UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA
Domen Švikart
UČINEK LOKALNE VIBRACIJE NA ZAZNAVANJE PRITISKA NA LATENTNI MIOFASCIALNI PROŽILNI
TOČKI MIŠICE LEVATOR SCAPULAE
diplomsko delo
THE EFFECT OF LOCAL VIBRATION ON THE PERCEPTION OF PRESSURE ON THE LATENT MYOFASCIAL TRIGGER POINT OF THE LEVATOR
SCAPULAE MUSCLE
diploma work
Mentor: doc. dr. Miroljub Jakovljević
Somentor: asist. Marko Macuh
Recenzentka: viš. pred. mag. Sonja Hlebš
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem mentorju doc. dr. Miroljubu Jakovljeviću in somentorju asist.
Marku Macuhu za strokovno pomoč, usmerjanje, spodbujanje in prijaznost pri izdelavi Diplomskega dela.
Zahvaljujem se vsem prostovoljcem, ki so sodelovali v raziskavi in mi s tem pomagali pri izdelavi diplomske naloge.
Velika zahvala gre Mojci Cimerman Galun za pregled besedila.
Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem, ki so me skozi celoten potek študija in izdelave diplomske naloge spodbujali, mi pomagali in verjeli vame.
IZVLEČEK
Uvod: Miofascialne prožilne točke so izjemno pogoste in slej ali prej postanejo boleč del življenja skoraj vsakega posameznika. Pri zdravljenju kroničnih patologij, ki prizadenejo mišice, kite in sklepe, se vse pogosteje uporablja vibracijska terapija. Številne študije, ki so ocenjevale vpliv lokalne vibracijske terapije na skeletne mišice in sklepe, so poudarile njeno učinkovitost za povečanje gibljivosti sklepov in zmanjšanje bolečine. Namen: Namen raziskave je bil ovrednotiti učinek vibracijske perkusijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z latentnimi miofascialnimi prožilnimi točkami mišice levator scapulae. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 60 preiskovancev. Preiskovanci so bili naključno razvrščeni v poskusno ali primerjalno skupino. S pomočjo palpacije se je poiskala in določila primerna latentna miofascialna prožilna točka na mišici levator scapulae. Pri preiskovancih v poskusni skupini je bila izvedena 90-sekundna lokalna vibracijska terapija z vibracijsko napravo. Preiskovanci, ki so bili vključeni v primerjalno skupino, so prejeli lažno vibracijsko intervencijo. Za lokalno mehansko vibracijo je bila uporabljena ročna električna vibracijska naprava . Pri vseh preiskovancih smo pred in po terapiji izmerili občutljivost na področju latentne miofascialne prožilne točke s pritiskovnim algometrom. Rezultati: Po terapiji je bila občutljivost na pritisk večja v poskusni skupini, razlika med skupinama je bila statistično pomembna (p = 0,001). Občutljivost na pritisk se je v poskusni skupini po terapiji zmanjšala v primerjavi z občutljivostjo pred terapijo, razlika je bila statistično pomembna (p < 0,001).
V primerjalni skupini pa se je občutljivost na pritisk po terapiji zvečala, razlika pa ni bila statistično pomembna. Razprava in zaključek: Naše ugotovitve so pokazale, da vibracijska terapija pomembno vpliva na zmanjšanje zaznavanja bolečine na pritisk. Vibracijska terapija se tako lahko predvidoma uporablja kot dopolnilna terapija pri miofascialnih prožilnih točkah.
Ključne besede: miofascialna prožilna točka, vibracijska terapija, občutljivost na pritisk, bolečina
ABSTRACT
Introduction: Myofascial trigger points are extremely common and become a painful part of nearly everyone's life at one time or another. Vibration therapy is increasingly used in the treatment of chronic pathologies affecting muscles, tendons and joints. Several studies evaluating the impact of local vibration therapy on skeletal muscles and joints have highlighted it's effectiveness for increasing joint mobility and decreasing pain. Purpose: The aim of the study was to evaluate the effect of vibration percussion therapy on pressure perception in individuals with latent myofascial trigger points of the levator scapulae muscle.
Methods: 60 subjects were included in the study. Subjects were randomly assigned to either the experimental or control group. Palpation was used to find and determine the appropriate latent trigger point on the levator scapulae muscle. Subjects in the experimental group underwent 90 seconds of local vibration therapy. Subjects included in the control group received a false vibration intervention. Manual electric vibrating device was used to apply local mechanical vibration. In all subjects, sensitivity in the latent myofascial trigger point area was measured with a pressure algometer before and after the therapy. Results: After the therapy, the pressure pain threshold was higher in the experimental group and the difference between the groups was statistically significant (p = 0,001). After the therapy, pressure pain threshold decreased in the experimental group compared to before the therapy and the difference was statistically significant (p < 0,001). In the control group, however, the pressure pain threshold increased after the therapy with the difference not statistically significant (p = 0,08). Discussion and conclusion: Our findings have shown that vibration therapy has a significant effect on reducing the perception of pain. Vibration therapy is thus expected to be used as an adjunctive therapy in the treatment of myofascial trigger points.
