UPORABA GOZDNOGOJITVENIH VROČIH TOČK ZA POVEČANJE INTENZIVNOSTI GOSPODARJENJA, ODPORNOSTI IN SPOSOBNOSTI OKREVANJA GOZDOV NA GOLIŠČAH

OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

Anja Manca GODEC

UPORABA GOZDNOGOJITVENIH VROČIH TOČK ZA POVEČANJE INTENZIVNOSTI

GOSPODARJENJA, ODPORNOSTI IN SPOSOBNOSTI OKREVANJA GOZDOV NA

GOLIŠČAH

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja

Ljubljana, 2021

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE

Anja Manca GODEC

UPORABA GOZDNOGOJITVENIH VROČIH TOČK ZA

POVEČANJE INTENZIVNOSTI GOSPODARJENJA, ODPORNOSTI IN SPOSOBNOSTI OKREVANJA GOZDOV NA GOLIŠČAH

DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja

THE USE OF SILVICULTURAL HOT SPOTS TO INCREASE THE INTENSITY, RESISTANCE AND RESILIENCE OF GOLIŠČE

FOREST

B. Sc THESIS

Academic Study Programmes

Ljubljana, 2021

II

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija Gozdarstva 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 20. 5. 2021, sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan dr.

Dušan Roženbergar, za recenzenta pa prof. dr. Jurij Diaci.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Član:

Član:

Datum zagovora:

Podpisana izjavljam, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela. Izjavljam, da je elektronski izvod identičen tiskanemu.

Godec Anja Manca

III

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Du1

DK GDK 642:651.2(043.2)=163.6

KG gozdnogojitveni načrt, gospodarjenje z gozdom, gozdnogojitvene vroče točke AV GODEC, Anja Manca

SA ROŽENBERGAR, Dušan (mentor) KZ SI – 1000 Ljubljana, Večna pot 83

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

LI 2021

IN UPORABA GOZDNOGOJITVENIH VROČIH TOČK ZA POVEČEVANJE INTENZIVNOSTI GOSPODARJENJA, ODPORNOSTI IN SPOSOBNOSTI OKREVANJA GOZDOV NA GOLIŠČAH

TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij – 1. stopnja) OP X, 57 str., 1 pregl., 45 sl., 12 vir.

IJ sl JI sl/en AI

Gozdnogojitvene vroče točke so del gozda, kjer je učinkovitost gozdnogojitvenega ukrepanja v smislu doseganja ciljev gospodarjenja z gozdom večja kot v okolici. Ker so dober pripomoček, ki lastniku prikaže v kašnem stanju je gozd in kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj smo analizirali 6 vročih točk na parceli na Goliščah, kjer je potekala raziskava. Cilj vsake točke je bil pospeševanje proizvodnje kakovostnega lesa. Na vsaki točki smo popisali drevesa v zgornji drevesni plasti po Bitterlichovi kotnoštevni metodi. Na vsaki ploskvi smo popisali tudi dve ploskvi mladja velikosti 5 x 5 m. Analize so pokazale, da se na vseh ploskvah mladja drevesne vrste dobro pomlajujejo. Največji delež dreves v zgornji drevesni plasti, pa predstavljata kostanj in smreka. Vsaki točki smo po analizi postavili gozdnogojitveni cilj in ji določili prioriteto ukrepanja, ter ukrepe za doseganje cilja.

Na podlagi analiz in postavljenega cilja predlagamo ukrepanje za pospeševanje drevesnih vrst, ki so za lastnika najbolj primerne za prodajo. Z določitvijo točk smo, v primerjavi z gozdnogojitvenim načrtom, dosegli natančnejše informacije o trenutnem stanju sestoja in prostorsko bolj natančno opredeli ukrepanje.

IV KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Du1

DC FDC 642:651.2(043.2)=163.6

CX Forest planning, forest management, silvicultural hot spots AU GODEC Anja Manca

AA ROŽENBERGAR, Dušan (supervisor) PP SI – 1000 Ljubljana, Večna pot 83

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources

PY 2021

TI THE USE OF SILVICULTURAL HOT SPOTS TO INCREASE THE INTENSITY, RESISTANCE AND RESILIENCE OF GOLIŠČE FOREST

DT Graduation Thesis (University studies) NO X, 57 str., 1 pregl., 45 sl., 12 vir.

LA sl AL sl/en AB

Silvicultural hotspots are a part of the forest where the effectiveness of silvicultural measures in terms of achieving forest management goals is higher than in the surrounding area. Since they are a good tool to show the owner what the condition of forest is in and what are the possibilities for further development, we located 6 hot spots on the plot in Golišče, where the research took place. The goal of each point was to promote the production of quality wood. At each point, we listed the trees in the upper tree layer according to the Bitterlich angular method. On each hotspot, we established two plots for regeneration measurements, 5 x 5 m in size. Analyses on these plots have shown good natural regeneration in all locations. The predominant tree species in the upper tree layer were chestnuts and spruce.

After the analysis, a silvicultural goal and priority level is set for each hotspot. Based on our analysis, we suggest tending measures to promote species that are most suitable for the owner in terms of market value. Hotspots give additional information, in comparison to silvicultural plan, about the present stand conditions and more spatially defined information about the location of the prescribed silvicultural treatment.

V KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V

KAZALO SLIK VIII

KAZALO PREGLEDNIC X

1 UVOD 1

2 GOZDNOGOJITVENI NAČRT 3

2.1 KAJ JE GOZDNOGOJITVENI NAČRT? 3

2.2 SODELOVANJE LASTNIKOV GOZDOV PRI PRIPRAVI

GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV 4

3 DOSEDANJE RAZISKAVE 5

4 GOZDNOGOJITVENA VROČA TOČKA 7

4.1 CILJI GOSPODARJENJA 7

5 OPIS RAZISKOVALNEGA OBMOČJA 8

5.1 GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA (GGE) LITIJA-ŠMARTNO 8

5.2 ODDELEK J21 8

5.3 PODATKI O SERSTOJU NA PARCELI 9

5.4 GOZDNOGOJITVENI NAČRT ZA ODDELEK 47J21 10

6 METODE RAZISKOVALNEGA DELA 12

6.1 PODLAGA ZA IZBIRO GOZDNOGOJITVENIH VROČIH TOČK 12

7 REZULTATI IN DISKUSIJA 14

7.1 PREGLEDNA KARTA 14

7.2 ANALIZA PRVE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE 14

7.2.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT1) 14

7.2.2 Analiza mladja 17

7.2.3 Komentar 18

VI

7.3 ANALIZA DRUGE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE 20

7.3.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT2) 21

7.3.2 Analiza mladja 23

7.3.3 Komentar 25

7.4 ANALIZA TRETJE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE 25

7.4.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT3) 26

7.4.2 Analiza mladja 28

7.4.3 Komentar 30

7.5 ANALIZA ČETRTE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE 31

7.5.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT4) 31

7.5.2 Analiza mladja 32

7.5.3 Komentar 34

7.6 ANALIZA PETE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE 35

7.6.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT5) 35

7.6.2 Analiza mladja 37

7.6.3 Komentar 39

7.7 ANALIZA ŠESTE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE 40

7.7.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT6) 40

7.7.2 Analiza mladja 42

7.7.3 Komentar 44

7.8 GOZDNOGOJITVENI CILJI IN POTREBNO UKREPANJE ZA POSAMEZNO

GOZDNOGOJITVENO VROČO TOČKO 45

7.9 SMOTRNOST UPORABE, PREDNOSTI IN SLABOSTI GOZDNOGOJITVENIH

VROČIH TOČK 47

7.9.1 Prednosti 49

7.9.2 Slabosti 50

VII

8 SKLEPI 51

9 POVZETEK 52

10 VIRI 55

11 ZAHVALA 57

VIII KAZALO SLIK

Slika 1: Parcela, na kateri so potekale meritve. ... 9

Slika 2: Lokacija izmere gozdnogojitvenih vročih točk. ... 11

Slika 3: Pregledna karta gozdnogojitvenih vročih točk in ploskve mladja ... 14

Slika 5: Drevesna sestava na GVT1. ... 15

Slika 6: Socialni položaj po drevesnih vrstah na GVT1. ... 15

Slika 7: Vitalnost po drevesnih vrstah na GVT1. ... 16

Slika 8: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT1. ... 16

Slika 9: Drevesna sestava mladja. ... 17

Slika 10: Višina mladja po drevesnih vrstah. ... 18

Slika 11: Ocena potenciala mladja za prihodnji razvoj na ploskvah mladja. ... 18

Slika 12: Drevesna sestava na GVT2. ... 21

Slika 13: Socialni položaj po drevesnih vrstah na GVT2. ... 22

Slika 14: Vitalnost po drevesnih vrstah na GVT2 ... 22

Slika 15: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT2. ... 23

Slika 16: Drevesna sestava mladja. ... 23

Slika 17: Višina mladja po drevesnih vrstah. ... 24

Slika 18: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja. ... 24

Slika 19: Drevesne sestave na GVT3. ... 26

Slika 20: Socialni položaj po drevesnih vrstah na GVT3. ... 27

Slika 21: Vitalnost po drevesnih vrstah na GVT3. ... 27

Slika 22: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT3. ... 28

Slika 23: Drevesna sestava mladja. ... 28

Slika 24: Višina mladja po drevesnih vrstah. ... 29

Slika 25: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja. ... 30

Slika 26: Socialni položaj smreke na GVT4. ... 31

Slika 27: Vitalnost smreke na GVT4. ... 32

Slika 28: Kakovost smreke na GVT4. ... 32

Slika 29: Drevesna sestava mladja. ... 33

Slika 30: Višina mladja po drevesnih vrstah. ... 33

Slika 31: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja. ... 34

Slika 32: Drevesen sestave na GVT5. ... 36

IX

Slika 33: Socialni položaj smreke na GVT5. ... 36

Slika 34: Vitalnost smreke na GVT5. ... 37

Slika 35: Kakovost smreke na GVT5. ... 37

Slika 36: Drevesna sestava mladja. ... 38

Slika 37: Višina mladja po drevesnih vrstah. ... 38

Slika 38: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja. ... 39

Slika 39: Drevesne sestave na GVT6. ... 40

Slika 40: Socialni položaj smreke na GVT6. ... 41

Slika 41: Vitalnost smreke na GVT6. ... 41

Slika 42: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT6. ... 42

Slika 43: Drevesna sestava mladja. ... 43

Slika 44: Višina mladja po drevesnih vrstah. ... 43

Slika 45: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja. ... 44

X KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Podatki o objektu ... 8

1 1 UVOD

V Sloveniji prevladujejo gozdovi v zasebni lasti. Okoli 461.000 lastnikov in solastnikov ima v lasti 74 % vseh gozdov. Preostanek je v lasti države in občin. Povprečna velikost gozdne posesti je 2,5 ha in se običajno deli na več med seboj ločenih posesti. Zasebni lastniki imajo v lasti preko 885.000 ha gozdov. Številni lastniki z gozdom ne gospodarijo ustrezno, ali pa z njim sploh ne gospodarijo. S tem gozd izgublja kakovost, posledično pa se manjša možni zaslužek s prodajo lesa (Gozd in gozdarstvo).

Lastninska pravica na gozdovih se izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija. Lastnik gozda mora zato:

- gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po zakonu za gozdove;

- dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti;

- dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi (Zakon o gozdovih, 1993).

Za lastnika gozda je predvsem pomembna proizvodna funkcija, iz tega dobi lastnik največji prihodek, če gozd izkorišča v ta namen, a se mora držati določenih predpisov, ki jih narekuje gozdnogojitveni načrt.

Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, v katerem se po posameznih gozdnih ekosistemih oziroma njihovih delih določijo:

- gozdnogojitveni cilji, smernice in ukrepi za gospodarjenje: obseg, intenzivnost in nujnost gojitvenih in varstvenih del;

- območja, kjer posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna in so usklajena z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote;

- količinski, časovni in prostorski obseg sečenj;

- načini in pogoji za pridobivanje lesa;

- smernice in dela za sočasno ohranjanje in pospeševanje ekoloških in socialnih funkcij gozda (Zakon o gozdovih, 1993).

