Za lesene palete na trgu več povpraševanja

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Javna razprava o novih uredbah MOP: Dokončne odločitve najbrž v maju

Za lesene palete na trgu več povpraševanja

Biološki odpadki - še ne dovolj odkrit potencial Optimalne poti logistike

Biological Waste – An Under-Discovered Potential in Slovenia

MARECMARCH 2011

57

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si

tel.: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:

• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije, hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega omrežja Slovenije. Vaš odgovor pričakujemo najkasneje do 15. marca 2011.

Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.

Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:

• Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: majdi.kosi@fitmedia.si

• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

PRIJAVNICA

Podjetje: Naslov:

Kontaktna oseba: Tel.:

e-mail: Davčna številka

Davčni zavezanec: da ne

Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:

www.zelenaslovenija.si

Strokovna revija EOL

revija EOL

Specializirana revija za embalažo, okoljljle in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packkaaggagaaga iinngg, enviiirroror nmeennt t aand nd logogo istics MAJ / MAY 2010MAY 2010MAY embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

foto: Shutterstock

5 5 500000

cializirana revija za embalažo, okoljljle in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packaaggagaagaiinngg, enviiiirroororrornmeennt t aand nd logogo istics

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

Odslej ej e Akademija ZZeeelleeennna a a SSSllooovveeennijijijaaa to ki

Slovenia Needs a Change in its ts t Waste Management Strarar tegygyg

DECEMBER DECEMBER DECEMBERDECEMBER 2010DECEMBER 2010DECEMBER

Poštnina plačana pri pošti 3320 VeVeV lenjnjn e

5 5 5 5 5 5555

Spec

Vrečke iz bombaža namest šelestenja papirjrjra Slovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadk Določitev optimalnih poti za prevoz otrok Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

TTeTeT mična obdelava odpadkokok v: Investitor v nove objbjb ekte bo dddržavavavaaa

Krive ali manj krive plastične vrečke Komunalcibodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje Logistika na drobno je v Sloveniji šele v povojih

Guilty ty t or Not So Guilty ty t Plastic Bags Durarar ble, EnEnE ergerger y gy g Saving and EnEnE viroror nmentatat lly ly l FrFrF i rir endly ly l LED ED E Lights

FEBRUAR FEBRUAR FEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARY 2011FEBRUARY

Poštnina plačana pri pošti 3320 VeVeV lenjnjn e

5 5 5566666

Okoljski portal

Promocija

U vo d n ik

foto: Rok Tržan marec march 2011

57 EOL 3

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

UVodnik EditoRiAl

Pinus&Co.

or What is

Environmental Awareness

A

ndrej Andoljšek, Pinus: I disagree with your opin- ion. We channel our resources into providing real safety and reducing the impact on the environment, not into creating a perception through PR activities.

Maybe the strategy is wrong but it fits the values of society... Unfortunately in the given circumstances, we are in the process of applying intensive cost reduction measures and do not have a budget for advertising or PR of this sort...

J

ože Volfand, EOL: I understand that you're facing a period of rationalisation. But I must admit I find it a bit unusual for a company of your type, which has an impact on the environment, not to have an envi- ronmental PR plan or budget. It is one of the require- ments for companies that are responsible towards the environment.

T

his was the tone of the dialogue when we prepared an article on Pinus’s impact on the environment and the lawsuit by the civil initiative. There was no trust between Pinus, the municipal authorities and the local community. This is not the only example of disagree- ments escalating between polluting companies, local communities and the experts. It has come to pass that a court is taking away environmental permits and thus negating the expert opinions. Who then has the technical arguments on their side?

B

ut the important point is that if I point the finger at the industrial polluters, especially those that have had to get environmental permits, how much are they committed to responsibility and sustainability?

Does the management listen to ideas about sustain- able production with a green conscience? Within and without, do they build a relationship with the public?

By letting fresh ideas into their all too often stale man- ager minds. Although to be fair, it is true that there are managers out there who know that they need to listen to the message of industrial ecology.

A

t Fit media, we invite you to the Zelena Slovenija (Green Slovenia) communication network, to publish environmental information in the EOL maga- zine and on the www.zelenaslovenija.si web portal.

This is a medium for technical communication that we are opening.

A

nd if they don't take this chance, many polluters will be forced to ask themselves who it is that will be coming around to make amends?

Pinus&Co.

ali kaj je zelena zavest

A

ndrej Andoljšek, Pinus: Z vašim mnenjem se ne strinjam. Svoja sredstva usmerjamo v zagotavljanje realne varnosti in zmanjševanje obremenjenosti okolja in neustvarjanje per- cepcije skozi PR. Morda je strategija napačna, vendar je skladna z vrednotami družbe …. Žal pa v danih razmerah, ko izvajamo intenzivno omejevanje stroškov, nimamo opredeljenega budgeta za oglaševanje ali tovrstni PR…

J

ože Volfand, EOL: Razumem, so časi racio- nalizacije. Priznam pa, da se mi zdi nena- vadno za podjetje vaše vrste, ki obremenjuje okolje, da nimate načrta in sredstev za okoljsko komuniciranje. To je ena izmed zahtev za pod- jetja, ki so odgovorna do okolja.

T

ako je potekal dialog, ko smo za eno prej- šnjih številk EOL pripravljali prispevek o Pinusovem obremenjevanju okolja in o tožbi civilne iniciative. Zaupanja v okolju med Pinusom, občino in lokalnim okoljem ni bilo.

To ni edini primer, mislim na zaostrovanja med onesnaževalci, civilno družbo in stroko.

Tako se zdaj dogaja, o tem pišemo v reviji, da okoljevarstvena dovoljenja odvzema sodišče.

In demantira stroko. Kdo ima torej v rokah strokovne argumente? Kako do zaupanja?

A

bistveno je, če prst usmerim v industrijske onesnaževalce, predvsem tiste, ki so si mo- rali pridobiti okoljevarstvena dovoljenja, koliko so zares odgovorno trajnostni. Ali o trajnostni proizvodnji že sliši menedžment z zeleno za- vestjo? Navznoter in navzven, v ustvarjanje zaupanja z javnostjo. S spuščanjem kisika v še prepogosto zatohlost v menedžerskih glavah.

A uravnovesim – marsikateri menedžer že ve, da mora prisluhniti sporočilom industrijske ekologije.

Z

ato v Fit medii vabimo v komunikacijsko omrežje Zelene Slovenije. K objavi zelenih informacij v reviji EOL in na portalu www.

zelenaslovenija.si. Odpiramo medijsko pot za strokovno komuniciranje.

S

icer si bo moral marsikdo med onesnaže- valci kmalu postaviti vprašanje: Kdo se vrne s spodvitim repom, ker se mora končno spametovati?

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si

tel.: 03/ 42 66 700 Prijavnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA!

Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Informiranje javnosti o okoljskih prizadevanjih podjetja je nepogrešljiv del odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja. Vaše podjetje je pomemben gospodarski subjekt, ki ima odgovornost do družbenega in naravnega okolja. Prepričani smo, da se te odgovornosti dobro zavedate.

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije:

• brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk);

• na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.)

• na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

(mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev)

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

S članstvom v omrežju Zelene Slovenije ste v toku z zelenimi informacijami Slovenije, hkrati pa tudi tekoče obveščate druge deležnike o vaših prizadevanjih in dosežkih.

Še danes izpolnite prijavnico in začnite čimprej koristiti prednosti zelenega omrežja Slovenije. Vaš odgovor pričakujemo najkasneje do 15. marca 2011.

Prilagamo naš zeleni prospekt s programi, ki jih razvijamo v okviru komunikacijskega omrežja Zelene Slovenije.