Keywords: myofascial trigger point, vibration therapy, pressure pain threshold, pain
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.2 Teoretična izhodišča ... 1
1.2.1 Diagnosticiranje miofascialnih prožilnih točk ... 4
1.2.2 Zdravljenje miofascialnih prožilnih točk ... 5
2 NAMEN ... 6
3 METODE DELA ... 7
3.1 Preiskovanci ... 7
3.2 Mišica levator scapulae ... 7
3.3 Naprave in pripomočki ... 8
3.4 Postopek raziskave ... 9
3.5 Statistične metode ... 11
4 REZULTATI ... 12
5 RAZPRAVA ... 14
6 ZAKLJUČEK ... 16
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 17
8 PRILOGE
8.1 Pojasnilo raziskave preiskovancem
8.2 Izjava o prostovoljni in zavestni privolitvi udeleženca k sodelovanju v raziskavi 8.3 Ocena etične primernosti
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematski prikaz MPT v longitudialnem prerezu ... 3
Slika 2: Potek mišice levator scapulae ... 8
Slika 3: Vibracijska naprava Hypervolt ... 9
Slika 4: Merjenje občutljivosti na pritisk s pritiskovnim algometrom ... 9
Slika 5: Vibracijska terapija ... 10
Slika 6: Lažna vibracijska terapija ... 11
KAZALO TABEL
Tabela 1: Demografski podatki preiskovancev v raziskavi ... 12 Tabela 2: Vrednotenje učinkovitosti terapije ... 12
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
MPT miofascialna prožilna točka
AMPT aktivna miofascialna prožilna točka LMPT latentna miofascialna prožilna točka
1
1 UVOD
Bolečine v vratu in ramenih so pogost pojav, ki lahko pomembno vpliva na človekove vsakodnevne dejavnosti in sposobnost za delo (Greenberg, 2014). Miofascialni bolečinski sindrom je pogosta mišična motnja, ki jo povzročajo miofascialne prožilne točke (MPT) (Hong et al., 1996). Ugotovljeno je bilo, da imajo bolnikih s kronično ne-travmatsko bolečino v vratu in ramenih večji delež MPT v primerjavi z zdravimi osebami. Ob tem imajo tudi neenakomerno porazdelitev MPT v agonističnih in antagonističnih mišicah (Liu et al., 2015). MPT so verjetno prisotne pri različnih motnjah v vratu in ramenih in se lahko razlikujejo v vrsti (aktivne in latentne) ter porazdelitvi po mišicah (Ribero et al., 2018). MPT so izjemno pogoste in slej ali prej postanejo boleč del življenja skoraj vsakega posameznika (Simons et al., 1999). Nekatere izmed najpogosteje uporabljenih tehnik, ki so lahko kratkoročno ali srednjeročno koristne za odpravo MPT, so: ishemična kompresija, terapija s pritiskom in suho igelna metoda (Capó-Juan, 2015), čez-kožna električna stimulacija mišic, laserska terapija, transkutana električna živčna stimulacija, ultrazvočna terapija, magnetna terapija, krioterapija in različne manualne tehnike (Rickards, 2006). Pri zdravljenju kroničnih patologij, ki prizadenejo mišice, kite in sklepe pa se vse pogosteje uporablja vibracijska terapija. Številni raziskovalci, ki so ocenjevali vpliv lokalne vibracijske terapije na skeletne mišice in sklepe, so poudarili njeno učinkovitost za povečanje gibljivosti sklepov in zmanjšanje bolečine (Cheatham et al., 2019; Lyu et al., 2020). Lokalna vibracijska terapija proizvaja vibracije, ki dosežejo do 6 centimetrov globine tkiva, in se uporablja za uravnavanje mišičnega tonusa, lajšanje lokalne bolečine in spodbujanje krvnega in limfnega obtoka (Dong et al., 2019; Gay et al., 2007; Latoszek, 2019).
1.2 Teoretična izhodišča
Čeprav enotna definicija za MPT še ni bila sprejeta (Bennet in Goldenberg, 2011), se največkrat uporablja definicija Simonsa in sodelavcev (1999), ki pravi, da je MPT opredeljena kot močno občutljiva oz. prekomerno vzdražena točka v napetem mišičnem pasu in je klinično povezana z lokalnim odzivom trzljaja, občutljivostjo in bolečinami ob manualnem pregledu. Povzroči lahko preneseno bolečino, preneseno mišično napetost ter motorično ali avtonomno disfunkcijo. Posledice aktivnih MPT so senzorične, motorične in
2
avtonomne motnje (Pecos-Martin et al., 2019). Povezane so s pospešeno utrujenostjo mišic, povečanim tveganjem za mišične krče in spremenjenimi vzorci mišične aktivacije (Wilke et al., 2018).
V literaturi obstaja več delitev prožilnih točk. Simons in sodelavci (1999) so MPT delili na:
Primarne MPT. Te točke so centralne MPT, ki so aktivirane neposredno zaradi akutne ali kronične preobremenitve mišice oz. ponavljajoče se prekomerne obremenitve mišice. Njihova aktivacija pa ni posledica MPT prisotnih v drugi mišici.
Delijo se na:
o Aktivne MPT (AMPT), ki povzročajo bolečino tako med krčenjem kakor tudi v mirovanju mišice. Ob manualnem pritisku je točka boleča ter lahko izzove lokalni trzljaj mišice. Bolečina, ki se pojavi ob manualnem pritisku, je lahko lokalna ali prenesena. AMPT omejuje popoln izteg mišice, poveča se napetost v mišici in zmanjša njeno mišično moč.
o Latentne MPT (LMPT), ki so ravno tako povezane s togostjo mišic, povzročajo zmanjšan obseg gibanja v sklepu in zmanjšajo mišično moč. Od AMPT se razlikujejo po tem, da v mirovanju niso boleče, ampak le kadar nanje izvajamo neposredni mehanični pritisk. LMPT so veliko pogostejše kot AMPT.
Pridružene MPT nastanejo kot posledica aktivacije primarne MPT ali kot kompenzacijski odgovor na prekomerno obremenitev druge mišice. Sem spadajo:
o centralne MPT, ki so bile aktivirane nevrogeno ali mehanično kot posledica dejavnosti primarne MPT. Satelitska MPT se lahko pojavi v referenčni coni primarne MPT, tj. območje, na katerem lahko opazimo senzorične, motorične in avtonomne nepravilnosti povzročene s strani primarne MPT. Lahko se pojavi v sinergistu, antagonistu ali pa v mišici, ki je samo nevronsko povezana s primarno MPT. Pogosto se lahko z odpravo primarne MPT odpravi tudi satelitska MPT brez zdravljenja same satelitske MPT.
Patofiziološki nastanek MPT še ni povsem znan. Simons in sodelavci (1999) opisujejo trenutno razumevanje MPT s pomočjo integrirane hipoteze. Ta govori o tem, da je nastanek MPT posledica energijske krize. Kombinacija elektrofizioloških ter histoloških dokazov prikazuje, da je MPT v bistvu regija nefunkcionalnih motoričnih plošč, v bližini katerih pride do neprestane napetosti mišičnih vlaken. Domneva se, da med mirovanjem pride do
3
nenormalnega povečanja in sproščanja acetilholina iz motorične ploščice, kar povzroči neprestano mišično napetost. Zaradi tega pride do povečanih metaboličnih potreb.