2

Gozdovi na Goliščah so v zasebni lasti. Zaradi tega lahko nastopi problem nepravilnega in premalo intenzivnega gospodarjenja. Hkrati vse več lastnikov ne sodeluje pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov. Pojavlja se vprašanje, katere smernice in način gospodarjenja bi bile najbolj primerne za učinkovito gospodarsko rabo teh gozdov. Za uspešno gospodarjenje je potrebna proučitev in analiza rastiščnih in sestojnih potencialov (predvsem pomlajevanja).

Na podlagi presoje lahko predlagamo primerne gozdnogojitvene ukrepe. Načrt je dobra osnova za gojitveno ukrepanje v gozdovih, vendar je za konkretno izvedbo premalo prostorsko definiran in natančen. Lastnik za ukrepanje potrebuje več informacij o tem, kje na gozdni posesti je ukrepanje najbolj učinkovito in kakšna je prioriteta ukrepanja. Z zbiranjem informacij o trenutnem stanju v gozdovih in analizo sestojnih potencialov (pomlajevanje drevesnih vrst) je mogoče bolj natančno prostorsko določiti cilje in predlagati primerne gozdnogojitvene ukrepe za učinkovito gospodarsko rabo, povečevanje odpornosti in sposobnosti okrevanja zasebnih gozdov. Da bi bili naši gozdnogojitveni ukrepi čim bolj primerni, si bomo pomagali z gozdnogojitvenimi vročimi točkami, ki so deli gozda, kjer je učinkovitost gozdnogojitvenega ukrepanja v smislu doseganja ciljev gospodarjenja z gozdom večja kot v okolici. Definiramo jih kot del gozda s poudarjeno določeno funkcijo, ki jo lahko z našim ukrepanjem močneje pospešimo kot bi jo z ukrepanjem v katerem drugem delu gozda.

Namen diplomskega dela je ugotoviti, s katerimi gozdnogojitvenimi ukrepi lahko izboljšamo stanje gozda na posesti v smislu doseganja postavljenih ciljev. Namen naloge je tudi izdelava karte, ki bi jo uporabili za svojo izbrano posest, na kateri bi bila označena parcela in gozdnogojitvene vroče točke, ki jih bomo obravnavali. Primerjali bomo tako izdelano karto in karto iz gozdnogojitvenega načrta in ocenili njuno natančnost in uporabnost v praksi. Eden od ciljev naloge je preveriti učinkovitost uporabe vročih gozdnogojitvenih točk za določanje lokalno prilagojenih ukrepov v gozdu.

3 2 GOZDNOGOJITVENI NAČRT

2.1 KAJ JE GOZDNOGOJITVENI NAČRT?

Gozdnogojitveni načrt je izvedbeni načrt splošnega dela gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote, ki določa gozdnogojitvene cilje, smernice in ukrepe za nadaljnje gospodarjenje z gozdom. Določa gojitvena in varstvena dela, kar je osnova za morebitno (so)financiranje vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Načrt je podlaga za izbiro možnega drevja za posek (Zakon o gozdovih Slovenije, 1993).

Gozdnogojitveni načrti se morajo zaradi sprememb, ki nastajajo z razvojem gozdov ali zaradi zunanjih vplivov na gozd dopolnjevati oziroma obnavljati tako, da se temu ustrezno prilagodijo gozdnogojitveni cilji in ukrepi in da se na novo določi obseg gojitvenih in varstvenih del. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev načrta lahko da tudi lastnik gozda (Zakon o gozdovih, 1993).

Gozdnogojitvene cilje opredeljujemo z naslednjimi elementi:

 z izborom drevesnih vrst in načina mešanja (vrste, stopnje in oblike zmesi);

 z opredelitvijo sestojne zgradbe;

 z opredelitvijo kakovosti proizvodnje v obliki ciljnega sortimenta za glavne drevesne vrste, tj. s proizvodnim ciljem;

 z opredelitvijo končne (ciljne) lesne zaloge oziroma optimalne lesne zaloge v primeru prebiralnega gozda (Gašperšič 1995: 268-269).

Gozdnogojitvene cilje definiramo za posamezna gozdna rastišča in za razvojno ter problemsko specifično usmerjene gozdove znotraj istega rastišča, ki so izdvojeni v posebne gospodarske razrede. Kot izhodišče pri oblikovanju gozdnogojitvenih ciljev služijo:

- Naravne razvojne zakonitosti in stanje gozdov na konkretnem rastišču (gospodarskem razredu).

- Gozdnogospodarski cilji s svojimi specifičnimi zahtevami za večnamensko zgradbo gozda

- Izdelava gozdnogojitvenega načrta (Gašperšič 1995: 268-269).

4

V letu 2019 so bili obnovljeni in posodobljeni gozdnogojitveni načrti na površini 65.454 ha gozdov, kar je približno 6 % celotne površine gospodarskih gozdov v Sloveniji oz. 92 % glede na Program dela za leto 2019 (Poročilo ZGS o gozdovih, 2020).

Posebnost slovenskega gozdarstva je v malopovršinskem obravnavanju gozda, kjer smo pozorni na podrobnosti v gozdnih ekosistemih in na zunanje vplive in interese, ki krojijo razvoj gozda. Ne glede na lastništvo so vsi gozdovi obravnavani z enako pozornostjo. Z gozdnogospodarskim načrtovanjem se proces načrtovanja ne zaključi. Strateške odločitve o usmerjanju razvoja gozdov v gozdnogospodarskem načrtu so podlaga izvedbenemu, gozdnogojitvenemu načrtovanju, s katerim načrtujemo neposredne aktivnosti v konkretnem gozdu (Zakon o gozdovih Slovenije,1993).

