• Rezultati Niso Bili Najdeni

View of IN MEMORIAM dr. Đorđe Mandrino (1964 –2021) (in Slovene)

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "View of IN MEMORIAM dr. Đorđe Mandrino (1964 –2021) (in Slovene)"

Copied!
3
0
0

Celotno besedilo

(1)

IN MEMORIAM 597–599

IN MEMORIAM dr. Ðor|e Mandrino

(1964 –2021)

Vi{ji znanstveni sodelavec IMT.

Sourednik in ~lan uredni{kega odbora revije Materiali in tehnologije.

Dr. Ðor|a Mandrina sem spoznala decembra 1996, ko sem se vrnila iz tujine, njemu pa so za~asno namenili delovno mizo v pisarni, kjer sem bila prej sama. To je bilo dobrega pol leta po njegovi promociji. Bil je tih in zadr`an, predstavil se mi je kot Ðoko Mandrino.

Mlada, kot sva bila, sva hitro na{la teme za pogovore, ki jih je bilo z leti vedno ve~ in ve~. V procesu najinega nadaljnjega spoznavanja sem izvedela, da je obiskoval osnovno {olo Valentina Vodnika v [i{ki in ljubljansko Gimnazijo Be`igrad, ter {olanje zaklju~il z odliko. V letih 1982 – 1987 je {tudiral fiziko na Univerzi v Ljub- ljani, Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), smer tehni~na fizika. Diplomiral je aprila 1987 z zagovo- rom diplomske naloge »Preiskave miniaturne Penningo- ve ~rpalke in njene uporabnosti kot vakuumskega meril- nika«. Njegov mentor je bil prof. dr. Franc Cvelbar.

Diplomsko delo je izdelal v okviru tehnolo{kih potreb takratnega In{tituta za elektroniko in vakuumsko tehniko (IEVT), kjer je bil tudi {tipendist. IEVT ga zaradi slabe finan~ne situacije ni mogel zaposliti, zato so ga leta 1987 zaposlili na In{titutu Jo`efa Stefana (IJS), kot mladega raziskovalca v Laboratoriju za elektronsko mikroskopijo.

Istega leta je na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) vpisal tudi podiplomski {tudij.

Magistriral je decembra 1990 z zagovorom magistr- skega dela »Rast tankih plasti Au, Ag in In na SnTe in PbTe«. Mentor je bil prof. dr. Velibor Marinkovi}. Poleg elektronske mikroskopije in uklona (TEM in TED) je veliko delal z ra~unalni{ko vodeno rentgensko uklonsko analizo (XRD) tankih plasti in sodeloval pri monta`i in za~etnih meritvah s prvim vrsti~nim tunelskim mikro- skopom (STM) v Sloveniji. Doktoriral je marca 1996 z doktorskim delom »Rast Ag in Au na kristalih IV-VI polprevodni{kih spojin na kristalih s strukturo CdI2 in NaCl«. Tako kot pri magisteriju je bil mentor njegove doktorske disertacije prof. dr. Velibor Marinkovi}.

Na In{titutu za kovinske materiale in tehnologije, kamor ga je povabila prof. dr. Monika Jenko, se je prete`no ukvarjal s povr{insko analitiko kovinskih materialov. V letu 1997, ko je bil instaliran nov instru- ment VG Microlab 310F, je na njem suvereno prevzel vlogo glavnega operaterja, predvsem pa je bil za vse nas nepogre{ljiv pri interpretaciji rezultatov. Bil je vrhunski strokovnjak za povr{inske analizne tehnike, kot sta spektroskopija Augerjevih elektronov (AES) in rent- genska fotoelektronska spektroskopija (XPS), uporabljal pa je tudi druge: vrsti~no elektronsko mikroskopijo (SEM), rentgensko uklonsko analizo (XRD), termo- gravimetrijo in diferencialno vrsti~no kalorimetrijo z

Materiali in tehnologije / Materials and technology 55 (2021) 4, 597–599 597

(2)

uporabo masne spektrometrije (TG/DSC/MS). Poleg rednega udele`evanja znanstvenih sestankov in kon- ferenc doma in v tujini se je izpopolnjeval v laboratoriju za spektroskopijo povr{in na In{titutu za fiziko (IFS) v Zagrebu, Hrva{ka in v laboratoriju za karakterizacijo povr{in na In{titutu Max Planck (MPIE) v Düsseldorfu, Nem~ija ter v podjetju VG Scientific, predhodniku dana{njega Thermo Scientific v Veliki Britaniji.