Neprestano napeta mišična vlakna stisnejo lokalne kapilare in s tem zmanjšajo dovod kisika in hranilnih snovi v tem predelu, kar privede do energijske krize. Motena kapilarna cirkulacija posledično privede do tega, da mišična vlakna ostanejo skrčena, saj ni potrebne energije za delovanje kalcijeve črpalke, ki bi pripomogla k vzpostavitvi normalnega membranskega potenciala. Posledično pride do izločanja substanc, ki povečajo občutljivost mišičnih nociceptorjev. Sproščanje teh substanc pa ponovno prispeva k prekomernemu sproščanju acetilholina iz motorične ploščice in tako ponavljajočega se kroga.
Slika 1: Shematski prikaz MPT v longitudialnem prerezu (prirejeno po Simons et al.
(1999))
Na Sliki 1 je prikazan shematski prikaz MPT v longitudialnem prerezu. Pri črki A je s številko 2 prikazana MPT, ki leži v napetem mišičnem pasu označenim s številko 1. S črko B je prikazan mikroskopski pogled MPT. Številka 3 prikazuje mišični vlakni v sproščenem stanju. S številko 4 je prikazana ena izmed zakrčenin mišičnih vlaken. Navpične črtice prikazujejo začetek in konec ter s tem dolžino ene sarkomere. Vsaka zakrčenina je identificirana kot del mišičnega vlakna z maksimalno skrčenimi sarkomerami. Sarkomere v tem delu so opazno krajše in debelejše v primerjavi s sosednjimi mišičnimi vlakni, ki nimajo teh zakrčenih in zadebeljenih delov. V mišičnih vlaknih s temi zakrčeninami lahko opazimo, da so se sarkomere na obeh straneh te zakrčenine zožile in podaljšale, kar je posledica napetosti v zakrčenini. Mišično tkivo s MPT postane bolj togo, ker vsebuje večje število teh zakrčenin, ki zavzamejo dodaten prostor in so bolj čvrste ter napete (Simons et al., 1999).
4
Težavnostna stopnja simptomov, ki jih povzročajo MPT, se giblje od izjemno močne bolečine, katero povzročajo AMPT, do neboleče omejitve gibanja ter motnje drže, ki so posledica velikokrat spregledanih LMPT. Pacienti, ki so imeli hude bolečine povzročene od bolezni, kot so na primer srčna kap, zlom kosti ali ledvične kolike, so pritrdili, da je lahko bolečina povzročena s strani MPT enako resna. Dasiravno MPT niso neposredno življenjsko ogrožajoče, kljub temu lahko vplivajo na kakovost življenja (Skootsky et al., 1989).
Simptomi in znaki so na splošno odvisni od lokacije v mišicah, v katerih se MPT nahaja. To so glavobol, omotica in spremenjen vzorec spanja, ki se pojavijo ob MPT v vratnih mišicah (Giamberardino et al., 2007; Iglesias-Gonzalez et al., 2013). V večini primerov pride na predelu MPT do nelagodja ob izpostavitvi hladu, kar posledično zmanjša obseg gibanja ter mišično moč (Iglesias-Gonzalez et al., 2013).
S palpacijo se lahko začuti zadebeljen del v mišičnem tkivu, ki je boleč, če se nanj pritisne s silo od 2 do 6 kg (Hong, 1998). Ob pritisku na MPT lahko pride do lokalnega trzljaja mišice, umaknitvenega refleksa ali bolečine, kar nakazuje, da je bila lokalizacija s palpacijo ustrezna (Simons, 1995; Simons et al., 1999).
1.2.1 Diagnosticiranje miofascialnih prožilnih točk
Občutljivost na pritisk je definirana kot najnižja stopnja pritiska, ki povzroča bolečino ali nelagodje (Fischer, 1987). Reeves in sodelavci (1986) so dokazali zanesljivost in veljavnost pritiskovnega algometra pri merjenju občutljivosti MPT. Algometer je merilnik sile, ki je opremljen z gumijastim diskom s površino 1 cm2. Preko gumijastega diska se sila lahko izvede na določeno površino telesa. Sila na merilniku je prikazana v kg/cm2. Napravo sestavlja telo, iz katerega izhaja kovinska palica, ki ima na koncu pritrjen gumijasti disk.
Pritisk na palico premika indikator v telesu v smeri urinega kazalca. Ob pritisku gumba za povrnitev indikatorja se le-ta po vsaki meritvi vrne na nič. Dosežena vrednost sile se zadrži, dokler ni pritisnjen gumb za izravnavo. Ta omogoča odčitavanje tudi po odstranitvi merilnika s telesa (Fischer, 1987).
5
1.2.2 Zdravljenje miofascialnih prožilnih točk
Cilji zdravljenja MPT so usmerjeni na odpravitev MPT. Multidisciplinarni pristopi, ki vključujejo neposredne pristope zdravljenja, odpravijo MPT in tako posledično zmanjšajo povečan mišični tonus. Medtem pa dopolnilni pristopi izboljšajo biomehanska neravnovesja lokalnih mišic.
