquifers in Slovenia (it should be noted that the natural background of water sources in Slovenia is below 10 mg/l NO3). The picture (see below) shows the total number of WSZs included in the Drinking Water Monitoring Program 2014 and the number of WSZs where the measured content exceeded 25 mg/l NO3 or 50 mg/l NO3.
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Primorsko - notranjska Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Posavska Zasavska
Number of WSZ
Statististical region
Numer of WSZ with measured concentration of nitrate > 25 mg/l NO3 and > 50 mg/l NO3
WSZ No. [NO3]>50 mg/l NO3 WSZ No. [NO3]>25 mg/l NO3
Proportion of WSZ OO (%) for [NO3]>25 mg/l NO3
Picture 2: Diagram of public drinking water supply zones for the year 2014 with nitrate content values >25 mg/l NO3 or > 50 mg/l NO3 on tap.
The current state of the presence of pesticides and their metabolites in drinking water is as follows:
In 2014, the presence of atrazine and, above all, its metabolite desetylatrazine was determined, in addition to metholachlor and methabolites metholachlor ESA and metholachlor OXA, metazachlore, bentazone, diuron, terbuthylazine, desethyl terbuthylazine. In individual water sampleschlortoluron, desisopropylatrazine, propazine, simazine, metalaxyl and N,N- Diethyl-meta-toluamide were found.
- The concentration of atrazine as well as its metabolites in groundwater and, consequently, drinking water still tends to decrease. The concentrations of atrazine or desetylatrazine measured were on average (median value) below 0.05 µg/l, but in some samples concentrations
exceeded 0.1 µg/l. This is the result of the influence of many factors, such as hydrological and meteorological conditions and soil characteristics (based on the data available, the use of preparations based on atrazine has not been registered during recent years).
0 5 10 15 20
Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Notranjsko-kraška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Posavska Zasavska
Number of WSZ
Statistical region
Number of WSZ with measured pesticide content
No. Of WSZ [Pest-Sum] X>0,5 No. of W [Pest- X>0,1 No. of WSZ with [Pest-] X>0,05
Picture 3: Diagram of drinking water supply zones for the year 2014 with cases of presence (content measured above 0.05 µg/l), and the content of individual active substance above 0.1 µg/l
The presence of industrial chemical substances – halogenated organic solvents was determined in the area of Ljubljansko polje; occasional presence in some other areas, such as Maribor and the Mura basin, is the consequence of the vulnerability of alluvial aquifers and the influence of individual point sources.
Out of heavy metals and other chemical elements, the presence of lead, iron and manganese (the latter two are generally of geogenic origin), as well as chromium, nickel and lead was determined. The chromium sources are attributable to past pollution. The presence of lead is connected with materials in house water supply systems and the resulting corrosion of these pipes. Chromium and nickel presence is associated with materials (such as water taps) being in contact with water. Therefore, materials in contact with water should be one of the priority tasks in the future.
- The concentrations of disinfection by-products are low.
Radiological analyses were made by the Institute Jožef Štefan. The report is in the appendix.