Za več informacij smo z veseljem na voljo. Kontaktni osebi sta:

• Majdi Kosi, tel.: 03 42 66 706, e-mail: majdi.kosi@fitmedia.si

• Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

PRIJAVNICA

Podjetje: Naslov:

Kontaktna oseba: Tel.:

e-mail: Davčna številka

Davčni zavezanec: da ne

Prijavljamo se v omrežje Zelene Slovenije za leto 2011. Cena je 120 € + ddv. Poravnali jo bomo na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:

www.zelenaslovenija.si

Strokovna revija EOL

revija EOL

Specializirana revija za embalažo, okoljljle in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packkaaggagaaga iinngg, enviiirroror nmeennt t aand nd logogo istics MAJ / MAY 2010MAY 2010MAY embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

foto: Shutterstock

5 5 500000

cializirana revija za embalažo, okoljljle in lloogistiko / Specialist magaga agag zine fofof r packaaggagaagaiinngg, enviiiirroororrornmeennt t aand nd logogo istics

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

Odslej ej e Akademija ZZeeelleeennna a a SSSllooovveeennijijijaaa to ki

Slovenia Needs a Change in its ts t Waste Management Strarar tegygyg

DECEMBER DECEMBER DECEMBERDECEMBER 2010DECEMBER 2010DECEMBER

Poštnina plačana pri pošti 3320 VeVeV lenjnjn e

5 5 5 5 5 5555

Spec

Vrečke iz bombaža namest šelestenja papirjrjra Slovenija potrebuje zasuk v strategiji ravnanja z odpadk Določitev optimalnih poti za prevoz otrok Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalažaokoljelogistika packaging packagingenvironmentlogistics

TTeTeT mična obdelava odpadkokok v: Investitor v nove objbjb ekte bo dddržavavavaaa

Krive ali manj krive plastične vrečke Komunalcibodo morali dosegati cilje, sicer bodo ob dovoljenje Logistika na drobno je v Sloveniji šele v povojih

Guilty ty t or Not So Guilty ty t Plastic Bags Durarar ble, EnEnE ergerger y gy g Saving and EnEnE viroror nmentatat lly ly l FrFrF i rir endly ly l LED ED E Lights

FEBRUAR FEBRUAR FEBRUARFEBRUARY 2011FEBRUARY 2011FEBRUARY

Poštnina plačana pri pošti 3320 VeVeV lenjnjn e

5 5 5566666

Okoljski

portal

vs eb in a

vsebina

marec march 2011

57 4 EOL

8 Palete zelo razširjene, druga embalaža manj

10 Pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo nevzdržen, a odgovor je

12 Za lesene palete na trgu več povpraševanja

14 Zdaj je čas, ki zahteva varnostne etikete

16 Trg je vendarle oživel

20 strategija glede emisij je lahko s TeŠ 6 ali brez njega The Emission Strategy with or without TEŠ 6

22 v evropi skokovito narašča, pri nas se šele začenja

24 biološki odpadki – še ne dovolj odkrit potencial

Biological Waste – An Under-Discovered Potential in Slovenia

27 Dokončne odločitve najbrž v maju

32 vem, kaj so moje vrednote

34 energent, a je lahko še mnogo več

An Energy Source that can be So Much More

37 Daljinskega ogrevanja na lesno biomaso daleč premalo

40 nova zakonodaja mora upoštevati dobro prakso

42 slovenija veliko izgublja zaradi neprimernega odlaganja odpadkov

44 Okoljevarstvene zahteve ostrejše, izboljšave skromne

Environmental Demands are Stricter, Improvements are Modest

47 novi pristopi za trajnostni razvoj

48 Po nepotrebnem so izgubili eno leto

50 Pri okoljskem monitoringu omogočajo široko uporabo

52 Mini jedrske elektrarne niso primerne za slovenijo

54 Optimizacija transporta bioloških vzorcev v splošni bolnišnici Celje

58 nezelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Vsebina ^Contents

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje

•

glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand

•

odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji

•

oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media

•

tisk / Printed by: Eurograf

•

oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.:

03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno prede- lovalne industrije), Robert Tomazin (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)

•

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

•

Celje, marec marec 2011

•

Naklada 4100 izvodov

•

Revija je brezplačna.

ParTnerji

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

•

Visoka šola za varstvo okolja

iMPresuM

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

vsebina

marec march 2011

57 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Novosti ^{Kratko, zanimivo}

viNo v embalaži iz

recikliraNih materialov

ameriško podjetje bota box, okolju prijazen proizvajalec vina, kot se radi imenujejo, je predstavilo novo embalažo.

Poleg 3-litrskega tetrapaka bodo od sedaj ponujali tudi vino v 5-litrski embalaži.

Pri podjetju so povedali, da dajo okolju prijazni embalaži velik pomen, odzivi kupcev pa so več kot pozitivni.

»vedeli smo, da je čas vinskim entuziastom

ponuditi nekaj novega – kvalitetno

vino v trajnostni embalaži priročne velikosti in primerno tudi za izlete,« so še dodali.

embalaža

je narejena iz 100-odstotno recikliranih materialov in potiskana s črnilom na sojini osnovi. v primerjavi s steklenico je tako izpust toplogrednih plinov manjši za 75 odstotkov, prav tako pa so za 50 odstotkov zmanjšani odpadki.

iNteligeNtNa etiketa Nadzira temperaturo zamrzNjeNe hraNe

brez zamrzovalnika in zamrznjene hrane danes že skoraj ne gre. vendar pa pri taki hrani nikoli ne vemo, ali je še užitna.

splošno znano je, da ko je hrana enkrat globoko zamrznjena, mora v takšnem stanju tudi ostati, dokler je pač seveda ne porabimo. Zato je podjetje basF Future business GmbH razvilo časovni temperaturni indikator z imenom OnvuTM iCe, inteligentno etiketo, ki kontrolira temperaturno verigo ohlajene in globoko zamrznjene hrane. indikator spreminja barvo glede na temperaturo; temnejša je barva, boljša je hladilna veriga izdelka.

To so dosegli tako, da so na embalažo s črnilom, ki je občutljivo na temperaturne spremembe, natisnili simbol termometra,

ki ima sposobnost obarvanja. Tako bomo takoj vedeli, ali je izdelek še užiten ali ne in ali je bil pravilno hranjen, in sicer bolj natančno, kot če bi le preverili rok uporabe.

prva biorazgradljiva tuba za zobNo pasto

Švedsko podjetje Tectubes je predstavilo prvo biorazgradljivo tubo za zobno

pasto, narejeno iz bio smole. Tuba izstopa tudi zaradi izjemnih mehanskih lastnosti. Pri podjetju so povedali, da jim je uporaba tega naravnega materiala predstavljala izziv, saj so morali zagotoviti kompatibilnost različnih delov, kar jim je uspelo tako, da so posameznim delom zagotovili dobre lastnosti za preoblikovanje.

Rezultat je tuba, narejena iz popolnoma razgradljivih materialov. Proizvajalci so ob predstavitvi izdelka poudarili še

mnogostransko uporabo biopolimerov in napredek na tem področju.

Novembra 6. evropska koNfereNca o

bioplastiki

6. konferenca s področja bioplastike bo potekala 22. in 23. novembra 2011 v berlinu.

Tudi tokrat jo bo organiziralo združenje evropskih proizvajalcev bioplastike european bioplastics. na konferenci bodo predstavljeni inovativni materiali in najnovejše raziskave s področja bioplastike, organizirane bodo tudi delavnice ter razstavljeni izdelki. Organizatorji so prepričani, da je na današnjem, hitro se razvijajočem trgu takšno sodelovanje in povezovanje več kot nujno. Lani se je največjega dogodka na tem področju udeležilo več kot 360 udeležencev iz več kot 170 podjetij, letos pa jih pričakujejo še več.

Vrhunska stroka in praksa na konferenci o logistiki

Fakulteta za logistiko v Celju organizira že 8.

mednarodno konferenco o logistiki in trajno- stnem transportu, ki bo potekala od 16. do 18.

junija 2011. Osrednja konferenca v Sloveniji s tega področja je namenjena akademikom, strokovnjakom, politikom, raziskovalcem in študentom, ki se ukvarjajo z logistiko, menedž- mentom oskrbovalnih verig, menedžmentom prometa in transporta ljudi in tovora.