2.2 SODELOVANJE LASTNIKOV GOZDOV PRI PRIPRAVI GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV

Ob pripravi oz. obnovi gozdnogojitvenega načrta ZGS najprej izdela osnutek gozdnogojitvenega načrta, ki vsebuje najmanj:

 karto z vrisanimi negovalnimi enotami, območji, kjer posamična izbira dreves za posek ni obvezna in parcelnimi mejami;

 predlog ukrepov (možni posek in gojitvena ter varstvena dela) po posameznih negovalnih enotah;

 način in pogoje spravila lesa;

 ZGS pisno povabi lastnike gozdov na predstavitev osnutka iz prejšnjega odstavka (informacije lahko najdemo tudi na spletni strani ZGS (Gozdnogojitveno načrtovanje, 2021)).

Predstavitev sestavlja terenski ogled z diskusijo ter razgrnitev osnutka v prostorih pristojne krajevne enote ZGS. Lastniki gozdov lahko na osnutek gozdnogojitvenega načrta podajo svoje pripombe ustno na zapisnik ob terenskem ogledu ali ob razgrnitvi osnutka ter pisno na naslov pristojne krajevne enote ZGS. Njihove predloge, potrebe in zahteve mora ZGS pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevati, v kolikor niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom GGE (Gozdnogojitveno načrtovanje, 2021).

5 3 DOSEDANJE RAZISKAVE

Dosedanje raziskave temeljijo predvsem na tem, kako izdelati načrt, da bo za lastnike gozdov najbolj primeren in koristen. Največkrat se upoštevajo lastnikove želje, kako želi izrabiti gozd na čim bolj učinkovit način.

Jemec (2010) v svojem diplomskem delu Gozdnogospodarski načrt za Jemčevo gozdno posest poudarja, da je potrebno glede na zahteve lastnika usmeriti razvoj gozdov tako, da bodo zagotovljena varnost gospodarjenja ter stalni in čim večji čisti donosi. Načrt za posest bi lahko v prihodnosti postal eden pomembnejših pripomočkov gozdarske stroke za povečanje intenzivnosti gospodarjenja in realizacije načrtovanih del v zasebnih gozdovih.

Načrt mora biti pripravljen v sodelovanju med lastnikom in načrtovalcem, saj se tako verjetnost realizacije načrtovalnih del močno poveča.

Cojzer in sod. (2015) v raziskovalnem delu Vpliv nege na zgradbo in vrstno sestavo v procesu naravnega naseljevanja vrst na zemljiščih v zaraščanju navajajo, da je potrebno pri gospodarjenju s sestoji na zemljiščih v zaraščanju upoštevati različne vloge, ki jih le-ti opravljajo in postaviti temu primerne cilje. V raziskavi so pri postavljanju ciljev in gozdnogojitvenih ukrepov nege sestojev na zemljiščih v zaraščanju dali prednost pospeševanju z gozdnogojitvenega vidika zanimivim vrstam: plemenitim listavcem, manjšinskim drevesnim vrstam (brek), klimaksnima vrstama navadni bukvi in gradnu ter ponekod tudi pionirskim vrstam.

Hvala (2010) v svojem diplomskem delu Načrt za Kuštrinovo gozdno posest navaja načrtovan postopek za naslednje desetletno obdobje od 2010 do 2019, ki je prikazana za celotno Kuštrinovo gozdno posest, ki ga je določil na osnovi konkretnih gozdnogojitvenih potreb in možnosti po načrtovalnih in negovalnih enotah. Z gozdnogojitvenim načrtom je določil tudi gojitvena in varstvena dela po načrtovalnih in negovalnih enotah. Izdelava gozdnogospodarskega načrta je pokazala, kakšno je trenutno stanje gozdov in kakšne so možnosti za gospodarjenje z njimi v naslednjih desetih letih. Lastnikov interes je, da se z njegovim gozdom gospodari skrbno ter v skladu z njegovimi zmogljivostmi in naravnimi danostmi, da bo lahko trajno zagotavljal donose, ki za lastnika predstavljajo glavni vir dohodka. Načrt bo lastniku pregledno pokazal tudi ekonomsko plat gospodarjenja, ki pa

6

izhaja iz podrobnih smernic, ciljev in ukrepov za sonaraven razvoj posameznih delov in gozda kot celote.

Žepič (2010) v svojem diplomskem delu Presoja možnosti za uvajanje načrtov za zasebno gozdno posest na GGO Kranj navaja kot glavni namen presojo učinkovitosti in koristnosti ter sprejemanja načrta za zasebno gozdno posest na tem območju. Pokazalo se je, da lastniki gozdov izražajo zanimanje za inovativne postopke podrobnega načrtovanja. Ugotovitve so pokazale, da je za dosedanje gospodarjenje z zasebnimi gozdovi značilen velik razkorak med načrtovanimi in dejansko izvedenimi gozdnogojitvenimi ukrepi. Raziskava je tudi pokazala presojo učinkovitosti posestnega načrta pri manjših zasebnih lastnikih, ki kaže na komaj zaznaven interes. Nekateri so prikrajšani za informacije za učinkovitejše gospodarjenje. V tem se kaže problematika angažiranja javne gozdarske službe.

7 4 GOZDNOGOJITVENA VROČA TOČKA

Vroča točka je del gozda, kjer je učinkovitost gozdnogojitvenega ukrepanja v smislu doseganja ciljev gospodarjenja z gozdom večja kot v okolici. Definiramo jo kot del gozda s poudarjeno določeno funkcijo, ki jo lahko z našim ukrepanjem močneje pospešimo kot bi jo z ukrepanjem v katerem drugem delu gozda.

4.1 CILJI GOSPODARJENJA

Cilji gospodarjenja z gozdom so vezani na funkcije gozdov. V našem primeru bomo upoštevali naslednje cilje:

 Pospeševanje biotske in habitatne pestrosti: BIOTOPSKA FUNKCIJA – pomembne lokacije za biotsko in habitatno pestrost. Sem spadajo predvsem območja, pomembna za ohranjanje biotske in habitatne pestrosti z vidika varovanja flore in favne. Primeri so habitati ogroženih živali in rastišča ogroženih rastlin.

 Pospeševanje varovalne vloge gozda: VAROVALNA FUNKCIJA – erozijska žarišča. Sem spadajo predvsem strmejša področja gozdov, kjer je možnost odnašanja talnega materiala večja in gozd opravlja varovalno vlogo. Velikokrat so to pobočja, porasla z drevjem nad hišami in naselji ali pobočja nad prometnicami.