VSEBINA
IZVLEČEK LETNEGA POROČILA ... 4
ABSTRACT ...11
PITNA VODA V SLOVENIJI - UVOD ...21
OCENA RAZMER V OSKRBI S PITNO VODO V LETU 2014 ...27
1 MIKROBIOLOŠKA VARNOST IN DEZINFEKCIJA VODE ...27
1.1 DEZINFEKCIJA VODE ... 27
1.2 STRANSKI PRODUKTI DEZINFEKCIJE – TRIHALOMETANI, KLORAT, KLORIT IN BROMAT ... 28
1.3 MIKROBIOLOŠKA VARNOST VODE ... 30
2 KEMIJSKI PARAMETRI ...33
2.1 AMONIJ, NITRAT, NITRIT ... 33
2.2 PESTICIDI ... 35
2.3 LAHKOHLAPNE HALOGENE ORGANSKE SPOJINE ... 37
2.4 TEŽKE KOVINE IN DRUGI KEMIJSKI ELEMENTI ... 38
3 INDIKATORSKI PARAMETRI ...40
3.1 ORGANOLEPTIČNE LASTNOSTI PITNE VODE ... 40
3.2 MOTNOST ... 41
3.3 KISLOST/BAZIČNOST VODE ... 42
3.4 ELEKTRIČNA PREVODNOST IN MINERALIZACIJA ... 42
4 RADIOLOŠKA PRESKUŠANJA...43
PRILOGE ...45
I. PROGRAM MONITORINGA ...45
II. VREDNOSTI ZA MIKROBIOLOŠKE, KEMIJSKE IN INDIKATORSKE PARAMETRE ...48
III. PRAVNI OKVIR RS ZA PODROČJE PITNE VODO IN IZVAJANJE PROGRAMA MONITORINGA ...56
IV. METODOLOGIJA IZVEDBE ...58
V. POROČILO INŠTITUTA JOŽEF ŠTEFAN O MERITVAH RADIOAKTIVNOSTI ...61
SEZNAM TABEL
Tabela 1.: Povzetek rezultatov v 2014-delež neskladnih preskušanj za posamezen parameter ... 5
Tabela 2.: Delež neskladnih oskrbovalnih območij za posamezen parameter v posameznem velikostnem razredu 6 Tabela 3.: Število prebivalcev (uporabnikov) in porazdelitev vzorcev po statističnih regijah ...23
Tabela 4.: Primerjava neskladnosti zaradi E.coli v preteklih letih ...25
Tabela 5.: Pregled izmerjenih vsebnosti za THM v pitni vodi v letu 2014 po posameznih regijah ...29
Tabela 6.: Pregled deležev vzorcev (%) s številom posameznih mikroorganizmov večjim od ...30
0/100 mL ...30
Tabela 7.: Prisotnost aktivnih snovi v pitni vodi v letu 2014...36
Tabela 8.: Pregled statistični podatkov o koncentracijah kovin in drugih kemijskih elementov pitni vodi v letu 2014 40 Tabela 9.: Pregled stanja motnosti v pitni vodi za leto 2014 ...42
Tabela 10.: Pregled vzorcev pitne vode namenjenih za radiološka preskušanja ...43
Tabela 11.: Pregled parametrov rednih in občasnih preskušanj ...58
SEZNAM SLIK
Slika 4. Število prebivalcev, vključenih v javno oskrbo s pitno vodo /Vir: Monitoring pitne vode MZ/ celotno prebivalstvo Slovenije /SURS_Prebivalstvo ...22 Slika 5. Število oskrbovalnih območij (OO) in delež prebivalstva, ki se oskrbuje s pitno vodo ...23 Slika 6. Delež neskladnih vzorcev za posamezen parameter in velikostni razred OO, glede števila
prebivalstva ...24 Slika 7. Delež neskladnih vzorcev in delež neskladnih oskrbovalnih območij zaradi prisotnosti E.coli ...26 Slika 8. Pregled izvajanja dezinfekcije pitne vode na oskrbovalnih območjih za leto 2014 ...28 Slika 9. Pregled mest vzorčenja z ugotovljeno prisotnostjo Escherichia coli (rumeno) in enterokokov (zeleno)
>0 CFU/100 ml, vsaj enkrat v letu 2014 ...32 Slika 10. Pregled mest vzorčenja z ugotovljeno prisotnostjo Clostridium perfringens >0 CFU/100 ml, vsaj
enkrat v letu 2014 ...33 Slika 11. Pregled mest vzorčenja z ugotovljeno prisotnostjo nitrata nad 25 mg/l NO3 (rumeno)oz. nad 50 mg/l NO3 (rdeče) v letu 2014 ...35 Slika 12. Koncentracija atrazina in desetilatrazina na oskrbovalnem območju Žižki ...36 Slika 13. Koncentracija atrazina in desetilatrazina na oskrbovalnem območju Skorba - Ptuj ...36 Slika 14. Pregled mest vzorčenja - z ugotovljeno prisotnostjo pesticidov - aktivnih snovi in njihovih
metabolitov v pitni vodi, s koncentracijo nad 0,05 µµµg/l, v letu 2014 ...37µ
PITNA VODA V SLOVENIJI - UVOD
Letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014 obravnava kakovost pitne vode v Sloveniji na podlagi izvedenih preskušanj v okviru monitoringa pitne vode v letu 2014. Program je objavljen na spletnem naslovu www.mpv.si. Monitoring je bil izveden v celoti in v skladu z načrtovanim programom za leto 2014.