Tudi letos je poseben poudarek namenjen okolju in s tem učinkoviti porabi resursov in zmanjševanju stroškov. Trajnostna logistika je interdisciplinarna veda, zato jo je treba stalno raziskovati, razvijati, integrirati in im- plementirati v celotno dobavno verigo. Vzrok je seveda vpliv logistike na okolje, kar zahteva konstantno izobraževanje in izpopolnjevanje na te področju. Konferenca bo združila aka- demsko, industrijsko in vladno stroko, ki bo izmenjala ideje, odkrivala najnovejše raziskave in kritično premišljala o izkušnjah.

Na letošnji konferenci bodo kot predavatelji nastopili prof. Kevin Cullinane, direktor Inštituta za raziskave s področja transporta (Transport Research Institute) z Univerze Napier iz Edinburgha, dr. Roger Allport, direk- tor angleškega podjetja Allport Associates Ltd., dr. Yeong Heok Lee, predsednik korejskega združenja za politiko in ekonomiko transpor- ta (Korean Society for Transport Policy and Economics) ter predsednik Inštituta za politiko zračnega transporta in industrije (Institute for Air Transport Policy and Industry), dr.

Joel Shon, profesor managementa transpor- ta s tajvanske Univerze za tehnologijo in dr.

Anthony Chin, profesor ekonomike transporta z Nacionalne univerze v Singapurju in drugi.

V križeVcih bodo odprli okolju prijazen hostel

V Sloveniji vse več hotelov upošteva, da je v svetu na pohodu zeleni turizem. V Križevcih pri Ljutomeru bodo namreč v začetku aprila odprli prvi okolju prijazen hostel v Sloveniji.

Opremljen bo vrhunsko in bo izpolnjeval vse okoljske kriterije. Ob tem bo na 52 ležiščih ponujal enako ali celo večje udobje kot drugi hostli. V hostlu ne bo nobenega radiatorja, pač pa bo imel pasivno-aktivno talno gretje in hla- jenje ter centralno prezračevanje s sistemom rekuperacije. Gretje oziroma hlajenje bo delo- valo na osnovi izkoriščanja podtalnice. Če to ne bo zadoščalo, pa bo vodo dodatno ogrevala ali hladila toplotna črpalka, ki odpadno vodo ob gretju izkorišča tudi za segrevanje sanitarne vode. Hostel bo tako močno znižal stroške za elektriko.

marec march 2011

57 6 EOL

Kratko,

zanimivo Novosti

revolucioNarNo lasersko kodiraNje Na steklo

Podjetje Linx Printing Technologies je na trg lansiralo novo inovativno tehnologijo, imenovano Visicode, ki je osrednja

komponenta laserskega kodirnega zapisovalnika sL301 in predstavlja revolucionarne spremembe na področju steklene embalaže, saj omogoča bolj jasno zapisovanje kod na hladno steklo. To so dosegli s spremembo frekvence impulzov in s tem spodbudili formacijo mikro razpok, kar omogoča vidnejše, bolj kontrastno kodiranje na steklo, s tem zmanjšuje stroške in podaljšuje življenjsko dobo izdelka.

versacejeva stekleNička v alumiNijasti obleki

italijansko podjetje inca je oblikovalo stekleničko za novo Versacejevo linijo Vanitas, izbrani pa so bili predvsem zaradi izjemnih sposobnosti preoblikovanja aluminija v izdelek visoke kvalitete. Tako je nova steklenička ovita v aluminij kot v oblačilo visoke mode – aluminij stekleničko ovije, ovrednoti in oblikuje kot dizajnerska obleka. Podjetje je potrebovalo kar dve leti predhodnih

raziskav, da so razvili, kako kovino spojiti s steklom, ne da bi prekinili kontinuiteto samega stekla.

rezultat je unikatna steklenička, ki

simbolizira luksuz in prestiž.

Najlažji zamašek Na svetu

Pri podjetju Combibloc so izdelali najlažji zamašek na svetu, ki tehta le 1,85 grama. Z zmanjšanjem teže je manjša tudi poraba surovih materialov, kar je okolju prijazno. sicer pa najlažji zamašek na svetu ohranja vse karakteristike težjih zamaškov in ohranja osnovni funkciji – omogoča lahko odpiranje ter ponovno zatesnitev.

plastičNa stekleNička z zvočNim čipom

Z junijem bo tudi proizvajalec kečapa Heinz svoje izdelke ponudil v plastični steklenički, ki je delno narejena iz naravnih materialov, natančneje iz sladkornega trsa, in se zato lahko reciklira. Takšno stekleničko, imenovano Plantbottle, že uporabljajo pri Coca-Coli. s tem bo Heinz zmanjšal emisije in porabo energije za 20 odstotkov do leta 2015. »To partnerstvo je dober primer, kako lahko različna podjetja sodelujejo za skupni napredek in boljše okolje,« je povedal predsednik uprave Coca-Cole, Muhtar kent.

da pa bo embalaža poleg okolju prijazna še atraktivna, jo bo Heinz opremil tudi z zvočnim čipom, ki bo potencialne kupce spraševal: »Ugani, iz česa je narejena moja steklenička?«

orgaNska,

biorazgradljiva

»alumiNijasta pločeviNka«

Tajvansko podjetje PLa studio je skupaj z oblikovalskim podjetjem

Haoshi studio predstavilo pločevinko Tin Can, ki

naj bi zmanjšala odpadke in spodbudila recikliranje.

narejena je iz poliaktida, biorazgradljivega termoplastičnega poliestra, ki ga pridobivajo iz koruznega škroba.

Pločevinka se lahko segreje do

stAR pApiR zA noVo upAnjE

Društvo Ekologi brez meja ne miruje. Star papir za novo upanje bo spet vseslovenska zelena akcija. Vrtci, šole, podjetja, javne organizacije, občani, vsi bomo zbirali star papir. Podjetje Dinos bo vsem v akciji brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja. Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene. Organizatorji bodo povezali varstvo okolja in dobrodelnost ter znova združili prebivalce Slovenije, ki želijo bolj zeleno Slovenijo. Sestavni del projekta bo nagradni natečaj, količino zbranega papirja pa bo mogoče spremljati na spletu.

Akcija »Star papir za novo upanje« bo potekala v aprilu. K zbiranju papirja organizatorji vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, fakultete, zavode, pa tudi podjetja in javne organizaci- je, ki imajo namen pospraviti nakopičen star papir oziroma čistiti svoje arhive. Znesek od zbranega papirja bo razdeljen na dva sklada – sredstva iz prvega sklada bodo namenjena za humanitarni projekt v Sloveniji (50 %), iz drugega sklada pa bodo sofinancirali gradnjo izobraževalnega centra v državi Malavi v Afriki za otroke s posebnimi potrebami (50 %).

Za uspeh te nacionalne akcije bo zelo pomemb- no sodelovanje podjetja Dinos. Dinos bo vsem šolam in vrtcem, ki se bodo prijavili na akcijo zbiranja starega papirja, v mesecu aprilu za en dan pripeljal zabojnik za zbiranje papirja. Vanj bodo otroci, učenci, dijaki odlagali star papir, prav tako pa bodo star papir lahko prinesli tudi drugi prebivalci kraja. Akciji se lahko pri- ključijo tudi podjetja in organizacije. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količi- no starega papirja bo mogoče spremljati preko zemljevida na spletni strani društva Ekologi brez meja O tem, kateri humanitarni projekt bodo podprli v Sloveniji, bodo odločili mladi v okviru nagradnega natečaja za najboljši pre- dlog. Izobraževalna ustanova, ki bo prispevala najboljšo idejo, bo nagrajena s koncertom po izbiri zmagovalca.

sloVEnsko-itAlijAnskA konfEREnCA o MAtERiAlih in tEhnologijAh zA

tRAjnostni RAzVoj

Laboratorij za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici od 4. do 6. maja 2011 organizira Slovensko-italijansko konferenco o materialih in tehnologijah za trajnostni razvoj. Potekala bo v Univerzitetnem središču v Ajdovščini.