 Pospeševanje odpornosti in sposobnosti okrevanja gozda: FUNKCIJA PRILAGAJANJA NA PODNEBNE SPREMEMBE – deli gozda, kjer lahko izboljšamo odpornost in sposobnost okrevanja gozdov

 Pospeševanje proizvodnje kakovostnega lesa: PROIZVODNA FUNKCIJA – pomembni deli gozdov za pridobivanje lesa. Največji delež vročih točk je v našem primeru povezan s proizvodno funkcijo, kjer je v ospredju pridobivanje lesa. To ne pomeni, da v to skupino vročih točk spadajo le gozdovi starejših razvojnih faz, kjer imamo v debeljakih svetlitvena redčenja ali v sestojih v obnovi. Sem spadajo tudi mlajše razvojne faze, kjer bi lahko z nego pomembno prispevali h končni vrednosti teh sestojev za lastnika.

Na podlagi inventure na gozdnogojitvenih vročih točah in analize zbranih podatkov lahko upravljalec gozdov postavi cilje in načrtuje potrebno ukrepanje, ki bi bilo primerno za dosego določenih ciljev.

8 5 OPIS RAZISKOVALNEGA OBMOČJA

5.1 GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA (GGE) LITIJA-ŠMARTNO

Gozdnogospodarska enota (GGE) Litija - Šmartno leži v osrednjem delu Slovenije, na vzhodnem delu ljubljanskega gozdnogospodarskega območja. Skupna površina GGE meri 8.808 ha. Gozdni prostor obsega 6.073 ha. Površina vseh gozdov GGE znaša 6.018 ha, gozdnatost pa je 68 % (Pravilnik …, 2013-2022).

Površina gozdov se je glede na prejšnje ureditveno obdobje zmanjšala za 35,32 ha. V GGE Litija - Šmartno prevladujejo zasebni gozdovi z 83 %, državni gozdovi zavzemajo nekaj več kot 16 %, gozdovi lokalnih skupnosti pa zavzemajo manj kot 1 % površine gozdov (Pravilnik

…, 2013-2022).

5.2 ODDELEK J21

V preglednici 1 je mogoče videti osnovne informacije o oddelku J21 v GGE Litija – Šmartno, v katerem smo popisali gozdnogojitvene vroče točke. Oddelek spada v gozdno gospodarsko območje Ljubljana. Sestoj je v celoti v zasebni lasti in je zelo močno razparceliran. Na 27,21 hektarih leži 18 parcel. Analize so potekale na parceli 941.

Preglednica 1: Podatki o objektu

Lokalno ime gozdnega objekta: Končarjeva gmajna-Go Gozdnogospodarska območje (GGO) Ljubljana

Gozdnogospodarska enota (GGE) Litija - Šmartno

Oddelek/odsek J21

Lastništvo gozda: Zasebni gozd (100 %), oddelek si delijo 3 lastniki

Število parcel (delov parcel) v sestoju: 941, 931, 916, 918, 917/1, 919, 921, 915, 913, 912, 923, 922, 925, 911, 909, 910, 846, 847

X in Y koordinata GKY: 482085,96

GKX: 103514,96

9 5.3 PODATKI O SERSTOJU NA PARCELI

Gozdni sestoj je v fazi drogovnjaka, drevesne krošnje niso povsod sklenjene, ker se pojavljajo ponekod manjše vrzeli. Pojavlja se veliko pomladka, kar pomeni, da je pomlajevanje dobro. V drevesni plasti je bilo večinoma opaziti smreko (Picea abies), kostanj (Castanea sativa), bukev (Fagus sylvatica) in nekaj gorskega javorja (Acer pseudoplatanus).

Poleg teh drevesnih vrst smo našli na pobočju tudi rdeči bor, kar lahko pove, da je bil nekdaj ta sestoj odprtejši in da so bila tla bolj degradirana. Pri prehodu smo našli tudi nekaj jerebike (Sorbus aucuparia) in češnje (Prunus avium), ki je bila v spodnji drevesni ali grmovni plasti.

V podrasti sta bili najbolj očitni borovnica (Vaccinium myrtillus) in orlova praprot (Pteridium aquilinum). Druge vrste so bile v podrasti nekoliko manj zastopane. V podmladku smo našli veliko kostanja, bukve, smreke, javorja, hrasta (Quercus petraea) in tudi češnjo, od teh so najbolj vitalne kostanj, bukev in gorski javor, kar kaže na to, da jim tla zelo ustrezajo.

Slika 1: Parcela, na kateri so potekale meritve.

10

5.4 GOZDNOGOJITVENI NAČRT ZA ODDELEK 47J21

Gozdnogojitveni načrt za oddelek 47J21 (oddelek, v katerem se nahaja parcela) je bil izdelan leta 2010. Sodi v acidofilno bukovje, in sicer pod gozdno združbo Blechno-Fagetum. Gre za mešani gozd, pretežno v fazi debeljaka bukve 50 %, kostanja 24 %, smreke 24 % in 2 % hrasta in ostalih listavcev (beli gaber, gorski javor, breza, češnja itd). Sklep je normalen do rahel, ponekod tudi pretrgan. Kostanj se suši, zasnova je dobra, gozdovi so le nekoliko osiromašeni glede na mešanost drevesnih vrst. V vrzelih se dobro pomlajujeta kostanj in smreka. Podlubniki se pojavljajo v manjših gradacijah. Hidrološka funkcija in funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin imata prvo stopnjo poudarjenosti (Belja, 2010).

Dolgoročni gozdnogojitveni cilj: debeljak podobne vrste in zmesi, proizvodna doba 100 let, pomladitvena doba 20 let, kakovost sortimentov odlična do prav dobra, končna lesna zaloga 310 m³/ha.

Predpisani gojitveni ukrepi so sanitarne sečnje, izbiralno redčenje jakosti 15 % od lesne zaloge, prva redčenja in čiščenje gošče (Belja, 2010).