Vibracija je mehansko nihanje sinusoidne oblike in je določena z amplitudo, frekvenco in faznim kotom (Rittweger, 2010). Ločimo dve vrsti naprav, in sicer naprave za vibracijo celega telesa in za lokalno vibracijo. Slednje se uporabljajo na posamezni mišici ali mišični skupini. Ker vibracije močno vplivajo na aferentni tok iz hitro prilagajočih mehanoreceptorjev in mišičnega vretena, lahko tako s pomočjo lokalne mišične vibracije preko teorije vrat vplivamo na zmanjšanje občutenja bolečine (Tardy-Gervet et al., 1993;
Lundeberg, 1984). Nevrofiziološki mehanizem, preko katerega deluje vibracijska stimulacija, je bil pripisan toničnemu vibracijskemu refleksu. Ta mehanizem spodbudi zaporedje hitrega raztezanja mišic, ki se pojavi pri uporabi vibracij, prav tako se sproži mišično vreteno in s tem povzroči nehoteno ustvarjanje moči. Drugi mehanizmi izboljšanega delovanja mišic vključujejo povišano mišično temperaturo, zvečanje kortikospinalne ekscitabilnosti in intrakortikalnih procesov (Pamukoff et al., 2014). Obstajajo poročila o tem, da športniki med okrevanjem uporabljajo vibracijsko terapijo za zmanjševanje bolečine in utrujenosti (Cochrane, 2017) Bakhtiary in sodelavci (2007) so poročali o pomembnem zmanjšanju bolečine nastale po naporu z uporabo vibracijske terapije s 50 Hz neposredno na kvadriceps. V drugi raziskavi so raziskovalci poročali o pomembnem znižanju bolečine v mišicah (fleksorjih komolca) s pomočjo vibracijske terapije s frekvenco 65 Hz (Lau, Nosaka, 2011). Za spodbujanje terapevtskih prilagoditev, kot je izboljšana izometrična mišična sila, je bila določena frekvenca 30 do 50 Hz, enaka frekvenci utrujanja motoričnih enot med največjim naporom. Te spremembe opazimo, kadar lokalne vibracije uporabimo na mišicah, ki so v sproščenem stanju. (Pamukoff et al., 2014; Iodice et al., 2011; Pietrangelo et al., 2009).
6
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti učinek vibracijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z LMPT mišice levator scapulae.
7
3 METODE DELA
Opravili smo randomizirano nadzorovano enojno slepo raziskavo. Raziskavo smo izvedli v prostorih Zdravstvene fakultete, UL. Pred izvedbo raziskave je vsak preiskovanec dobil ustno pojasnilo o poteku, namenu in cilju raziskave ter nato prebral Pojasnilo raziskave preiskovancem (priloga 8.1) in podpisal Izjavo o prostovoljni in zavestni privolitvi udeleženca k sodelovanju v raziskavi (priloga 8.2 ). Raziskavo za diplomsko delo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (Št. 0120-501/2020/5; Priloga 8.3).
3.1 Preiskovanci
Na podlagi prej objavljenih raziskav in predpostavke, da mora moč raziskave dosegati vrednost 80 % (0,8) je bilo v raziskavo vključenih 60 preiskovancev. Sodelovanje pri raziskavi je bilo prostovoljno. V raziskavo so bili vključeni preiskovanci obeh spolov v starosti med 20 do 29 let. V raziskavo smo vključili zdrave mlade odrasle z vsaj eno latentno MPT v področju mišice levator scapulae. Kot izključitvene kriterije smo navedli spontane glavobole, prisotnost bolečine v vratu, glavi ali ramenih, nosečnost, jemanje protibolečinskih učinkovin, mišično-skeletne bolezni, nevropatije, sistemske bolezni, predhodne kognitivne ali funkcijske bolezni in druge konservativne, invazivne ali kirurške intervencije, ki bi lahko vplivale na izide raziskave.
3.2 Mišica levator scapulae
MPT so ene najpomembnejših vzrokov bolečine v vratu ali bolečine v vratu in ramenih, mišica levator scapulae je ena izmed najbolj pogostih mišic ramenskega obroča, kjer se MPT pojavijo (Levit, 1991; Grosshandler et al., 1985). Mišica levator scapulae izvira iz prečnih odrastkov prvih štirih vratnih vretenc ter se pripenja na zgornji notranji kot lopatice (Slika 4) (Simons et al., 1999).
Funkcija mišice je, da dviguje lopatico, ob tem pa se glenoidna jama lopatice vrti navzdol.
Ob fiksirani lopatici ta mišica pomaga pri rotaciji vratu v isto smer. Obe mišici pa hkrati nadzorujeta upogib vratu. Aktivacija MPT najverjetneje nastane kot posledica zadrževanja rame v dvignjenem položaju, kjer je mišica dlje časa v skrčenem položaju. Slednje se zgodi zlasti, kadar je mišica dlje časa izpostavljena mrazu (Simons et al., 1999).
8
Slika 2: Potek mišice levator scapulae (Simons et al., 1999)
3.3 Naprave in pripomočki
Naprava za lokalno mehansko vibracijo Hypervolt (Hyperice, USA) je ena najbolj razširjenih tovrstnih naprav in je bila ena prvih, ki je lokalno mehansko vibracijo približala uporabi pri mišično-skeletnih patologijah (Slika 3). Naprava meri 13,28 x 8.25 x 25,4 cm in tehta 1.134 kg. Poganja jo visoko navorni motor s tehnologijo Quiet Glide™, kar pomeni, da naprava oddaja malo zvoka kljub veliki moči. Vsebuje polnilno litij-ionsko baterijo.
Hypervolt ima 3 stopnje naraščajočih frekvenc vibriranja (33-53 Hz), izbrali smo 3. stopnjo s frekvenco 53 Hz, saj je v literaturi največkrat povezana z analgetičnim učinkom (Bakhtiary et al., 2007). Vgrajen ima senzor, ki s pomočjo 3 LED luči prikazuje majhen, srednji ali velik pritisk. Naprava ima pet različnih nastavkov, najbolj primeren za obravnavo MPT je točkovni nastavek iz plastike, ki ima premer 3 cm2.
9
Slika 3: Vibracijska naprava Hypervolt (Vir: lasten)
Za merjenje občutljivosti na pritisk na površini 1 cm2 je bil uporabljen pritiskovni algometer (Baseline, US) (Slika 4).