V zadnjih letih smo priče hitremu razvoju in raziskavam materialov, tehnologij in proce- sov trajnostnega razvoja, k čemur vodijo tudi direktive in predpisi EU. Pomemben delež za motivacijo k trajnostnemu razvoju pa ima naše lastno zavedanja o pomembnosti trajnostnega

marec march 2011

57 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Novosti Novosti

43,3 stopinj

Celzija in je 100-odstotno

razgradljiva.

od

standardne pločevinke se razlikuje le po tem, da lahko odstranimo celoten pokrov, kar omogoča uporabo za več različnih namenov. Tin Can že lahko naročite prek spleta, zanjo pa boste odšteli 20 evrov.

prvi obrat za proizvodNjo NaNoceluloze

Podjetje innventia iz stockholma na Švedskem je odprlo prvi obrat za proizvodnjo nanoceluloze na svetu. nanoceluloza je material, ki ga pridobivajo iz lesnih vlaken in ima izjemne karakteristike. njegova moč in teža se lahko primerjata s kevlarjem (aramidna vlakna), vendar je nanoceluloza v

nasprotju z njim popolnoma obnovljiv vir.

do sedaj je proizvodni proces potreboval občutno preveč energije za komercialno uporabo. To je podjetju innventia z razvojem in raziskavami uspelo zmanjšati kar za 98 odstotkov. Prihranili so 29.000 kWh na tono. Za primerjavo, normalno velika hiša porabi za ogrevanje v celotnem letu 18.000 kWh.

Povpraševanje po nanocelulozi v industriji je veliko, saj bi se lahko uporabila za jačanje različnih materialov, kot so papir, kompoziti in plastika, vendar pa se za tako široko uporabo v laboratoriju proizvede

občutno premalo

okoljskega menedžmenta in iz tega izhajajoča kvaliteta življenja. To zavedanje je vedno moč- nejše, zato se prizadevanju za trajnostni razvoj pridružuje vedno več posameznikov in skupin.

Osrednji temi konference bosta vezani na razvoj materialov in tehnologij za ohranjanje okolja in učinkovito rabo energije. Znotraj tega pa se bodo obravnavale teme, kot so:

okoljski materiali in tehnologije, učinkovita raba energije in materialov, obnovljivi viri energije, čiščenje vode in zraka, zmanjšanje izpustov CO₂, recikliranje ter druge okoljske teme s področja okoljskega menedžmenta in učinkovite rabe energije.

dVE noVosti

ljubljAnskE snAgE

Ljubljanska Snaga je v ravnanju z odpadki uve- dla dve novosti, in sicer sortiranje kosovnih odpadkov in premično zbiralnico nevarnih odpadkov. Pričakujejo, da bodo s prvo prido- bitvijo lahko 50 odstotkov kosovnih odpadkov namenili reciklaži in tako zmanjšali njihovo odlaganje. Predvidevajo, da bodo s sortirni- co zbrali letno približno 9000 ton kosovnih odpadkov. S premično zbiralnico nevarnih odpadkov pa bodo poleg nevarnih odpadkov zbrali tudi drobno odpadno električno in ele- ktronsko opremo, ki predstavlja vedno večji delež odpadkov v gospodinjstvih.

Premična sortirnica oziroma zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov je enota, v kateri bodo zbrali nevarne odpadke iz gospodinjstev ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo, kot so gospodinjski aparati, telefoni, avdio in TV sprejemniki ter računalniška opre- ma, ki ne presegajo velikosti sesalca. To pomeni, da je bela tehnika izključena.

Premična zbiralnica je zamenjava dosedanje zbiralnice, s katero so v Snagi zbirali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Nova zasnova in oblika omogočata uporabo na različnih mestih ter hkrati zagotavljata maksimalno okoljsko varnost. Vgrajeni elementi so zaščiteni pred prevrnitvijo, poleg tega pa se v njenem dnu nahajajo prekatni prostori, ki preprečujejo morebitno razlitje med prevozom.

Premična zbiralnica skupaj z dvema vrtljivima predalnikoma zavzema 30 kvadratnih metrov prostora, pri tem pa uporabnikom ponuja več namenskih prostorov za odlaganje odpadkov, kot so motorna in jedilna olja, čistilna sred- stva, barve, laki, topila, baterije, akumulatorji, zdravila, pesticidi, kartuše/tonerji, žarnice, monitorji, računalniški pripomočki, mali kuhinjski aparati, električna orodja, plinske sijalke, elektronski mediji, odsluženi telefoni, električne igrače.

Za obe naložbi so namenili 310.000 evrov.

surovega materiala, saj pilotni obrat proizvede 100 kilogramov nanoceluloze na dan. kljub temu so pri podjetju zadovoljni, saj bodo sedaj lažje nadaljevali z razvojem in predstavili zainteresiranim, kako bi to dejansko delovalo v industriji.

dietNa pepsi izgublja težo

V sklopu tedna mode Mercedes- benz v new Yorku je podjetje Pepsi predstavilo novo, ožjo embalažo svojega priljubljenega izdelka diet Pepsi. Po besedah proizvajalca naj bi nova embalaža

simbolizirala moderno, prekrasno in samozavestno žensko in takšne so tudi oglaševalske kampanje. Z marcem, ko bo ožja Pepsi na voljo tudi ostalim potrošnikom po svetu, so začeli z oglaševalsko kampanjo, ki jo bodo spremljali številni modni dogodki in art instalacije.

traNspareNtNa

iNovacija – ekološki kNjigoveški stroj

Pod tem sloganom podjetje kugler- Womako predstavlja prototip ekološkega knjigoveškega stroja, imenovanega

ecobinder. s tem postavlja nove smernice na področju knjigoveške

vezave. Material, ki se uporablja za vezavo, je 100-odstotno

narejen iz papirja, kar zadovoljuje tudi vedno

večje potrebe po trajnosti tudi v knjigoveški

industriji. ker namesto linearne uporablja rotacijsko razporeditev, ga lahko upravlja ena sama oseba. konec lanskega leta je podjetje kugler-Womako za ecobinder prejelo nagrado za inovacijo s strani nemške tiskarske industrije, povpraševanje po prototipu pa raste iz meseca v mesec.

Em b a la ža iz l Es a

foto: Shutterstock

8 57

marec march 2011

EMBALA žA

L

astnosti lesene embalaže so v veliki meri odvisne od vrste lesa oziroma drevesa, iz katerega je narejena. Les ima nehomo- geno vlaknasto strukturo, zato se njegove mehanske lastnosti spreminjajo iz smeri v smer (vzdolžno, radialno in tangencialno).

Najpomembnejše lastnosti so upogibna tr- dnost, žilavost ter trdnost spojev. Pomembna operacija pri proizvodnji kakovostne lesene embalaže je sušenje. Les mora biti dobro po- sušen, saj se v nasprotnem primeru zvija ali krči, ima nižjo togost, obstaja pa tudi možnost razvoja mikroorganizmov, vendar mora imeti od 12 do 15 odstotkov vlage, saj lahko preve- lika osušenost povzroči krčenje po širini in pokanje ter posledično zmanjšanje stabilnosti in zaščite pakiranega proizvoda.

P

roizvodnja lesene embalaže je v prete- klosti naraščala vse do takrat, ko se je na trgu pojavila embalaža iz valovitega kartona in se je zaradi tega lesu kot embalažnemu

materialu precej zmanjšal tržni delež. Prav tako ga izpodrivajo sodobnejši materiali, kot so plastične mase in kovine. Vendar se les še vedno veliko uporablja za embaliranje večjih naprav in strojev, za prekomorsko embalažo, za palete, zaboje za sadje in zelenjavo, za opore in ogrodja pa tudi za luksuzno darilno emba- lažo. Izbor lesenih zabojev je glede na njihovo izvedbo dokaj velik in temu primeren je tudi razpon nosilnosti (Hanlon in drugi, 1998). In prednosti? Kar nekaj jih je.

P

rednosti lesene embalaže so nizka cena nekaterih vrst lesa, razpoložljivost suro- vinskega vira in sorazmerno dobre mehanske lastnosti, medtem ko najdemo seveda tudi pomanjkljivosti, ki so: navzemanje vlage, so- razmerno velika masa, ozek razpon lastnosti, težavno čiščenje in možnost vbodov s trskami ali žeblji (Radonjič, 2008).