Od 2012 dalje je bil ~lan uredni{kega odbora revije Journal of Spectroscopy, od maja 2015 pa je bil sourednik in ~lan uredni{kega odbora revije Materiali in tehnologije. Vodil je naslednje raziskovalne projekte:

»Razoglji~enje in rekristalizacija elektroplo~evin«, slovensko-hrva{kega: »Vpliv segregantov in/ali adsor- bantov na strukturne in elektronske lastnosti kovinskih povr{in«, Slovensko-hrva{ki medvladni program sodelo- vanja v znanosti in tehnologiji, slovenski vodja projekta,

»Vpliv nereaktivnega in reaktivnega ionskega jedkanja na preoblikovanje polikristalnih in monokristalnih kovin- skih povr{in dopiranih s povr{insko aktivnimi ele- menti«.1V zadnjem obdobju se je veliko ukvarjal s koro- zijskimi procesi kovinskih materialov, npr. z visoko- temperaturno oksidacijo jekel, korozijo nerjavnih jekel, korozijskimi procesi biorazgradljivih Mg zlitin, tribo- lo{kimi zna~ilnostmi oplemenitenih in oksidiranih jeklenih povr{in, povr{insko kemijo funkcionalnih prevlek na jeklih in drugih kovinskih substratih. Med drugim je sodeloval pri {tudijah, namenjenih izdelavi kovinskih pen iz Al in karakterizaciji razli~nih penil.

Merljiva znanstvena odli~nost dr. Ðor|a Mandrina obsega 243 bibliografskih enot in ve~ kot 700 ~istih citatov,1`al pa z njegovim odhodom v na{i raziskovalni skupini zeva velika praznina, ki se je ne da kvantitativno ovrednotiti.

Ko sva teh, skoraj petindvajset let delala skupaj na IMT, v~asih veliko, so pa bila tudi obdobja, ko sva sodelovala manj, se mi je marsikdaj zdelo, da sem vse rezultate zbrala primerno metodologiji, jih uredila in pregledala, vse interpretirala pravilno in optimalno.

Skladno s tak{no prehitro oceno sem Ðoka poklicala le {e z namenom, da bi potrdil moje bistroumne teorije.

Najve~krat se je primerilo, da je najprej odlo`il svoja o~ala, pogledal in se zazrl v ra~unalni{ki zaslon, nato pa podal mnogo bolj{o re{itev kot je bila moja – tako je veljalo za veliko problemov in znanstvenih izzivov, ki sva jih preu~evala.

Naj kot zanimivost povem, da je ve~mestna {tevila delil hitreje, kot jih je meni uspelo vtipkati v kalkulator, kakr{enkoli `e.

Ve~krat sem ga poklicala na njegovo interno telefon- sko {tevilko 956 in povpra{ala: »Ðoko, kako ti to zveni v angle{~ini?« Pomagal mi je hitro in {e bolj{e, kot sem pri~akovala…

Ali pa sem zajókala: »Ðoko, ali mi lahko pride{ nekaj pomagat?« Takoj je pri{el.

Bil je zelo preudaren, zdelo se je, da si je za dobro delo rad vzel ~as. In te`ko mu je bilo {e isti dan oddajati

rezultate, ~eprav sem ga gnjavila. Stvari je pu{~al zoreti vsaj prek no~i. Ve~ kot ekspresno hiter je bil le takrat, ko je bilo treba komu prisko~iti na pomo~.

^as je mineval, midva sva se starala, in vedno raje sva obujala spomine na 70-ta in 80-ta leta prej{njega stoletja: na potovanja, primerjala sva utrinke z najinih maturantskih izletov – njegovega na Lastovo in mojega v Dubrovnik in ^rno Goro.

On je obujal spomine na vsa svoja potovanja z Inter- railom, na katera se je odpravil tudi z bratom Markom, jaz pa sem se na primer vedno znova ~udila, zakaj je njemu uspelo dobiti vizum za Francijo za cel mesec, jaz pa sem ga dobila le za 14 dni. Menila sem, da je k temu pripomoglo njegovo odli~no znanje franco{~ine, on pa je v svoji skromnosti le odkimaval in se smehljal.

Pod vtisom pomembnosti dogodka je rad opisoval epizodo iz julija 1969, ko je v Kopru pri starih star{ih, ki so `e takrat imeli TV sprejemnik, z o~etom in mamo spremljal neposredni televizijski prenos pristanka Apolla 11 na Luni. Meni se je zdelo zelo zabavno, ko je inter- pretiral citate iz slavnih stripov o Alanu Fordu. In veli~astno, ko sva govorila o delih Arthurja Clarka, Stanleyu Kubricku in Odiseji 2001.

Nepozabna ostajajo najina kramljanja o zgodovini – ob~i in dru`inski. Tu sem bila bolj iniciator tem, Ðoko pa mi je s svojo pregovorno enciklopedi~no razgledanostjo {iril obzorja. Pripovedoval mi je o po~itnicah v Novem Sadu, hibridni koruzi, mamini dru`ini A`manovih. Zdaj vem ve~ celo o Cincarjih2in hotelu Mandrino v Solunu, pa {e in {e bi lahko na{tevala.

Ðoko se je rodil v dru`ino znanih intelektualcev3. Ded Ðor|e Mandrino-kemik je na Univerzi v Ljubljani diplomiral `e leta 1929, `e pred drugo svetovno vojno pa je bila – poleg ostalega – publicisti~no dejavna tudi njegova babica Vera, rojena kot Hermina Ernestina Vera Barl. O~e Ðor|e je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani diplomiral leta 1964, mama Astrid pa je s {tudijem farmacije za~ela v Ljubljani in ga zaklju~ila z diplomo na Univerzi v Zagrebu, ker tedaj v Sloveniji {e ni bilo drugostopenjskega {tudija farmacije.