Vsi podatki o načinu načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja izmerjenih vrednosti Monitoringa pitne vode, ki ga zagotovi Ministrstvo za zdravje, so opisane v prilogi I.
Oskrbo s pitno vodo v Sloveniji, na podlagi Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS št.
88/2012) zagotavljata na splošno dve skupini upravljavcev:
- občinske gospodarske javne službe, - lastna (zasebna) oskrba s pitno vodo.
V program Monitoringa pitne vode za leto 2014 so bila vključena oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 in več prebivalcev. Le ta oskrbujejo s pitno vodo 90,8 % prebivalstva (podatek za leto 2014, glej tudi sliko 4).
Delež prebivalstva, ki se oskrbuje s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, je po posameznih območjih Slovenije različen: od 74 % v Koroški statistični regiji, do 98 % v Posavski statistični regiji, slika 5. Podatek hkrati pove tudi delež prebivalstva, ki se oskrbuje s pitno vodo iz zasebnih vodnih virov in sistemov, manjših od 10 m3/dan oz. iz sistemov, ki oskrbujejo manj od 50 oseb.
Na posameznih geografskih območjih Slovenije je delež prebivalcev, ki se oskrbuje iz zasebnih sistemov oskrbe s pitno vodo pomemben in znaša na posameznih geografskih območjih do 26 % (podatek vključuje vse sisteme za oskrbo s pitno vodo, ki iz različnih vzrokov niso vključeni v evidenco sistemov za oskrbo s pitno vodo).
1500000 1600000 1700000 1800000 1900000 2000000 2100000
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Prebivalstvo
Leto
MPV Celotno prebivalstvo_Vir_SURS
Slika 4. Število prebivalcev, vključenih v javno oskrbo s pitno vodo /Vir: Monitoring pitne vode MZ1/ celotno prebivalstvo Slovenije /SURS_Prebivalstvo2
1MONITORING PITNE VODE, Poročila v obdobju 2004-2012, (www.mpv.si)
0 20 40 60 80 100 120 140
Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Posavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Primorsko -notranjska Goriška Obalno-kraška
Število oskrbovalnih območij/Delež oskbe_Sistem oskrbe s pitno vodo (%)
Statistična regija
MPV_2014_Število OO MPV_2014_Delež oskrbe_Sistem oskrbe s pitno vodo (%) Slika 5. Število oskrbovalnih območij (OO) in delež prebivalstva, ki se oskrbuje s pitno vodo
Značilnosti geografskega območja posamezne statistične regije, predvsem vrsta vodnih virov oz.
vodonosnikov, ki se izkoriščajo za oskrbo s pitno vodo (aluvialni, razpoklinski, dolomitni in kraški vodonosniki) in posredno celovito ravnanje z vodnim prostorom, so v preteklosti narekovali dinamiko in učinkovitost razvoja sistemov za oskrbo s pitno vodo. Na območju vseh statističnih regij prevladujejo oskrbovalna območja velikostnega razreda do 5000.
V tabeli 3 so zbrani nekateri ključni podatki, ki se nanašajo na statistične regije in monitoring pitne vode.