Lesena embalaža je ena najstarejših embalaž. Leseni zaboj je bil zelo primeren izdelek transportne embalaže za zelo raznovrstno blago zaradi svoje trdnosti, gostote in velike možnosti predelave. kot embalažni material se uporablja predvsem za transportno embalažo in za izboljšanje ostale transportne embalaže ter njeno zaščito pred mehanskimi vplivi. Leseno embalažo zadnje čase izpodrivajo sodobnejši materiali, kot so plastične mase, karton, valovit karton in kovine.

do tega prihaja predvsem zaradi teže lesene embalaže in s tem povečanih transportnih stroškov pa tudi zaradi povišanih cen lesa.

Nina semolič

palete zelo razširjene, druga embalaža manj

eMbaLaža iZ Lesa

9 57

marec march 2011

EMBALA žA

Lesene zaboje nadomeščajo kartonski in plastični

P

oznamo več vrst lesenih embalaž, v širši uporabi pa so predvsem palete, zaboji, oboji, šivani leseni zaboji, vinski sodi in darilna embalaža višjega cenovnega razreda. Medtem ko so lesene palete še vedno najbolj v uporabi, se druge vrste lesenih embalaž, predvsem gajbi- ce in zaboji umikajo. Domači pridelovalci sadja in zelenjave svoje pridelke pakirajo v kartonsko in plastično embalažo, saj jo je lažje potiskati in opremiti z deklaracijami, ostri robovi lese- ne embalaže pa lahko sadje in zelenjavo tudi poškodujejo. Kljub temu pa je lesena embalaža prijaznejša do vsebine, saj je bolj zračna in omo- goča podaljšano svežino izdelka.

Č

e se lesena embalaža umika v ozadje, so lesene palete kot transportna emba- laža še vedno nepogrešljive. Les igra veliko vlogo na področju izdelave in uporabe palet.

Standardizirana paleta EUR je zaradi svoje trdnosti, enostavne uporabe, izmenljivosti ter možnosti večkratne uporabe na področju transporta postavila nove standarde kakovo- sti. Čeprav so se kot alternativa lesenim že pred leti pojavile palete iz drugih materialov, kot so plastika, kovina in karton, so najbolj v uporabi še vedno lesene palete. V Sloveniji predvsem standardne lesene palete EUR-EPAL.

E

PAL (European Pallet Association) je ne- profitna organizacija, ki skrbi za nadzor kvalitete izmenljivih palet EURO za večkratno uporabo. Po njihovih podatkih je trenutno v obtoku več kot 500 milijonov evropalet, letno pa jih proizvede več kot 60 milijonov okoli 400 proizvajalcev iz 30 različnih držav. Popravila izvajajo v več kot 1.000 pooblaščenih centrih.

Člani EPAL-a pri nas so tako JAVOR IPP, LEVAS KRŠKO, AHA EMMI, LESNA GALANTERIJA Boris Oberstar, ALPIMEX, TESARSTVO HUDOVERNIK, TRGOFORT, ZAVČAN, SŽ-ŽIP, storitve, in DENI TRANSPORT.

Palete z

identifikacijo rFid

V

saka paleta sicer nosi edinstveno identifi- kacijo, kljub temu je sledenje in upravljanje takšne mase te najbolj priljubljene transportne enote na svetu vse prej kot lahek zalogaj. Še pose- bej ob upoštevanju, da EPAL zbira podatke tudi o popravilih. Želijo imeti tudi celovite podatke o gibanju, uporabnikih palet, hkrati pa nadzor izkoristiti tudi za preprečevanje ponaredkov.

U

činkovita rešitev je uporaba radiofrekvenč- ne identifikacije RFID (Radio Frequency Identification), ki nudi možnost branja in shranjevanja podatkov brez dotika ali vidnega kontakta. Da je identifikacija mogoča, mora biti objekt, ki ga hočemo preko podatkov identifici- rati, opremljen s transponderjem, ki na zahtevo čitalnika lahko odgovori preko radijske frekven- ce. Takšna identifikacija pri paletah sicer ni no- vost, saj je bilo v minulih letih implementiranih že nekaj posamičnih rešitev, vendar ne na takšni ravni. To bi omogočilo hiter in enostaven zajem vseh informacij o tovoru in paletah ter lažje sledenje, zato je EPAL združil moči s svetovno organizacijo za standardiziranje GS1.

standard za preprečevanje borove ogorčice

K

er je Slovenija podpisnica Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (FAO-IPPC) je dolžna izvajati zahteve standarda ISPM 15, ki je bil sprejet v okviru konvencije. V njem so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsa em- balaža, izdelana iz surovega neobdelanega lesa za pošiljke blaga v mednarodnem prometu, na- tančneje, zahteva toplotno obdelavo lesa (HT), sušenje (KD), beljenje (DB) in zaplinjevanje z metilbromidom. Kot dokaz, da je bila lesena embalaža ustrezno obdelana, mora biti vsak kos označen z uradno oznako, ki vključuje kodo države, registracijsko šifro izvajalca obdelave, oznako načina obdelave ter simbol, ki je sestavni del grafične podobe oznake.

N

amen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem preprečevanje borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore. V Sloveniji so razmere za ne- moteno širjenje borove ogorčice precej ugodne, kar se kaže predvsem v razširjenosti gostitelj- skih rastlin in sorazmerno ugodnih podnebnih razmerah.

Prihodnost v darilni embalaži?

V

Sloveniji je proizvodnja lesene embala- že dokaj razširjena in izbira ponudni- kov velika. Poleg najbolj razširjenih palet EUR-EPAL in zabojev za klasični, ladijski in letalski transport izdelujejo tudi druge vrste lesene embalaže, kot so na primer pakirne letve, deske, podložni morali in tramovi. Posebno vejo v leseni embalaži predstavlja darilna embalaža, ki funkcijo zaščite nadgrajuje z estetiko. Tudi pri nas najdemo veliko ponudnikov lesene darilne embalaže. Izjemne primerke ponujajo pri Mizarstvu Kregar. Ker les kot darilna em- balaža ni pogost, predstavlja že zaradi tega dodano vrednost, poleg tega pa je izjemno lep embalažni material, ki poudarja kvalite- to vsebine. Lahko jo tudi personaliziramo, na primer z gravuro. Takšna embalaža je višjega cenovnega razreda, vendar je kot ta- kšna tudi del darila. Na izbiro imamo pisano paleto lesenih darilnih embalaž: od škatel za zgoščenke, ure in drobne izdelke do lesenih embalaž za steklenice.

P

rihodnost lesene embalaže tako lahko najdemo v darilni embalaži, saj bi zaradi estetskega videza in svoje trajnosti lahko postala pravilo in ne izjema. Vsebini dvigne vrednost, ljudje pa je po navadi ne zavržejo prav zaradi luksuznega videza.

L

es je okolju prijazen in ima najnižjo pora- bo energije, je popolnoma obnovljiv vir in ima najmanjše emisije ogljikovega dioksida od vseh embalažnih materialov. Je naraven material, ki omogoča dobro zračnost em- balaže in s tem tudi daljšo življenjsko dobo izdelka. Prav tako uporaba lesnih izdelkov spodbuja gozdarstvo in širjenje gozdov, s čimer se znižuje tudi stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi.

namen sprejetja mednarodnega standarda je predvsem

preprečevanje borove ogorčice (bursaphelenchus xylophilus).

Uvrščamo jo med izredno nevarne zajedavce iglavcev, saj lahko v eni vegetacijski sezoni povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti, ogroža pa predvsem bore.