Slika 4: Merjenje občutljivosti na pritisk s pritiskovnim algometrom (Vir: lasten)
3.4 Postopek raziskave
Preiskovanci so podpisali obrazec za prostovoljno sodelovanje v raziskavi. Nato so bili naključno razvrščeni v eno izmed dveh skupin (poskusno ali primerjalno). V skupino so bili slučajno razporejeni z žrebanjem listkov s številkami 1 (poskusna) in 2 (primerjalna
10
skupina). Preiskovanci so med intervencijo ležali na preiskovalni mizi v položaju na trebuhu, v za njih udobnem položaju. S palpacijo smo poiskali in določili primerno latentno MPT na mišici levator scapulae. V primeru, da je bilo latentnih MPT več, smo za intervencijo izbrali tisto, ki je bila palpatorno najbolj občutljiva. Pri vseh preiskovancih smo izmerili občutljivost na področju LMPT z algometrom. Pritisk z gumijastim delom algometra pravokotno na LMPT se je postopoma dodajal, s hitroatjo 1 kg/s do trenutka, ko je preiskovanec začutil prve znake nelagodja, na katere nas je opozoril z besedo »STOP«. Iz algometra smo nato izpisali količino pritiska, ki smo ga izvedli na površino, ter postopek ponovili še dvakrat. Za končen rezultat smo vzeli povprečno vrednost vseh treh meritev. Po meritvah smo začeli z vibracijsko intervencijo. Pri preiskovancih, ki so bili vključeni v poskusno skupino, smo izvedli lokalno vibracijsko terapijo z vibracijsko napravo (Slika 5).
Napravo smo namestili na področje LMPT ter terapijo izvajali 90 s, pri tem pa napravo nepremično držali na mestu.
Slika 5: Vibracijska terapija (Vir: lasten)
Preiskovanci, ki so bili vključeni v primerjalno skupino, so prejeli lažno vibracijsko intervencijo, ki smo jo izvedli tako, da smo na napravi odstranili nastavek, preko katerega se na telo prenašajo vibracije. Nastavek smo prislonili na telo, napravo pa smo držali odmaknjeno od telesa za približno 1-2 cm. Tako je preiskovanec slišal zvok motorja naprave, vendar ni prejel mehanskih vibracij (Slika 6).
11
Slika 6: Lažna vibracijska terapija (Vir: lasten)
Terapija je tudi tukaj trajala 90 s. Tako v poskusni kakor tudi v primerjalni skupini smo po končani terapiji ponovno izmerili bolečino s pomočjo algometrije na pritisk. Tudi tokrat smo izvedli tri meritve ter za končen rezultat vzeli povprečno vrednost vseh treh meritev. Meritve je vedno izvajal isti preiskovalec.
3.5 Statistične metode
Rezultati meritev so bili predstavljeni z opisno statistiko (povprečje (standardni odklon)). Za vrednotenje učinkovitosti pred in po intervenciji smo opravili analizo s parnim Studentovim testom t, za primerjavo med poskusno in primerjalno skupino pa smo uporabili Studentov test t za neodvisne vzorce. Pri obeh testih je bil prag statistične značilnosti določen pri p <
0,05.
Za statistično analizo smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics for Windows, Version 22.0. (IBM Corp. Released 2013. Armonk, NY: IBM Corp.)
12
4 REZULTATI
V raziskavi je sodelovalo 60 mladih odraslih, ki so bili razporejeni v poskusno in primerjalno skupino. Povprečna starost v poskusni skupini je bila za 0,6 let višja kot v primerjalni skupini, vendar razlika ni bila statistično pomembna (Tabela 1). Skupini se nista razlikovali tudi po spolni strukturi, telesni višini, telesni masi in indeksu telesne mase (Tabela 1).
Tabela 1: Antropometrični in demografski podatki preiskovancev v raziskavi Lastnosti preiskovancev Vsi Poskusna
skupina
Primerjalna skupina p
(SO)
Starost (leta) 22,8 (2,4) 23,1 (2,0) 22,5 (2,8) SN TV (cm) 174,7 (7,9) 175 (7,9) 174,3 (8,0) SN TM (kg) 75,5 (13,6) 75,2 (13,2) 75,7 (14,3) SN ITM (kg/m2) 24,6 (3,5) 24,5 (3,6) 24,8 (3,5) SN
N Spol (M/Ž) 33/27 17/13 16/14 SN
Legenda: = povprečje; SO = standardni odklon; p = verjetnost; N = število; M = moški;
Ž = ženske; SN = statistično nepomembno
Občutljivost na pritisk je bila pred terapijo v poskusni skupini v povprečju za 0,33 kg/cm2 večja kot v primerjalni skupini, vendar razlika ni bila statistično pomembna (Tabela 2). Po terapiji je bila občutljivost na pritisk za 0,86 kg/cm2 večja v poskusni skupini, razlika med skupinama je bila statistično pomembna (Tabela 2).
Tabela 2: Vrednotenje učinkovitosti terapije
Skupina
Algometrija s pritiskom (kg/cm2) Pred terapijo
(SO)
Po terapiji
(SO) p
Poskusna 3,65 (0,72) 4,73 (0,73) < 0,001 Primerjalna 3,98 (1,12) 3,87 (1,11) 0,08
p 0,181 0,001
Legenda: = povprečje; SO = standardni odklon; p = verjetnost
13
Občutljivost na pritisk se je v poskusni skupini po terapiji zmanjšala v povprečju za 1,08 kg/cm2 v primerjavi z občutljivostjo pred terapijo, razlika je bila statistično pomembna (Tabela 2). V primerjalni skupini pa se je občutljivost na pritisk po terapiji zvečala za 0,11 kg/cm2, razlika pa ni bila statistično pomembna (Tabela 2).
14
5 RAZPRAVA
Namen raziskave je bil ovrednotiti učinek lokalne vibracijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z LMPT mišice levator scapulae. Rezultati so pokazali, da vibracijska terapija pomembno vpliva na zmanjšanje občutljivosti na pritisk in s tem na zmanjšanje bolečine pri osebah z LMPT. Do učinkov je najverjetneje prišlo na osnovi teorije vrat. Pri tem pride do spremembe občutenja bolečine zaradi inhibicije nociceptivnih signalov in s tem do dviga bolečinskega pragu. Slednje trdijo tudi Lundeberg in sodelavci (1984), ki pravijo, da lahko z vibracijami zvišamo bolečinski prag. Podpora ideji, da vibracijska terapija zmanjša bolečino v mišicah, izhaja tudi iz prejšnjih raziskav terapevtskih načinov, uporabljenih po športnih dejavnostih (Bakhtiary et al., 2007; Barnes et al., 2012; Edge et al., 2009).