Tabela 3.: Število prebivalcev (uporabnikov) in porazdelitev vzorcev po statističnih regijah
Slovenija/Statistič na regija
Prebivalci 2014 (vir:
SURS)
Podatki MPV
(uporabniki po določilih Pravilnika)
Število OO
Delež uporabnikov vključenih v MPV 2014 (%)
Število vzorcev
SLOVENIJA 2.061.623 1873224 849 91 3793
Pomurska 117.005 104.592 76 89 301
Podravska 323.034 267.638 64 83 401
Koroška 71.390 53.046 62 74 200
Savinjska 259.935 218.216 110 84 491
Zasavska 42.824 39.425 30 92 119
Posavska 69.994 68.850 66 98 222
Slovenija/Statistič na regija
Prebivalci 2014 (vir:
SURS)
Podatki MPV
(uporabniki po določilih Pravilnika)
Število OO
Delež uporabnikov vključenih v MPV 2014 (%)
Število vzorcev Jugovzhodna
Slovenija 142.237 136.418 68 96 318
Osrednjeslovensk
a 547.730 529.313 122 97 740
Gorenjska 203.894 188880 99 93 418
Primorska -
notranjska 52.517 51.151 24 97 100
Goriška 118.335 109.882 117 93 381
Obalno-kraška 112.728 105.813 11 94 102
Vzorci iz programa Monitoringa pitne vode MZ za leto 2014 so prikazani na sliki 6, kjer je prikazana porazdelitev neskladnih vzorcev mikrobioloških preiskav na vseh oskrbovalnih območjih, z največjo gostoto na manjših oskrbovalnih območjih.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
50-500 501-2000 2001-5000
>5000 Slovenija - skupno
Delež (%) vzorcev s CFU/100 mL> 0
Število prebivalcev na OO
MPV 2014 Delež neskladnih vzorcev za posamezni mikroorganizem glede na velikostni razred OO
Clostridium perfringens Enterokoki Escherichia coli Koliformne bakterije Slika 6. Delež neskladnih vzorcev za posamezen parameter in velikostni razred OO, glede števila prebivalstva
Za primerjavo so v tabeli 4 prikazani rezultati o neskladnih vzorcih na oskrbovalnih območjih v preteklih letih.
Tabela 4.: Primerjava neskladnosti zaradi E.coli v preteklih letih3
Velikost OO (število prebivalcev)
Odstotek neskladnih vzorcev zaradi E.coli (%)
Število vseh OO Število neskladnih OO, kjer je vsaj enkrat ugotovljena prisotnost E.coli
Slovenija/Vsa OO>50 (2014)
3,62 849 124
Slovenija/ OO>5000 (2014)
0,19 79 3
Slovenija/Vsa OO>50 (2013)
4,2 885 161
Slovenija/ OO>5000 (2013)
0,64 78 7
Slovenija/Vsa OO>50 (2012)
6,4 919 202
Slovenija/ OO>5000 (2012)
0,85 80 9
Slovenija/Vsa OO>50 (2011)
6,85 928 253
Slovenija/ OO>5000 (2011)
0,79 78 11
Slovenija/ OO>5000 (2010)
1,64 78 12
Na sliki 7 je prikazan delež neskladnih vzorcev in delež neskladnih oskrbovalnih območij (OO), v obdobju izvajanja monitoringa 2004-2014.
3 http://cdr.eionet.europa.eu/ (14.05.2012).
0 10 20 30 40 50 60
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Odstotek neskladnih vzorcev zaradi E.coli (%) Odstotek neskladnih OO zaradi E.coli (%)
Slika 7. Delež neskladnih vzorcev in delež neskladnih oskrbovalnih območij zaradi prisotnosti E.coli
Strm padec neskladnih vzorcev v letu 2006, v primerjavi z letom 2005, je povezan predvsem s spremembo tabele B1 v prilogi II Pravilnika o pitni vodi in s tem povezanim znižanjem števila vzorcev v monitoringu, zaradi česar se je zmanjšalo število odvzetih vzorcev na najmanjših OO, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev in ki skupno prispevajo večino mikrobiološko (oz. fekalno) neskladnih vzorcev pitne vode (na OO s 50-500 preb. je bilo v letih 2004-2005 odvzetih 4-5 vzorcev za redne preskuse, v letih 2006-2007 pa samo 1 vzorec ter od 2008 po 2 vzorca). Po letu 2008 so podatki med seboj primerljivi.