Les je okolju prijazen in ima

najnižjo porabo energije, je

popolnoma obnovljiv vir in ima

najmanjše emisije ogljikovega

dioksida od vseh embalažnih

materialov. Je naraven material,

ki omogoča dobro zračnost

embalaže in s tem tudi daljšo

življenjsko dobo izdelka.

lum ko na

foto: Bobo

pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo

nevzdržen, a odgovor je

foto: Shutterstock

foto: arhiv podjetja

marec march 2011

EMBALA žA 10 57

K

riza, ki je udarila v svetovni ekonomi- ji ob koncu leta 2008 kot posledica množice manjših in večjih piramidnih iger, ki jih je gnala želja po hitrih zaslužkih, trdo in neusmiljeno preureja na globalnem trgu razmerja med nami, ki preveč porabimo in premalo naredimo, ter onimi, ki preveč naredijo in premalo porabijo. V razmerah popolne odprtosti trga, zmanjšanja doma- čega povpraševanja in padca domačega družbenega bruto proizvoda, je znotraj gospodarstva oz. predelovalnih dejavno- sti načeloma relativni zmagovalec tisti, ki svoje izdelke ali storitve prodaja pretežno na tujem trgu. Vse, kar mora zagotoviti, je ustrezna konkurenčnost, ki jo lahko doseže s stroškovno učinkovitostjo ali pa s produk- tnimi inovacijami.

K

je smo se tu v letu 2010 umestili slo- venski papirničarji, ki smo bili tudi v tem letu, tako kot vsa leta doslej, »obsojeni«

pretežno na izvoz? Pokazalo se je, da so bili finančni rezultati, ki smo jih dosegli v letu zmerne gospodarske rasti, slabši od leta 2009, ki je bilo

leto splošnega gospodar-

skega zasto- ja, vendar

je bilo za dejavnost eno naju- spešnejših.

Razlogov za to navidezno nelogičnost je več, navedel jih bom le nekaj.

S

lovenski pa- pirničarji, ki v svetovnem trgu zavze- mamo približno takšen delež proizvodnje, kot ga ima naše prebivalstvo v svetovni populaciji, nimamo veliko mo- žnosti ubirati svojo pot, kadar se bistveno spreminjajo razmere na trgu, pa naj si bo to zaradi spremenjene ponudbe ali/in povpraševanja, merjenja moči velikih ali vpeljave novih kapacitet na trg. Za leto

2010 na splošno lahko rečemo, da je bilo leto dobaviteljev papirni industriji. Cene vseh vrst vlaknin so na začetku leta šinile kvišku in postavile slehernega proizvajalca ali skupino v Evropi pred izziv, kako bo pokril ta stroškovni udarec. Pri tem so bile posamezne podskupine dejavnosti različno izpostavljene. Najbolj tokrat proizvajalci ča- sopisnega papirja, katerim so se istočasno s podražitvijo surovin še zmanjšale cene zaradi porušenega razmerja med ponudbo in povpraševanjem in nesmiselnimi pote- zami velikih skandinavskih proizvajalcev.

Lahko ocenim, da se je lansko leto prvič zgodilo, da v papirnicah visokih podražitev vlakninskih materialov ni bilo moč v dobr- šnem delu in tudi ob morebitni zakasnitvi prenesti preko končnih proizvodov na trg.

Tu se je velika vertikalna koncentracija zno- traj posameznih produktnih skupin v danih razmerah pokazala za prodornejšo in učin- kovitejšo kot majhne, samostojne enote, ki so lahko uspešne le, če imajo inovativen nišni proizvod. Prav tako strošek energije, ki v papirnicah predstavlja podoben delež kot delo. Gre predvsem za zemeljski plin, ki je pri slovenskih papirničarjih temeljil na v letu 2010 povsem nekonkurenčni, tako imenovani oljni formuli, in se je približal rekordnim vrednostim iz leta 2008 itd. Ne glede na to, da je bile proizvodna dinamika v letu 2010 bistveno višja kot leto pred tem, so bili finančni rezultati, ki smo jih sloven- ski papirničarji dosegli, bistveno slabši. Ob tem je potrebno omeniti, da so svetovni koncerni praviloma poslovali lansko leto uspešneje kot leto pred tem, predvsem to velja za skandinavske proizvajalce.

T

e ugotovitve niso prijetne za večino slovenskih papirnic. Kažejo namreč, da se zmanjšuje stroškovna prožnost podjetij zaradi rasti stalnih stroškov, kar omejuje možnost prilagajanj v času visokih nihanj na trgu, to pa je vitalnega pomena pri po- slovanju na globalnem trgu, in odsotnost produktnih inovacij, ki bi dvignile dodano vrednost. Pri tem prst, ki bi bil morebiti uperjen v državo in njeno (ne)ekonomsko politiko, niti nima veljave. Izjema je cena zemeljskega plina, ki je bila in je še bistveno višja kot pri naših evropskih konkurentih in je povezana s prodajo zemeljskega plina v

PaPirna indUsTriJa

branko rožič

¹

1 Branko Rožič, Količevo karton

pritisk na cene evropskih proizvajalcev bo

nevzdržen, a odgovor je

marec march 2011

EMBALA žA 11 57

Lahko ocenim, da se je lansko leto prvič zgodilo, da v papirnicah visokih podražitev vlakninskih materialov ni bilo moč v dobršnem delu in tudi ob morebitni zakasnitvi prenesti preko končnih

proizvodov na trg. Tu se je velika vertikalna koncentracija znotraj posameznih produktnih skupin v danih razmerah pokazala za prodornejšo in učinkovitejšo kot majhne, samostojne enote, ki so lahko uspešne le, če imajo inovativen nišni proizvod.

Sloveniji. Tu gre primarno za udejanjanje primernih podjetniških strategij, ki utrjujejo konkurenčnost in ki nujno temeljijo na dani ekonomski politiki države v upanju, da se za pretežne izvoznike ne bo poslabšala. Vse kaj drugega je enostavno račun brez krčmarja in izgubljanje časa.

V

podjetju Količevo Karton, ki je v lasti avstrijske skupine Mayr-Melnhof, smo v preteklem letu poslovali dobro, saj smo ob rekordno proizvedeni in prodani količi- ni 232.000 ton premaznih kartonov za 11 odstotkov presegli količino iz leta 2009, pa tudi soliden finančni rezultat leta 2010 ni izostal. Zasluga za to gre predvsem viso- kemu povpraševanju po naših proizvodih, to je po premaznih kartonih, ki so izdelani tako iz vračljivega papirja kot tudi iz sve- žih vlaken. V danih razmerah smo uspeli del podražitev surovin in energije prenesti na končne proizvode, preostalo pa je do zaključka uspešnega leta tako kot vedno predstavljal sklop operativnih in investicij- skih mer. Za letošnje leto načrtujemo bi- stveno višja vlaganja v posodobitev opreme in spremembo proizvodnega programa, kot je to običaj pri nas. Mnenja smo namreč, da lahko samo na ta način primerno odgovo- rimo na spremembe, izzive in priložnosti, ki jih globalni trg vedno ponuja in jih pokrijejo ostali udeleženci na trgu, če jih ne mi.

O

gromni svetovni trg izdelave kartonov, ki znaša skoraj 45 mio ton, je tretjinsko razdeljen med Evropo, Ameriko in Azijo in ima skupaj skoraj 500 kartonskih strojev, od tega jih je 140 v Evropi. že res, da je imel v preteklem letu višjo rast, kot pa je njegovo dolgoletno povprečje, vendar je bistveno oceniti, iz katerih kapacitet se

dodatno povpraševanje napaja. Tu je že nekaj let na sceni Kitajska, kjer se hitro nadomeščajo stari neproduktivni kartonski stroji z novimi, ki imajo vgrajeno najnovejšo, povečini zahodnoevropsko tehnologijo, in ki pri širinah 8,4 metra kot za šalo dosegajo vrtoglave proizvedene (in prodane) količi- ne. Podobni trendi in rekordi se beležijo na ostalih skupinah papirnih proizvodov.

