• Rezultati Niso Bili Najdeni

Zdravljenje epileptiŁnega statusa pri odraslih

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Zdravljenje epileptiŁnega statusa pri odraslih"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

19 Epilepti~ni status je klini~ni pojem, ki definira serijo

epilepti~nih napadov, po katerih se zavest ne povrne v tridesetih minutah; po novej{ih priporo~ilih pa je to `e epilepti~ni napad, ki traja ve~ kot pet minut (1,2). Zaradi mortalitete (2- 21%) in posledi~ne ireverzibilne nevrolo{ke okvare (10- 33%) predstavlja medicinsko nujnost (1-6).

Ocenjujejo, da je incidenca 41-61/100.000 prebivalcev (1,3,5), s prvim vrhom pred prvim letom in drugim po petin{estdesetim letu starosti. Pri odraslih je vzrok ali povod najpogosteje alkoholizem, cerebrovaskularne bolezni, mo`ganski tumorji, sprememba antiepilepti~nega zdravljenja, hipoksi~na okvara mo`ganov, nekatera zdravila, npr. tricikli~ni antidepresivi, droge, npr. kokain, ter presnovne motnje (3).

Klini~no se praviloma ka`e z generaliziranimi toni~no- kloni~nimi kr~i, parcialnimi kloni~nimi kr~i, redkeje pa s podalj{ano nezavestjo, ko moramo pomisliti na

nekonvulzivni epilepti~ni status, ki ga lahko doka`emo le s hkratnim snemanjem EEG. Toni~na faza napada traja 30-45 sekund, sledi ji kloni~na faza, ki traja najpogosteje do dve minuti. Pri epilepti~nem statusu ni povrnitve zavesti.

Pojavijo se lahko motnje dihanja zaradi zapore dihalnih poti, motnje sr~nega ritma, krvavitve zaradi ugriza v jezik ali ustnice.

Zdravljenje epilepti~nega statusa torej zahteva takoj{en, celosten in dinami~en pristop, ki ga moramo individualno prilagoditi bolnikovemu stanju. Zakasnitev v zdravljenju ni povezana le z ve~jim tveganjem za trajno nevrolo{ko okvaro, temve~ prispeva tudi k neodzivnosti samega epilepti~nega statusa. Celosten pristop zahteva takoj{njo zagotovitev kardiocirkulatorne in respiratorne stabilnosti, ki ima prednost pred zdravljenjem samega epilepti~nega napada, saj je glavni vzrok smrti in trajne nevrolo{ke okvare hipoksija. Dinami~en pristop je potreben, ker se bolnikovo stanje lahko hitro spreminja in ker tudi sama antiepilepti~na zdravila povzro~ajo kardiocirkulatorno nestabilnost in zavirajo dihalni center.

Pri zdravljenju epilepti~nega statusa moramo torej upo{tevati (4):

• sam epilepti~ni status in antiepilepti~na zdravila, ki jih nameravamo uporabiti, imajo mo~ne in pogosto nepredvidljive kardiorespiratorne in metabolne u~inke;

• dolgo trajajo~i epilepti~ni status povzro~i okvaro nevronov preko spro{~anja ekscitatornih aminokislin;

• dlje ko traja epilepti~ni status, te`je ga je zdraviti.

• Izbira zdravil temelji na teoreti~nih predpostavkah in individualnih izku{njah in preferenci terapevta, saj

nimamo primerjalnih kontroliranih raziskav. Zato tudi prikazujem priporo~ilo, povzeto po literaturi (1–6).

EPILEPTI^NI NAPAD

Ve~ina epilepti~nih napadov je kratkih, le nekaj minut trajajo~ih. Potrebna je zagotovitev proste dihalne poti z optimalno oksigenacijo, za kar praviloma zadostuje `e pravilen polo`aj za nezavestnega bolnika. Redkeje je potrebno vstaviti orofaringealni tubus, {e redkeje je potrebna intratrahealna intubacija. Preveriti in zagotoviti je potrebno kardiocirkulatorno stabilnost, kontrolirati in uravnavati krvni sladkor. Isto~asno je potrebno zagotoviti, da se bolnik med napadom kr~ev ne bo po{kodoval, aspiriral izbljuvane teko~ine itd. Medikamentozna terapija ni potrebna, saj se bo tak bolnik po kraj{em spancu sam prebudil.

Pri dolgem napadu, ki po definiciji iz literature (2) traja ve~

kot pet minut, intravenozno apliciramo diazepam 5- 10 mg ali midazolam 5- 10 mg. ^e intravenozna pot ni mogo~a, svetujem intranazalno ali rektalno aplikacijo. ^e nismo uspeli, odmerek benzodiazepinov ponovimo po 10 minutah.

EPILEPTI^NI STATUS

Bolnik v epilepti~nem statusu sodi na oddelek intenzivne terapije. Dose~i moramo optimalno oksigenacijo, zato je praviloma potrebna umetna ventilacija. Z ekspanderji plazme moramo dose~i ugoden krvni tlak. Ob vzpostavitvi intravenozne poti odvzamemo kri za osnovne laboratorijske preiskave: krvni sladkor, elektroliti, magnezij, kalcij, se~nina, kreatinin, celokupni hemogram, nivo

antiepilepti~nih zdravil ter vsaj 10 ml krvi, ki jo shranimo za morebitne kasnej{e preiskave.