5.5 KARTA NEGOVALNE ENOTE

Negovalna enota na parceli, kjer smo izvajali popis je samo ena. Stanje v katerem se nahaja ta negovalna enota je drogovnjak, ki ga sestavljajo smreka (80 %), kostanj (15 %), bukev (4

%) in ostali listavci (1 %). Sklep je normalne ponekod tesen in pojavljajo se vrzeli zaradi napada podlubnikov, kjer se pomlaja smreka in kostanj. Večina kostanja se suši. Cilj negovalne enote je tanjši debeljak podobne vrste in zmesi. Pri ukrepanju pa je določeno sanitarni posek in izbiralno redčenje jakosti 15 % od lesne zaloge.

11

Slika 2: Lokacija izmere gozdnogojitvenih vročih točk.

12 6 METODE RAZISKOVALNEGA DELA

Na začetku izdelave diplomskega dela smo si izbrali del površine gozda lastnikovih parcel, kjer bomo določili gozdnogojitvene vroče točke. Na pregledovalniku ZGS smo na podlagi razpoložljivih podatkov našli še vse potrebne informacije o izbranem sestoju, kjer je popis potekal. V sestoju smo popisali šest vzorčnih ploskev za zgornjo drevesno plast in za vsako ploskev smo nato popisali dve ploskvi mladja velikosti 5 x 5 m, kjer smo analizirali mladje.

Vsaka raziskovalna točka je bila velika, kolikor je obsegal popis vseh dreves v zgornji drevesni plasti. To je bilo izvedeno po Bitterlichovi metodi, ki smo jo uporabili za ocenjevanje temeljnice.

Na izbrani ploskvi smo najprej opravili merjenje temeljnice z Bitterlichovo kotnoštevno metodo. Vsakemu drevesu na ploskvi s premerom 10 ali več cm, ki smo ga zajeli z kotnoštevno metodo, smo določili drevesno vrsto, v katero debelinsko stopnjo spada, mu ocenili vitalnost, kakovost in socialni položaj. Debelinsko stopnjo smo ocenili po naslednjem kriteriju: 2. debelinska stopnja je 10 cm, 3. debelinska stopnja je 15 cm, 4. debelinska stopnja je 20 cm itd. Socialne sloje smo določili na podlagi: 1 = nadvladajoči, 2 = vladajoči, 3 = sovladajoči, 4 = obvladano in 5 = podstojni socialni sloj. Vitalnost in kakovost pa sta bili ocenjeni z 1 = odlična, 2 = dobra in 3 = slaba.

Pri popisu mladja smo najprej odmerili ploskev 5 x 5 m, nato pa na tej ploskvi popisali vse mladje, ki smo ga najprej razdelili v višinski razred. Imeli smo tri razrede glede na višino: <

50 cm, 50-200 cm in > 200 cm do debeline 5 cm. Prvi višinski razred vsebuje tudi klice.

Nadanje smo analizirali objedenost, kjer smo imeli dve kategoriji: objedeno in neobjedeno in ocenili, kakšen potencial ima mladje za nadaljnji razvoj: dober ali slab. Zabeležili pa smo tudi delež zastiranja s strani problematičnih vrst na celotni površini, kot so robida, malina, praprot ali grmovne vrste.

6.1 PODLAGA ZA IZBIRO GOZDNOGOJITVENIH VROČIH TOČK

Gozdnogojitvene vroče točke smo izbirali na podlagi presoje, kjer je ukrepanje potrebno za pospeševanje izbrane funkcije, in kjer je le to najbolj učinkovito. Za določitev točk smo si na parceli izbrali pobočje, ki smo si ga ogledali na terenu, in ga podrobneje analizirali.

Prehodili smo celotno pobočje in si izbrali najprimernejše lokacije, kjer bi se nahajale

13

gozdnogojitvene vroče točke. Izbira je predvsem temeljila na izboljšavi stanja in vlaganjih v sestoj, v smislu proizvodnje kakovostnega lesa ali izboljšave drevesne sestave. Za izbiro smo si postavili podlago za določitev gozdnogojitvenih vročih točk:

- Prvi dejavnik, ki je vplival na postavitev gozdnogojitvenih vročih točk so bile rastiščne razmere, saj nam te omogočajo hitrejšo rast drevesnih vrst. Vsak lastnik si želi, da bi čim hitreje prišel do kakovostnih sortimentov, saj mu pospeševanje drevesnih vrst na dobrih rastiščih omogoča prodajo. Če so rastišča dobra, in če je gozd dovolj odprt, potem se tudi drevesa dobro pomlajujejo. Tako je naša izbira lokacije točk temeljila tudi na informacijah o obsegu, kakovosti in drevesni sestavi pomlajevanja.

- Pri tem pa smo bili še posebej pozorni, da smo izbirali lokacije z drevesnimi vrstami, ki so za lastnika zanimive, kot so hrast, bukev, gorski javor in smreka.

- Poleg ugodne drevesne sestave je za lastnika pomembno tudi, da so njegovi gozdovi odporni na zunanje vplive. V primeru večjih ujm morajo biti sposobni hitrega okrevanja.

- Na izboljšanje lastnosti gozdov lahko poleg drevesne sestave vpliva tudi struktura gozda in primerno sanitarno ukrepanje, zato pa je na odločitev o postavitvi vroče točke vplivala tudi obstoječa struktura gozda (npr. manjše vrzeli, ki sta jih naredila žled in napad lubadarja) ter potreba po sanitarni sečnji (podrta drevesa, ki omejujejo razvoj gozda ali pa so lahko žarišča napada smrekovega lubadarja.

- Izbira je temelja tudi na tem, kje je bilo ukrepanje mogoče in kjer ne. Tam, kjer ukrepanja ni bilo možno izvesti, točk nismo izbrali. Točko si izberemo tam, kjer je razvidno, da je ukrepanje potrebno in kjer bi se brez njega sestoj razvil v obratno smer zastavljenih ciljev. Z ukrepanjem priporemo k primernemu razvoju gozda. To upoštevamo tam, kjer je prostor bolj odprt in se drevesne vrste dobro pomlajujejo.

Izibramo tista drevesa, ki so za pospeševanje najbolj vitalna in kakovostna, odstranimo pa tista, ki ovirajo njihovo rast. Tako dosežemo hitrejšo rast dreves, lastnik pa sortimente pridobiva hitreje in bolj kakovostno.