Tudi to je zaenkrat res, da večina na trg danih količin ostaja na Kitajskem in pokriva njihovo še vedno dvomestno rast porabe papirjev in kartonov, vendar pa v tem tre- nutku celo bistveno pospešena izgradnja novih kapacitet ne predstavlja za Stari svet na srednji in dolgi rok nič dobrega, saj po- stajajo s svojo visoko konkurenčnostjo zelo močan regulator na svetovnem in evrop- skem trgu. To v bistvu pomeni, da bodo iz Evrope odtekale še večje količine zbranega vračljivega papirja, kar bo dolgoročno sta- biliziralo njegovo ceno na visokem nivoju, sem pa bodo prihajale vse večje količine končnih proizvodov, ki bodo trg uravnavale na način, da bo pritisk na cene za vse več evropskih proizvajalcev nevzdržen.

P

renova procesov in produktov z ustre- znimi vlaganji je pri evropskih, predvsem pa pri slovenskih papirničarjih eksistenčno nujen in neodložljiv, ne glede na lastništvo in stopnjo vertikalne integracije. Samo to je lahko naš odgovor, ki nam bo omogo- čil preživetje in razvoj v tržno nestabilnih časih, ki pa so že naša stalnica.

PAKIRNI PROGRAM

› PP IN PET TRAKOVI

› STROJI ZA POVEZOVANJE S PP IN PET TRAKOVI

› STROJI ZA OVIJANJE S STRETCH FOLIJO

› TERMOFOLIRNI STROJI

› LEPILCI KARTONOV

PAKMAN d.o.o.

Teharje 6, 3000 Celje

Tel.: +386 (0)3 4253 700 Fax.: +386 (0)3 4253 718 e-mail: pakman-kuka@pakman.si splet: http://www.pakman.si

Promocija

LES P A L ime P ri ime k

foto: Rok Tržan

a nd rej o m ov še k

12 57

kaj kaže zanimanje trga v tujini in v sloveniji za leseno embalažo na začetku leta v primeri z lan- skimi prodajnimi rezultati in kakšna so poslovna pričakovanja v letu 2011? Ali les kot embalažni pakirni material pridobiva na pomenu?

Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna pov- praševanja, predvsem iz tujine. Za leto 2011 smo načrtovali 5- do 8-odstotno rast pri vseh naših domačih kupcih in si pridobiti tudi nekaj novih kupcev iz tujine. Pri tem mislim na Italijo.

Ali se struktura kupcev spreminja in širi? kateri proizvodi lespala so na trgu najbolj iskani?

Najbolj iskane so palete, formata 1200 x 800 mm, ki so termično obdelane. Obstoječi kupci se morajo obdržati, vsako leto pa je potrebno gradi- ti na novih kupcih. Za nas sta najpomembnejša kupca papirniška in kemijska panoga. Majhna prednost je že ta, da so naši obrati na območju podjetja Količevo karton. Stroški logistike so vzdržni v krogu do 30 km. Potem se že ne iz- plača. Pri italijanskih kupcih je drugače, kajti pri njih gre za večje nakupe. Ekonomija obsega, zato gre.

za palete po standardu ispM 15 so točno določene zahteve obdelave oziroma priprave lesene embalaže. paleta kot možni prenašalec škodljivih organizmov?

Danes se v Sloveniji seznam registriranih obratov konča pri zaporedni številki 102.

Standard ISPM 15 (Guidelines for regulating wood packaging material in international trade) je namenjen preprečevanju širjenja borove ogorčice (Bursaphelenchus xylophilus). V ta namen morajo biti vsi leseni deli, debelejši od 6 mm, pol ure obdelani pri temperaturi 56 °C, in sicer po celotnem preseku. Borove ogorčice pri tej temperaturi uničimo. Po drugi strani pa ta temperatura ne zadostuje za uničenje spor razkrojevalk, modrivk ali plesni, zato se lahko tudi na paletah, obdelanih v skladu z ISPM 15, pojavijo plesni. Upoštevati je potrebno, da so spore omenjenih gliv ves čas prisotne v zraku, zato lahko pride do okužbe lesa tudi med tran- sportom ali skladiščenjem. Omenjenim glivam še posebej ustreza vlažno okolje. S 1. aprilom 2011 stopijo v veljavo spremembe pravilnika oziroma standarda ISPM 15, ki je malo strožji od dosedanjega.

marec march 2011

EMBALA žA

jože volfand

na dan lahko izdelajo do 2000 lesenih palet in so v sloveniji največji proizvajalec tega izdelka. Lespal zdaj zaposluje 32 delavcev. Včasih nas je bilo več, pravi andrej omovšek, direktor, sicer papirniški tehnik, ki je največ izkušenj pridobil v podjetju količevo karton, preden se je odločil za svojo poslovno pot. bil je vodja proizvodnje lesovine in embalažne delavnice. Vselej ni bilo lahko, vendar mu ni žal.

Trg palet je nekoliko poseben, tudi konkurence v sloveniji ni malo, vendar so letos spodbudni znaki povečanega povpraševanja, predvsem na tujem. in zelo važno – na dvorišču ne ostane niti malo odpadka, vse gre v prodajo.

Lesna biomasa je zaželena.

za lesene palete na trgu več povpraševanja

LesPaL

13 57

marec march 2011

EMBALA žA

katere palete izdelujete?

Izdelujemo palete različnih dimenzij, registri- rani pa smo tudi za paleto CP, ki se uporablja v kemijski industriji. Ta paleta je precej zahtevna, saj se na vsako paleto pred uporabniško številko vžge še mesec in leto izdelave. To je znak, ki v določeni meri omogoči sledenje izdelka. Pri ter- mični obdelavi palete CP edini v Sloveniji opre- mimo vsak izdelek z identifikacijsko številko.

kje dobiva lespal surovino, les za proizvodnjo embalaže, in katere vrste so najbolj hvaležne?

Podjetje Lespal kupuje surovino doma.

Večinoma je to smreka, nekaj pa je tudi bukve, ki jo uporabljamo za podstavke (kocke) pri paletah. Naši dobavitelji so gozdna gospo- darstva, kmetijske zadruge in drugi.

kakšna je cena surovine? Ali se tudi pri lesu srečujete s stalnim naraščanjem cen? slovenija je znana po tem, da večinoma izvaža surov, neobdelan les.

Cena surovine za izdelavo lesene embalaže je precej odvisna od kratke ali dolge zime ter od povpraševanja po rezanem lesu. Se je pa zadeva v nekaj letih drastično spremenila. Včasih smo ja- nuarja določili ceno in je ta držala do konca leta.

Da Slovenija izvaža surovino, čivkajo že vrabci na strehi, ne naredi se pa ničesar. V začetku leta

2008 smo licitirali na Hrvaškem in les zaradi pomanjkanja surovine doma uvozili. Največji dvig, 32 odstotkov, je bil zaznan od avgusta 2009 do julija 2010 na področju lesenih moralov.

Podatek je bil v avgustu 2010 objavljen v nemški reviji EUWID.

V vaši proizvodnji nastane precej odpadka. kaj se zgodi z odsluženo paleto ali zabojnikom?

Paleta, ki postane odpadek, se uporablja v raz- lične namene. Komercialisti so rabljeno evro paleto prodajali po dosti nižji ceni, kot je nova, in tako nižali ceno novi paleti, čeprav ima še enake uporabne lastnosti kot nova. Ste že slišali, da je rabljena plinska jeklenka cenejša kot nova?

Paleto, ki se spremeni v odpadek, bi morali doma predelati in uporabiti kot surovino za energijo (izdelavo briketov, peletov itd.). Odpadke proda- mo, sekance, žagovino, krajnike, odpadne deske.

To je lesna biomasa, ki je iskana.

kakšni so načrti lespala v letu 2011? naložbe?

Naložb v letu 2011 ne načrtujemo, razen dolo- čenih izboljšav glede boljšega izkoristka lesa.

Doma in v tujini načrtujemo prodajo v višini 700.000 kosov (palet, pokrovov, desk in zabojev) in realizacijo cca. 2.800.000 EUR.

Zanimanje za leseno embalažo se v primerjavi z letom 2010 povečuje, kar potrjujejo razna povpraševanja, predvsem iz tujine.