V raziskavah, ki so na voljo, so vsi skupnega mnenja, da vibracijska terapija ugodno vpliva na zmanjšanje občutenja bolečine. Seritella in sodelavci (2020) so izvedli podobno raziskavo, v kateri so aplicirali lokalno vibracijsko terapijo neposredno na področje tempomandibularnega sklepa ter pripadajočih mišic z namenom, da bi ocenili učinkovitost lokalne vibracijske terapije na zmanjšanje sklepne bolečine, mišične bolečine in glavobola pri osebah s tempomandibularnimi motnjami. Osebe v poskusni skupini so prejele eno- tedensko zdravljenje po 16 minut na dan s 50- in 100-Hz lokalno vibracijsko terapijo. Osebe v primerjalni skupini pa so prejele lažno terapijo. Pred in po terapiji so merili stopnjo bolečine s pomočjo vizualne analogne lestvice. Pri osebah, ki so prejele aktivno lokalno vibracijsko terapijo, so ugotovili pomembno znižanje v stopnji bolečine v sklepu, mišicah in glavobolih.
Podobne ugotovitve je dobil tudi Cochrane (2017), ki je izvedel raziskavo z namenom, da bi preučil akutne učinke vibracijske terapije po izvajanju ekscentričnih vaj mišic upogibalk komolca. Preiskovanci so takoj po izvajanju vaj na eni roki prejeli 15-minutno vibracijsko terapijo (120 Hz), na drugi pa ne. Terapijo so ponovili tudi po 24-tih, 48-tih in 72-tih urah.
Pri raziskavi so merili mišično silo, obseg gibanja v sklepu, elektromiografijo, mišično bolečino in kreatin kinazo. Ugotovitve raziskave so bile, da ima vibracijska terapija kratkoročen učinek na zmanjšanje bolečine in povečanje obsega giba. Podobne ugotovitve sta potrdila tudi Lau in Nosaka (2011). Cochrane (2017) predvideva, da pride do razlik med rezultati različnih raziskav zaradi uporabe različnih vibracijskih naprav, frekvenc ter trajanja terapij, pri čemer bi imele daljše terapije z višjo frekvenco morda večji učinek na zmanjšanje bolečine. Tudi Weerakkodya in sodelavci (2001) so prikazali, da vibracijska terapija
15
neposredno na mišico zviša bolečinski prag vzporedno s spremembami v aktivnosti mišičnega vretena, kar vodi do povečane refleksne živčne aktivacije mišice.
Zdi se, da vibracijska terapija poveča periferno cirkulacijo, pretok mišične krvi in temperaturo mišice (Kerschan-Schindl et al., 2001; Lohman et al., 2007; Cochrane et al., 2008). Ker pa po teoriji Simonsa in sodelavcev (1999) vemo, da na nastanek MPT pomembno vplivajo neprestano napeta mišična vlakna, ki stisnejo lokalne kapilare in s tem zmanjšajo dovod kisika in hranilnih snovi, kar privede do energijske krize, se tukaj odpira vprašanje, ali bi lahko z vibracijsko terapijo vplivali na boljši pretok krvi in pripomogli k odpravi energijske krize in s tem posledično k odpravi MPT. Slednjega s to raziskavo ne moremo potrditi ali ovreči, je pa odlična popotnica za nadaljnjo raziskovanje.
16
6 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo želeli ovrednotiti učinek vibracijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z LMPT mišice levator scapulae. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je prišlo do pomembnega zvišanja občutljivosti na pritisk in s tem znižanja v zaznavanju bolečine zaradi pritiska pri osebah, ki so prejele vibracijsko terapijo. Pri osebah, ki pa so prejele lažno vibracijsko terapijo, pa do le-teh ni prišlo. Tako smo s to raziskavo potrdili, da vibracijska terapija ugodno vpliva na zmanjšanje zaznavanja bolečine na pritisk.
Glede na rezultate naše raziskave se zdi, da lahko vibracijsko terapijo uporabimo kot dopolnilno terapijo pri obravnavi LMPT, saj z njo vplivamo na zmanjšanje občutenja bolečine.
V prihodnje bi bilo smiselno, da bi se meritve občutljivosti po terapiji opravile večkrat v določenem časovnem presledku. V raziskovanje bi bilo smiselno vključiti različne frekvence in različne časovne intervale in tako primerjati učinek na zmanjšanje občutenja bolečine. Ob enem bi se bilo vredno osredotočiti tudi na druge parametre, kot so: lokalni pretok krvi v mišicah, obseg gibljivosti vratu ali pa merjenje izometrične moči in tako primerjati učinke vibracijske terapije na le-te. Ob Izvajanju raziskave pa se nam je pojavilo vprašanje ali bi z vibracijsko terapijo pripomogli pri odpravi energetske krize, zaradi katere pride do nastanka miofascialnih prožilnih točk in tako pri odpravi le-teh.
17
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Bakhtiary AH, Safavi-Farokhi Z, Aminian-Far A, Rezasoltani A (2007). Influence of vibration on delayed onset of muscle soreness following eccentric exercise. Br J Sports Med 41(3): 145–8. doi: 10.1002/mus.25081.
Barnes MJ, Perry BG, Mündel T, Cochrane DJ (2012). The effects of vibration therapy on muscle force loss following eccentrically induced muscle damage. Eur J Appl Physiol 112(3): 1189–94. doi: 10.1007/s00421-011-2064-3.
Capó-Juan MA (2015). Síndrome de dolor miofascial cervical. Revisión narrativa del tratamiento fisioterápico [Cervical myofascial pain syndrome. Narrative review of physiotherapeutic treatment]. An Sist Sanit Navar 38(1): 105–15. doi:
10.23938/ASSN.0058.
Cheatham SW, Stull KR, Kolber MJ (2019). Comparison of a vibration roller and a nonvibration roller intervention on knee range of motion and pressure pain threshold: a randomized controlled trial. J Sport Rehabil. 28(1): 39–45. doi: 10.1123/jsr.2017-0164.