Priporo~am infuzijo 100 ml fiziolo{ke raztopine z B1 100 mg in B6 250 mg v 15 minutah. Hkrati uvedemo infuzijo benzodiazepinov (npr. midazolam 0.15 mg/kg, nato 1 mikrogram/kg/min, kar pove~ujemo vsakih 15 minut do odmerka 5 mikrogram/kg/min oziroma 0.05- 0.4

mg/kg/uro), ki ji sledi infuzija propofola (za~etni odmerek 2 mg/kg, nato 5- 10 mg/kg/uro) ali fenitoina (za~etni odmerek 15- 20 mg/kg apliciramo s hitrostjo infuzije 50 mg/min).

Pri zdravljenju refraktarnega epilepti~nega statusa svetujem kombinacijo midazolama in propofola, ~e to ni uspe{no, pa anestezijo s tiopentonom 100- 250 mg in nato infuzijo 3- 5 mg/kg/uro ali pentobarbitonom 5- 20 mg/kg in nato

ONKOLOGIJA / za prakso

Anton Grad

Zdravljenje epileptiènega statusa pri odraslih

(2)

Literatura:

1. Walker MC. The epidemiology and management of status epilepticus. Curr Opin Neurol 1998; 11: 49-54.

2. Lowenstein DH, Bleck T, Macdonald RL. It's time to revise the definition of status epilepticus. Epilepsia 1999; 40:120-2.

3. Haafiz A, Kissoon N. Status epilepticus: Current concepts.

Pediatric Emergency Care 1999; 15:119-29.

4. Martin PJ, Millac PAH. Status epilepticus: Management and outcome of 107 episodes. Seizure 1994; 3:107-13.

5. Blume WT. Epilepsy: Advances in management. Eur Neurol 1997; 38:198-208.

6. Walker MC, Smith SJM, Shorvon SD. The intensive care treatment of convulsive status epilepticus in the UK. Results of a national survey and recommendations. Anaesthesia 1995;

50:130-5.

20 infuzijo 0.5- 3 mg/kg/uro.

Izku{enj z drugimi zdravili, npr. fosfenitoinom, nimam.

Šele po umiritvi oz. po prekinitvi epilepti~nih napadov svetujem dodatne preiskave: ra~unalni{ko tomografijo mo`ganov, lumbalno punkcijo itd.

SKLEP

Epilepti~ni status zahteva takoj{nje in energi~no ukrepanje, saj dolgotrajnej{e stanje povzro~i trajne nevrolo{ke okvare, predvsem pa je zdravljenje v kasnej{i fazi te`je. Zato priporo~am takoj{nje prehospitalno zdravljenje. Pri tem moramo upo{tevati, da so posledice epilepti~nih napadov, npr. hipoksija, nevarnej{e od samih napadov. Zdravljenje nadaljujemo v bolni{nici. Zavedati se moramo, da redno zdravljenje epilepsije pomembno zmanj{a {tevilo

epilepti~nih statusov. Posebno pozorni moramo biti v ~asu menjave zdravil.

ONKOLOGIJA / za prakso

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Števi10 delovnih mest, fluktuacija delavcev, ki je zaradi nepoklicnega statusa še večja, odgovorno de10 z bolniki in starostniki, ki poleg strokovnosti zahteva tudi primerne

Zdravljenje in s tem v zvezi tudi nega bolnika s cerebrovaskularnim insultom obstoji v zdravljenju splošnega stanja, pogosto seveda tudi kome in pa insulta samega..

Pri prvem zdravljenju bolnikov s folikularnimi limfomi dodatek rituksimaba h kemoterapiji izboljša odgovor na zdravljenje, podaljša trajanje remisij in celokupno

Zaključimo torej lahko, da je ekonomsko breme demence v povprečju v obdobju 2015-2018 veliko ter, da moramo postaviti preventivno dejavnost, zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje,

Pri prvem zdravljenju bolnikov s folikularnimi limfomi dodatek rituksimaba h kemoterapiji izboljša odgovor na zdravljenje, podaljša trajanje remisij in celokupno

bolnicah, pri katerih je bilo prvo zdravljenje uspe{no in znamenj bolezni po kon~anem zdravljenju ni bilo, od prvega zdravljenja pa je minilo vsaj {est mesecev, lahko pri~akujemo,

Zaradi vsega tega edini pravi odgovor na problem kroničnega stresa, ki ga lahko ponudi psihoterapija, ni zdravljenje, temveč pomoč pri razvoju sposobnosti za mentalizacijo, igro

Pri tej lestvici zdravja je pomembno tudi to, da zdravljenje in nega bolnika ne izhaja samo iz ene same bolezni, zaradi katere je bolník na zdravljenju in pogosto tudi razporejen