14 7 REZULTATI IN DISKUSIJA

7.1 PREGLEDNA KARTA

Slika 3: Pregledna karta gozdnogojitvenih vročih točk in ploskve mladja

7.2 ANALIZA PRVE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE

Prva gozdnogojitvena vroča točka (v nadaljevanju GVT1) je bila izbrana na pobočju ob gozdni prometnici. Pobočja in nakloni na teh območjih niso tako zelo strmi in so povsod prehodni. Točka, kjer je bil izveden popis je nekoliko bolj na strmem položaju od ostalega terena.

7.2.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT1)

Na GVT1 smo popisali 25 dreves in izmerili temeljnico 50 m²/ha. Večina dreves je v 10- debelinski stopnji, kar pomeni, da je povprečni premer dreves 47,5 cm. Gre za sestoj v fazi starejšega debeljaka.

Pri popisu na ploskvi, kjer smo opazovali varovalno funkcijo gozda, smo lahko zasledili največ hrasta gradna, kostanja in smreke. V manjšem deležu se pojavlja tudi gorski javor.

Največ pa najdemo kostanja. Prikaz drevesne sestave na GVT1 smo dobili tako, da smo med

15

sabo sešteli vsa drevesa iste vrste in jih potem razdelieli po deležih. Drevesno sestavo si lahko ogledamo na sliki 5.

Slika 4: Drevesna sestava na GVT1.

V zgornji drevesni plasti so se pojavljala predvsem drevesa v nadvladajoči, vladajoči in sovladajoči plasti. Obvladanih in podstojnih dreves ni bilo mogoče zaslediti. Polovica hrasta je nadvladajočega, polovica pa vladajočega. Tudi smreke je največ v nadvladajoči plasti, hkrati pa je tudi od vseh drevesnih vrst največ v sovladajočem sloju. Gorski javor se v celoti pojavlja v vladajoči plasti. Kostanj pa se pojavlja v nadvladajoči, največ v vladajoči in majhen delež v sovladajoči plasti, kar je razvidno s slike 6.

Slika 5: Socialni položaj po drevesnih vrstah na GVT1.

4% 8%

56%

32% Gorski javor

Hrast Kostanj Smreka

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Gorski javor Hrast Kostanj Smreka

3=Sovladajoči 2=Vladajoči 1=Nadvladajoči

16

V večini so bila drevesa odlične ali pa vsaj dobre vitalnosti, pri kostanju pa je mogoče zaznati prevladajočo slabo vitalnost. Na tej ploskvi so se nahajala predvsem starejša drevesa. S slike 7 lahko razberemo, da so bila najbolj vitalna drevesa v nadvladajočem socialnem položaju, med tem ko se je kakovost slabšala z nazadovanjem socialnih položajev.

Slika 6: Vitalnost po drevesnih vrstah na GVT1.

Gorski javor je bil v celoti slabe kakovosti. Kostanj je bila druga drevesna vrsta, ki ga je največ v slabi kakovosti. Manjši delež 36 % je dobre in še manjši delež odlične kakovosti, samo 7 %. Hrasta je bilo 50 % dobrega in 50 % odlične kakovosti. Smreka je bila od vseh drevesnih vrst najboljše kakovosti, saj jo je največ odlične kakovosti, kar 88 %, manjši delež pa je dobre kakovosti, le 12 %.

Slika 7: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT1.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Gorski javor Hrast Kostanj Smreka

1=Odlična 2=Dobra 3=Slaba

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Gorski javor Hrast Kostanj Smreka

1=Odlična 2=Dobra 3=Slaba

17 7.2.2 Analiza mladja

Na obeh ploskvah mladja smo popisali v povprečju 20 dreves na ploskev po Bitterlichovi kotnoštevni metodi, kar pomeni, da je bla temeljnica 40 m²/ha. Pri popisu mladja na GVT1 smo v povprečju popisali 40 dreves na ploskvi, kar znaša 1600 dreves na hektar. V povprečju se najbolj pomlajuje kostanja, kar 63 %. Drugi dve vrsti, ki sta se najpogosteje pojavljali v pomladku sta bila gorski javor in graden. Poleg teh vrst pa smo na ploskvah mladja našli še bukev, jerebiko in smreko, vendar v zelo majhnem deležu, kar je razvidno s slike 9.

Slika 8: Drevesna sestava mladja.

Na sliki 10 si lahko ogledamo višino mladja na GVT1, kjer je razvidno, da je večina mladja v prvi kategoriji nižja od 50 cm, kar 49 %. V kategoriji 50-200 cm je bilo 40 %. V tretji kategoriji od > 200 cm do 5 cm debeline pa je bil delež najmanjši, in sicer 11 %, na tej stopnji sta se od mladja pojavila samo bukev in kostanj. Jerebika se je pojavila samo v drugi kategoriji. Hrast in gorski javor sta prevladovala v prvi stopni, manjšegi od 50 cm, manjši delež obeh vrst pa se je našel v drugi stopnji. Nobene smreke ni bilo višje od 200 cm.

6%

14%

13%

2%

63%

2% Bukev

Gorski javor Hrast Jerebika Kostanj Smreka

18

Slika 9: Višina mladja po drevesnih vrstah.

Ocenili smo, da je 18 % dreves v pomladku potencialno primernih za nadaljnji razvoj.

Razvidno je, da ima vrsta, ki prevladuje v pomladku (kostanj) slab potencial za nadaljnji razvoj. Pri jerebiki in smreki smo dobro potencialnih primerkov zabeležili 50 %, pri bukvi pa 67 % (slika 11).

Slika 10: Ocena potenciala mladja za prihodnji razvoj na ploskvah mladja.

7.2.3 Komentar

Na prvi gozdnogojitveni vroči točki in na ploskvah mladja se pojavlja približno 10% delež zatiranja robide in orlove praproti. Ker ta delež ni velik, ti dve vrsti ne povzročata zaviranja

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bukev Gorski javor Hrast Jerebika Kostanj Smreka

<50 cm 50-200 cm >200 cm do 5 cm debeline

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bukev Gorski javor Hrast Jerebika Kostanj Smreka Dobro Slabo

19

rasti drevesnim vrstam v pomladku. Če pogledamo širše v okolico, opazimo večje zatiranje robide v bolj odprtih delih sestoja.