Chiarotto A, Clijsen R, Fernandez-de-Las-Penas C et al. (2016). Prevalence of myofascial trigger points in spinal disorders: a systematic review and meta-analysis. Arch Phys Med Rehabil 97(2): 316–37. doi: 10.1016/j.apmr.2015.09.021.
Cochrane DJ (2017). Effectiveness of using wearable vibration therapy to alleviate muscle soreness. Eur J Appl Physiol 117(3): 501–9. doi: 10.1007/s00421-017-3551-y.
Costantino C, Galuppo L, Romiti D (2017). Short-term effect of local muscle vibration treatment versus sham therapy on upper limb in chronic post-stroke patients: a randomized controlled trial. Eur J Phys Rehabil Med 53(1): 32–40. doi: 10.23736/S1973-
9087.16.04211-8.
Dong Y, Wang W, Zheng J, Chen S, Qiao J, Wang X. (2019). Whole body vibration exercise for chronic musculoskeletal pain: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Arch Phys Med Rehabil 100(11): 2167–78. doi:
10.1016/j.apmr.2019.03.011.
18
Edge J, Mündel T, Weir K, Cochrane DJ (2009). The effects of acute whole body vibration as a recovery modality following high-intensity interval training in well-trained, middle- aged runners. Eur J Appl Physiol 105(3): 421–8. doi: 10.1007/s00421-008-0919-z.
Faul F, Erdfelder E, Lang AG, Buchner A (2007). G*Power 3: a flexible statistical power analysis program for the social, behavioral, and biomedical sciences. Behav Res Methods 39(2): 175–91. doi: 10.3758/bf03193146.
Faul F, Erdfelder E, Buchner A, Lang AG (2009). Statistical power analyses using G*Power 3.1: Tests for correlation and regression analyses. Behav Res Methods 41(4):
1149–60. doi: 10.3758/BRM.41.4.1149.
Fischer AA (1986). Pressure threshold meter: its use for quantification of tender spots.
Arch Phys Med Rehabil 67(11): 836–8.
Fischer AA (1987). Pressure algometry over normal muscles. Standard value, validity and reproducibility of pressure threshold. Pain 30(1): 115–26. doi: 10.1016/0304-
3959(87)90089-3.
Gay A, Parratte S, Salazard B et al., (2007). Proprioceptive feedback enhancement induced by vibratory stimulation in complex regional pain syndrome type I: an open comparative pilot study in 11 patients. Joint Bone Spine 74(5): 461– 6. doi:
10.1016/j.jbspin.2006.10.010.
Germann D, El Bouse A, Shnier J, Abdelkader N, Kazemi M (2018). Effects of local vibration therapy on various performance parameters: a narrative literature review. J Can Chiropr Assoc 62(3): 170–81.
Giamberardino MA, Tafuri E, Savini A, Fabrizio A, Affaitati G, Lerza R et al. (2007).
Contribution of myofascial trigger points to migraine symptoms. J Pain 8(11): 869–78. doi:
10.1016/j.jpain.2007.06.002.
Greenberg DL (2014). Evaluation and treatment of shoulder pain. Med Clin N Am 98(3):
487–504. doi: 10.1016/j.mcna.2014.01.016.
19
Grosshandler SL, Stratas NE, Toomey TC, et al (1985). Chronic neck and shoulder pain, focusing on myofascial origins. Postgrad Med 77(3):149–58. doi:
10.1080/00325481.1985.11698897.
Hong CZ (1998). Algometry in evaluation of trigger points and referred pain. J Musculoskelet Pain 6(1): 47–59. doi: 10.1300/J094v06n01_04.
Hong CZ, Hsueh TC (1996). Difference in pain relief after trigger point injections in myofascial pain patients with and without fibromyalgia. Arch Phys Med Rehabil 77(11):
1161–6. doi: 10.1016/s0003-9993(96)90141-0.
Hyperice (2019) Dostopno na: https:
https://hyperice.com/hypervolt//hyperice.com/hypervolt <19.5.2020>
Iglesias-Gonzalez JJ, Munoz-Garcia MT, Rodrigues-de-Souza DP, Alburquerque-Sendin F, Fernandez-de-Las-Penas C (2013). Myofascial trigger points, pain, disability, and sleep quality in patients with chronic nonspecific low back pain. Pain Med 14(12): 1964–70. doi:
10.1111/pme.12224.
Iodice P, Bellomo RG, Gialluca G, Fanò G, Saggini R (2011). Acute and cumulative effects of focused high-frequency vibrations on the endocrine system and muscle strength.
Eur J Appl Physiol 111(6): 897–904. doi: 10.1007/s00421-010-1677-2.
Kerschan-Schindl K, Grampp S, Henk C et al. (2001). Whole-body vibration exercise leads to alterations in muscle blood volume. Clin Physiol 21(3): 377–82. doi: 10.1046/j.1365- 2281.2001.00335.x.
Latoszek BBV (2020). Treatment effectiveness of novafon local vibration voice therapy for dysphonia treatment. J Voice 34(1): 160. doi: 10.1016/j.jvoice.2018.05.009.
Lau W. Y., Nosaka K (2011). Effect of vibration treatment on symptoms associated with eccentric exercise-induced muscle damage. Am J Phys Med Rehab 90(8): 648–57. doi:
10.1097/PHM.0b013e3182063ac8.
Lewit K (1991). Manipulative therapy in rehabilitation of the locomotor system. 2nd ed.
Oxford: Butterworth Heinemann, 195–6.
20
Lim W, Park H (2017). Effects of whole body vibration therapy in pain, function and depression of the patients with fibromyalgia. J Phys Ther Sci 29(10): 1856–9.
doi: 10.1589/jpts.29.1856.
Liu L, Huang QM, Liu QG et al., (2015). Effectiveness of dry needling for myofascial trigger points associated with neck and shoulder pain: a systematic review and meta- analysis. Arch Phys Med Rehabil 96(5): 944–55. doi: 10.1016/j.apmr.2014.12.015.
Lluch E, Nijs J, De Kooning M et al. (2015). Prevalence, incidence, localization, and pathophysiology of myofascial trigger points in patients with spinal pain: a systematic literature review. J Manipulative Physiol Ther 38(8): 587–600. doi:
10.1016/j.jmpt.2015.08.004.