Brat Marko se je – enako kot Ðoko – najprej odlo~il za {olanje na Gimnaziji Be`igrad, nato pa se je {tudijsko podal po o~etovih stopinjah.

Ðoko mi je neko~ slikovito opisal svojo prigodo na In{titutu Jo`ef Stefan, ko ga je starej{i profesor vpra{al,

~e je sin Ðor|a Mandrina. Odgovoril je, da je, seveda.

Kasneje se je izkazalo, da je doti~ni profesor poznal deda Ðor|a Mandrina in da je s svojim vpra{anjem nehote presko~il eno generacijo, saj je bil na{ dr. Ðor|e Mandrino-fizik `e tretja generacija Ðor|ev Mandrinov, ki so soustvarjali naravoslovno-tehni{ko intelektualno skupnost Ljubljane.

Dobro pomnim, da mi je Ðoko `e po zelo kratkem

~asu najinega poznanstva s ponosom povedal, da se bo poro~il z Mojco, njegovo izbranko Mojco. Vsako leto znova ga je nato pestila bojazen, da bo spregledal datum 8. marec. Vedno je s pozornostjo iskal darila za `eno

IN MEMORIAM

598 Materiali in tehnologije / Materials and technology 55 (2021) 4, 597–599

(3)

Mojco, enako skrbno je razmi{ljal, kaj bo o~etu in bratu, ki imata oba rojstne dneve v avgustu, izbral za darila in kako bo to uskladil z dopustom. In tu je bila tudi vsa njegova skrb za novoletna darila…

Zanj in za Mojco sem bila zelo vesela takrat, ko sta se septembra leta 2019 – verjetno z enim od zadnjih letov Adrie Airways – sre~no vrnila z dopusta v Gr~iji.

Vsaki~, ko je odhajal na dopust, se je pri{el {e poslovit k meni v pisarno.

V leto{njem hladnem maju mu je po zaklju~enem delovnem petku bolezen zahrbtno pokazala svojo premo~. Za vedno je zaspal na svojem domu v Ljubljani.

Ob krutem spoznanju sem, tako kot mi vsi, odrevenela.

»Ðoko, tokrat nisi {el na dopust in ni te bilo ve~ k meni. Od{el si brez slovesa in nas nepri~akovano zapustil. ^e je lo~nica med `ivljenjem in smrtjo kaj

podobna horizontu, je bila razdalja od tvojega izhodi{~a do tja morda nekoliko kraj{a. @elim verjeti, da onkraj ne bo{ sam, in da si se sre~al s svojo ljubljeno mamo Astrid.

Dragi Ðoko: v spominu sli{im vodilno melodijo skladbe Tako je govoril Zaratustra, in mogo~ne udarce na pavkenaj ti bo to moj zadnji poklon in nasvidenje onkraj neskon~nosti!«

Darja Steiner Petrovi~

Literatura:

1Baza SICRIS, https://www.sicris.si/

2S. Nikolin, Cincarji v ju`nem Banatu|Slovenski etnografski muzej (etno-muzej.si)

3Baza COBISS, Rezultati iskanja MANDRINO :: COBISS+

IN MEMORIAM

Materiali in tehnologije / Materials and technology 55 (2021) 4, 597–599 599

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Politika e-podpisa lahko vsebuje tudi druga določila kot so npr: časovno obdobje, znotraj katerega je dovoljeno podpisovati in znotraj katerega so podpisi veljavni, katere podatke,

Pravna pravila, ki urejajo posamezen elektronski posel, bodo tako lahko vsebovana v štirih pravnih virih: prvi vir bo zakon s svojimi splošnimi določbami za elektronsko

Predhodne volitve se tako tudi za volivke in volivce, ki glasujejo elektronsko, končajo četrti dan ob polnoči zato, da bi Nacionalna volilna komisija pripravila vse

Čas pred drugo svetovno vojno, pa tudi obdobje neposredno po njej, je v slovenskem prostoru prinesel mnogo zanimivih literarnih ustvarjalk, ki pa seveda niso pisale le

Število konj je ţe pred drugo svetovno vojno po njej pa še toliko bolj upadalo. S pomočjo rejcev in pa strokovnjakov smo ohranili avtohtone pasme konj, ti so organizirali

V tem primeru je bila temeljna ločnica politična opredelitev izseljencev, tako da je država ločevala med staro migracijo, ki se je izselila pred drugo svetovno vojno in je bila

stoletja in ugotoviti, kakšen je bil položaj tekstilnih obrtnikov po prvi svetovni vojni, med gospodarsko krizo in v letih pred drugo svetovno vojno, koliko jih je bilo,

Neko č je tam stal križ, od leta 1967 pa stoji kapela, ki je bila postavljena v zahvalo, ker je o č e Anton med drugo svetovno vojno ostal živ.. Ker so otroci ob njem jokali, so