Promocija

Et ik Et E

foto: arhiv podjetja Cetis

marec march 2011

14 57 Embalaža Poslovanje podjetja Cetis, ki

se ukvarja s tiskom varnostnih in komercialnih tiskovin, sloni predvsem na štirih primarnih produktnih skupinah. To so dokumenti, embalaža, igre na srečo in sistemi za poslovno komuniciranje, nas pa so tokrat zanimale predvsem varnostne etikete. Njihova uporaba, zaščita in razvoj.

Cetis je kljub izgubam še vedno eno izmed vodilnih podjetij na tem področju, saj mu zaupajo najuglednejše domače in tuje institucije. V zadnjih letih si je Cetis močno prizadeval za internacionalizacijo poslovanja.

Nina Semolič

Od lanskega avgusta ima Cetis novega predse- dnika uprave, mag. Romana Žnidariča, bivšega direktorja Cetisovega hčerinskega podjetja Amba Co. Nasledil je mag. Simono Potočnik.

Z novim predsednikom in z Barbaro Sušin, vodjo programa R&R za področje embalaža in dokumenti, smo se pogovarjali o varnostnih etiketah. Varnostne etikete predstavljajo po- memben delež v njihovem proizvodnem pro- gramu, saj se vedno več proizvajalcev zaveda pomembnosti njihove uporabe. Prihodnost je v pametnih nalepkah, saj omogočajo branje digitalnih podatkov. Tako bo RFID postala najpomembnejša tehnologija za zaščito bla- govnih znamk.

Zakaj postajajo varnostne etikete na trgu vse bolj iskane? Je zaščita produktov in dokumen- tov tako ogrožena?

Časi, ko so se ponarejevalci lotevali samo de- narja in dokumentov, so minili. S širjenjem ponudbe na trgu narašča tudi število ponareje- valcev in posnemalcev, ki želijo hitro zaslužiti.

Varnostne nalepke se uporabljajo za zaščito dokumentov ali produktov pred ponarejanjem in nepooblaščenim odpiranjem. Vrsta in način zaščite sta odvisna od tega, kaj želi lastnik iz- delka in blagovne znamke zaščititi in kako bo te elemente nadziral.

V proizvodnem programu Cetisa predstavljajo varnostne etikete v širšem smislu precej po- memben delež, ki se v zadnjem obdobju poveču- je zaradi vedno večjega zavedanja proizvajalcev in razmer na tržišču. Gre zlasti za zaščito pred

nepooblaščenim odpiranjem, kjer je vsak po- skus odstranitve etikete viden.

Uporabnost etiket je različna. V katerih pano- gah so najbolj zaželene? Kakšne so potrebe doma in po svetu?

Proizvajalci se vse bolj zavedajo, kako dolgotra- jen je postopek izgrajevanja uspešne blagovne znamke, kakovosti izdelka in pridobitve ter ohranjanja zaupanja kupcev. Zato uporabljajo varnostne nalepke za varovanje pred zlorabami svojih blagovnih znamk, torej za zaščito origi- nalnosti izdelka.

Panoge, kjer se varnostne etikete uporablja- jo, so predvsem farmacevtska industrija, proizvodnja elektronskih oziroma tehničnih naprav, proizvodnja tekstilnih izdelkov – tu so predvsem v funkciji zaščite blagovne znamke.

Prav tako se uporabljajo na področju zaščite dokumentov, v transportu, na področju var- nostnih pregledov oziroma pregledov merilne tehnike idr.

Kakšne vrste zaščit imajo te etikete?

Zaščite delimo na vidne zaščitne in nevidne zaščitne elemente. Vidne zaščitne elemente lahko prepoznamo s prostim očesom, med- tem ko potrebujemo za nevidne enostavnejše naprave (npr. UV-lučke, povečevala) ali pa so ti zaščitni elementi vidni le s posebnimi napra- vami v laboratorijih.

To pomeni, da je proizvodnja varnostnih etiket zelo zahtevna. Kdo jo kontrolira?

Zdaj je čas, ki zahteva varnostne etikete

ETikETE

b ar bar a s uš in

M ag . r om an ž ni dar ič

Registrska nalepka: Etiketa z visoko stopnjo zaščitnih elementov. Zaščita pred nepoo- blaščenim odpiranjem, zaščitni elementi,

ki dokazujejo avtentičnost proizvoda in sledljivost – bar koda.

foto: arhiv podjetja Cetis foto: Rok Tržan marec march 2011

EMBALA žA 15 57

Je. Proizvodnja vseh varnostnih in zaščitenih proizvodov poteka v visoko varovanih prostorih Cetisa v skladu z visokimi standardi varovanja, tako fizičnega kot tehničnega. Cetis tako zago- tavlja najvišjo stopnjo varnosti proizvodnje, personalizacije in distribucije izdelkov. Delo poteka po certificiranem sistemu varovanja informacij v skladu z ISO 27001:2005. Družba deluje tudi v skladu z varnostnim potrdilom Vlade Republike Slovenije, Urada za varovanje tajnih podatkov, ki je v skladu z varnostno poli- tiko Evropske unije, in FSCC (Facility Security Clearance Certificate). Z EMV (MasterCard, Visa, JCB) certifikatom pa dokazuje urejenost in organiziranost logične in fizične varnosti pri izdelavi in personalizaciji bančnih kartic.

Poleg notranjih prestaja nenehno še kontrole državnih in drugih zunanjih institucij.

so naročniki zahtevni? kakšne so še možnosti varnostnih etiket v komercialni rabi?

Stopnjo zaščite varnostne etikete lahko izde- lamo v skladu z naročnikovimi zahtevami oz.

potrebami. Vsekakor se število in vrsta vsebo- vanih zaščit v posamezni vrsti etikete določi v skladu z namembnostjo etikete in možnostjo ponarejanja oz. nepooblaščenega odpiranja ter možnimi posledicami teh dejanj. Področja uporabe so lahko zelo raznovrstna. Dejanska uporaba pa je v veliki meri odvisna od odločitve proizvajalcev produktov oz. naročnikov.

kaj se zgodi z odvečnimi etiketami?

Odvečne etikete se uničujejo po dogovoru z naročnikom.

kakšne pa so novosti na globalnem trgu?

kakšna je konkurenca v sloveniji in v Evropi in kakšen bo razvoj?

V prihodnosti bodo proizvajalci svoje izdelke opremljali s t. i. pametnimi nalepkami, ki omo- gočajo branje digitalnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedla PIRA International, bodo posta- le etikete RFID najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

Uporabniki varnostnih etiket se vedno bolj zavedajo potrebe po njihovi uporabi. Številne raziskave s področja ponarejanja in prena- rejanja navajajo ekstremno visoke vrednosti ponarejenih izdelkov, ki so predmet mednaro- dne menjave. Proizvajalci originalnih izdelkov tako na eni strani izgubljajo zaslužek, na drugi

strani pa ponaredki, predvsem s področja far- macije, vsebujejo zdravju škodljive snovi.

Sorazmerno nastali situaciji se povečuje tudi ponudba varnostnih etiket in sorodnih pro- duktov. V Evropi je nekaj priznanih proizva- jalcev samolepilnih etiket, ki imajo v svojem programu raznovrstno ponudbo varnostnih etiket in posvečajo njihovemu razvoju veliko pozornost. V Cetisu smo ponosni, da smo v njihovi družbi.

s širjenjem ponudbe na trgu narašča tudi število ponarejevalcev in posnemalcev, ki želijo hitro zaslužiti. Varnostne nalepke se uporabljajo za zaščito dokumentov ali

produktov pred ponarejanjem in nepooblaščenim odpiranjem.

V prihodnosti bodo proizvajalci svoje izdelke opremljali s t.

i. pametnimi nalepkami, ki omogočajo branje digitalnih podatkov. Po raziskavi, ki jo je izvedla Pira international, bodo postale etikete rFid najpomembnejša tehnologija za zaščito blagovnih znamk.

Vinjeta: Etiketa z visoko stopnjo zaščitnih elementov. Zaščita pred nepooblaščenim odpiranjem, zaščitni elementi, ki dokazujejo avtentičnost proizvoda in sledljivost –

bar koda.

Promocija