Lohman EB, Scott PJ, Maloney-Hinds C, Betts-Schwab H, Thorpe D (2007). The effect of whole body vibration on lower extremity skin blood flow in normal subjects. Med Sci Monit 13(2): 71–6.
Lyu BJ, Lee CL, Chang WD, Chang NJ (2020). Effects of vibration rolling with and without dynamic muscle contraction on ankle range of motion, proprioception, muscle strength and agility in young adults: a crossover study. Int J Environ Res Public Health 17(1): 354. doi: 10.3390/ijerph17010354.
Pamukoff DN, Ryan ED, Troy Blackburn J (2014). The acute effects of local muscle vibration frequency on peak torque, rate of torque development, and EMG activity. J Electromyography Kinesiol 24(6): 888–94. doi: 10.1016/j.jelekin.2014.07.014.
Pecos-Martin D, Ponce-Castro MJ, Jiménez-Rejano JJ, Nunez-Nagy S, Calvo-Lobo C, Gallego-Izquierdo T (2019). Immediate effects of variable durations of pressure release technique on latent myofascial trigger points of the levator scapulae: a double-blinded randomised clinical trial. Acupunct Med 37(3): 141–50. doi: 10.1136/acupmed-2018- 011738.
Pietrangelo T, Mancinelli R, Toniolo L et al. (2009). Effects of local vibrations on skeletal muscle trophism in elderly people: mechanical, cellular, and molecular events. Int J Mol Med 24(4): 503–12. doi: 10.3892/ijmm_00000259.
21
Reeves, JL, Jaeger B, Graff-Radford SB (1986). Reliability of pressure algometer as a measure of myofascial trigger point sensitivity. Pain 24(3): 313–21. doi: 10.1016/0304- 3959(86)90117-x.
Ribeiro DC, Belgrave A, Naden A, Fang H, Matthews P, Parshottam S (2018). The prevalence of myofascial trigger points in neck and shoulder-related disorders: a systematic review of the literature. BMC Musculoskelet Disord 19(1): 252.
doi:10.1186/s12891-018-2157-9.
Rickards LD (2006). The effectiveness of non-invasive treatments for active myofascial trigger point pain: A systematic review of the literature. International Journal of
Osteopathic Medicine 9(4): 120–36. doi: 10.1016/j.ijosm.2006.07.007.
Rittweger J (2010). Vibration as an exercise modality: how it may work, and what its potential might be. Eur J Appl Physiol 108(5): 877–904. doi: 10.1007/s00421-009-1303-3.
Simons DG (1995). The nature of myofascial trigger points. Clin J Pain 11(1): 83–4.
Simons DG, Travell JG, Simons LS (1999). “Travell & Simons" myofascial pain and dysfunction: the trigger point manual. Baltimore: Williams & Wilkins, 1–10.
Skootsky SA, Jaeger B, Oye RK (1989). Prevalence of myofascial pain in general internal medicine practice. West J Med 251(2): 157–60.
Weerakkody NS, Whitehead NP, Canny BJ, Gregory JE, Proske U 2001. Large-fiber mechanoreceptors contribute to muscle soreness after eccentric exercise. J Pain 2(4): 209–
19. doi: 10.1054/jpai.2001.22496.
Wilke J, Vogt L, Banzer W (2018). Immediate effects of self-myofascial release on latent trigger point sensitivity: a randomized, placebo-controlled trial. Biol Sport 35(4): 349–54.
doi: 10.5114/biolsport.2018.78055.
8 PRILOGE
8.1 Pojasnilo raziskave preiskovancem
Oddelek za fizioterapijo
POJASNILO RAZISKAVE PREISKOVANCEM
Spoštovani,
Sem Domen Švikart, študent dodiplomskega študija 1. stopnje fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Miroljuba Jakovljevića, dipl. fiziot. in somentorstvom Asist. Marka Macuha, dipl. Fiziot. opravljam raziskavo z naslovom » Učinek lokalne vibracije na zaznavanje pritiska na latentni miofascialni prožilni točki mišice levator scapulae«. Rezultate raziskave bom uporabil za izdelavo diplomskega dela, s katerim bom zaključil prvostopenjski študij fizioterapije.
Da bi lahko pridobil podatke za diplomsko delo vas vabim k sodelovanju v raziskavi, ki se bo odvijala v prostorih Zdravstvene fakultete v Ljubljani (Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana). Pri osebah od 20 do 30 let, bom na latentnih miofascialnih prožilnih točkah s pomočjo vibracijske naprave Hypervolt napravil terapijo. Terapija bo trajala 90 sekund. Pred in po terapiji bom izmeril občutljivost na pritisk s pomočjo algometra, ki pokaže količino pritiska, ki ga nanesem na določeno točko. Čas za testiranje enega posameznika je približno 15 minut. S pomočjo rezultatov bom ugotovil učinkovitost terapije na miofascialnih prožilnih točkah.
Vsi pridobljeni podatki bodo strogo zaupni in bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomskega dela in objavo v znanstvenih revijah. Podatki ne bodo v vpogled nikomur, razen izvajalcu raziskave in mentorjem ter bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Z izsledki raziskave vas bomo na vašo željo seznanili. Vaše sodelovanje v raziskavi je prostovoljno, vsak trenutek lahko od raziskave tudi odstopite.
Raziskava ne bo ogrožala vašega življenja.
Če ste pripravljeni sodelovati v raziskavi, vas prosim, da podpišete obrazec prostovoljne in zavestne privolitve.
Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujem.
Domen Švikart
Mentor diplomskega dela:
doc. dr. Miroljub Jakovljević, dipl. fiziot.
Somentor diplomskega dela:
asist. Marko Macuh, dipl. fiziot.
8.2 Izjava o prostovoljni in zavestni privolitvi udeleženca k sodelovanju v raziskavi
Oddelek za fizioterapijo
IZJAVA O PROSTOVOLJNI IN ZAVESTNI PRIVOLITVI UDELEŽENCA K SODELOVANJU V RAZISKAVI