OCENA RAZMER V OSKRBI S PITNO VODO V LETU 2014
1 MIKROBIOLOŠKA VARNOST IN DEZINFEKCIJA VODE
1.1 DEZINFEKCIJA VODE
V registru monitoringa pitne vode za leto 2014 je bilo vpisano 849 oskrbovalnih območij. 35,5
% teh oskrbovalnih območij nima dezinfekcije, redna dezinfekcija se izvaja na 54,2 % oskrbovalnih območij, kar je več kot pretekla leta, slika 8.
Po podatkih Monitoringa pitne vode za leto 2014 je bilo 30 % vzorcev odvzetih na oskrbovalnih območjih , v katerih se ne izvaja nobena priprava vode.
Ne glede na navedene podatke o stanju priprave vode na oskrbovalnih območjih, je potrebno poudariti, da so postopki priprave vode praviloma urejeni v večjih sistemih (tudi zaradi zavedanja o pomembnosti zagotavljanja mikrobiološke varnosti), v manjših sistemih pa v bistveno manjšem obsegu, verjetno zaradi omejenih finančnih zmogljivosti.
Podatki o uporabljenih postopkih dezinfekcije (in na splošno o snoveh, s katerimi se voda obdeluje, preden se pošlje v sistem oskrbe s pitno vodo) se dopolnjujejo vsako leto. Glede na podatke monitoringa v letu 2014 je uporaba dezinfekcije na oskrbovalnih območjih naslednja:
- na 128 oskrbovalnih območjih je v uporabi plinski klor, - na 343 oskrbovalnih območjih je v uporabi natrijev hipoklorit, - na 16 oskrbovalnih območjih je v uporabi klorov dioksid, - na 3 oskrbovalnih območjih je v uporabi ozon.
Obstajajo tudi kombinacije različnih načinov priprave, n.pr. UV dezinfekcija in plinski klor, ter občasna dezinfekcija z drugimi pripravki.
stalna priprava vode (dezinfekcija) ni priprave ročno, občasna dezinfekcija ni podatka
Slika 8. Pregled izvajanja dezinfekcije pitne vode na oskrbovalnih območjih za leto 2014
1.2 STRANSKI PRODUKTI DEZINFEKCIJE – TRIHALOMETANI, KLORAT, KLORIT IN BROMAT
Namen dezinfekcije v oskrbi s pitno vodo je zagotoviti mikrobiološko varnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Kot dezinfekcijska sredstva se najpogosteje uporabljajo močni oksidanti kot je klor, klorov dioksid in ozon. Te spojine imajo močan dezinfekcijski učinek, a žal hkrati reagirajo tudi z drugimi spremljajočimi snovmi v vodi ter tvorijo nezaželene stranske produkte.
Nastanek stranskih produktov v visokih koncentracijah ima za posledico zdravstveno neustrezno pitno vodo.
Spojine, ki nastajajo kot stranski produkti postopkov dezinfekcije z aktivnim klorom (med drugim natrijev hipoklorit, plinski klor) se kot skupina »Trihalometani«, v nadaljevanju THM, določajo v pitni vodi zaradi njihovih negativnih fizioloških učinkov (kot tudi druge halogenirane organske spojine) in posredno tudi zaradi spremljanja izvajanja dezinfekcijskih postopkov.
Trihalometani so halogen substituirane monoogljikove spojine, s splošno formulo CHX3, kjer je X = fluor, klor, jod, brom ali kombinacija le-teh.
Z vidika onesnaženja pitne vode so pomembni: triklorometan CHCl3, bromodiklorometan CHBrCl2, dibromoklorometan CHBr2Cl, tribromometan CHBr3.
Spojine iz skupine THM nastajajo pri reakciji klorove (I) kisline (HClO-) in bromidnih ionov z organskimi snovmi v vodi (na primer huminske in fulvinske kisline).
Koncentracija THM v sistemu za oskrbo s pitno vodo je odvisna od koncentracije že omenjenih organskih snovi v vodi ter od zadrževalnega časa vode v sistemu.