Gorski javor je na splošno dobro vitalen, vendar je slabe kakovosti, ker je zaslediti veliko predrastkov in napak lesa. Skorja je razpokana, pojavlja se zavitost debla. Opazili smo, da nekateri javorji niti nimajo krošnje. Predvidevamo lahko, da so krošnjo zgubili, ko so se druga drevesa podrla in so tako poškodovala sosednja drevesa. Gorski javor se na celotni ploskvi dobro pomlajuje, kar je razvidno iz analize mladja, vendar mu konkurira predvsem kostanj, ki ga je največ.

Hrasta je malo, a je dobre kakovosti in je dobro vitalen. Pomlajuje se dobro in ga zato veliko najdemo v pomladku, čeprav zaradi konkurence predvidevamo, da mu ne bo šlo najbolje.

Hrasta bi si na takem delu pobočja želeli, ker je med vsemi vrstami, ki tu rastejo, najbolj odporen tudi na klimatske spremembe in je zato lahko stabilizator v tem delu gozda. Ravno zaradi te sposobnosti bi moral lastnik izvesti redčenje in mu odstraniti konkurenco, da bi pospešil njegovo rast. Hkrati bi bilo koristno tudi za lastnikovo rabo, kajti hrastovi sortimenti so zelo kakovostni in cenjeni.

Kostanj je dominantna vrsta in ga veliko raste iz panja. Vidi se, da se je v času žledoloma podrlo veliko dreves in jih je nekaj še ostalo v gozdu, ker jih niso odstranili. Veliko je tudi ostankov izruvanih panjev s koreninami. Ko so se podrla celotna drevesa, so ta poškodovala bližnje drevesne vrste, predvsem gorski javor in ostale podstojne kostanje. Poškodbe so opazne v krošnjah dreves, saj nekaterim manjkajo vrhovi. Lansko leto (2020) pa se je nekaj kostanja podrlo zaradi vetroloma. Kostanj v drevesni plasti je večinoma slabe kakovosti, saj je možno opaziti veliko epikormskih poganjkov, ki se pojavljajo po celotni dolžini debla.

Tudi vitalni niso prav dobro. Pojavlja se veliko suhih vej. Kostanj se izmed vseh drevesnih vrst, ki se tu pomlajujejo, najbolj pomlajuje. V pomladku ga najdemo v vseh treh stopnjah višine. Ker je tako množičen, bo zaradi konkurence v prihodnje njegova gostota manjša.

Večina kostanja v fazi mladja je visokega do 50 cm in je še v zeliščni plasti, kar mu otežuje razvoj. Majhen delež pa je visokega do 2 m. Kostanj v gošči je izven zeliščne plasti, zato

20

ima dobro tendenco razvoja in nadpovprečno konkurira ostalim drevesnim vrstam pri priraščanju, zato lahko sklepamo, da bo v prihodnje pomembni gradnik sestoja.

Konkurenco mu bo povzročila bukev, ki se pojavlja v manjšem številu, a je več zasledimo v gošči. Ker gre na območju za bukovo acidofilno rastišče, lahko sklepamo, da bo bukev v prihodnje eden glavnih gradnikov sestoja, zato bi bilo primerno, da jo pospešimo. Bukev kaže dobro vitalnost in konstantno rast, kar sta ob pravilnem ukrepanju glavna dejavnika kakovostnega in zdravega lesa. Pri pomladku bukve vidimo, da se bujno razrašča, ima veliko razvejanost in ni poškodovana. Bukev bo imela vlogo pri varovalni funkciji na tem pobočju poleg hrasta, ki se tudi dobro pomlajuje. Vendar gre hrastu slabše, ker je večina visokega do 50 cm in počasneje prirašča. Z izbiralnim redčenjem bi mu omogočili več prostora in lahko pospešili njegovo rast in mu tako omogočili prostor za rast. Pri pomlajevanju moramo pospeševati tudi gorski javor. Tudi tega je večina velikega do 50 cm. V prihodnje bo potrebno pospeševati javor, ker ima veliko konkurenco in preveč zasenčenosti na rastišču.

Je pa prednost gorskega javorja to, da v mladosti lahko priraste tudi do 1 m visoko v enem letu, čez čas se njegova rast upočasni. Z ustreznim ukrepanjem mu lahko omogočimo, da preraste druga drevesa.

Redko se na tem delu pojavlja jerebika, ki jo je smiselno ohraniti v sestoju, saj lahko pomaga pri izboljšanju kakovosti gozdnih tal z listnim opadom ter s svojimi plodovi ohranja živalsko in rastlinsko raznovrstnost. Jerebika je koristna drevesna vrsta v polnilni plasti, ki pomembno pripomore k zmanjšanju napak lesa ostalih drevesnih vrst in tako poveča finančni donos gozda.

7.3 ANALIZA DRUGE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE

Druga gozdnogojitvena vroča točka (v nadaljevanju GVT2) je točka, kjer je bil izveden popis na nekoliko bolj položnem terenu, ker se v bližini pojavljajo bolj strma pobočja in bi bilo zato težje narediti popis. Leži nekoliko stran od gozdne prometnice in je na robu, nato pa se teren spušča in je čedalje bolj strm. Veliko je ostankov dreves v okolici, tako vej kot celih dreves. To je posledica žledoloma, podrlih dreves lastniki še niso uspeli odstraniti iz gozda.

Opazni so predvsem ostanki kostanjev in njihovi panji, ki so se podrli s koreninami.

21 7.3.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT2)

Na GVT2 smo popisali 22 dreves, kar pomeni, da je temeljnica 44 m²/ha. Povprečna debelinska stopnja, v katero spadajo drevesa je 9-debelinska stopnja, kar pomeni, da je povprečni premer dreves 42,5 cm. To pomeni, da gre za sestoj v fazi debeljaka.

Pri popisu na ploskvi smo lahko zasledili kostanj in smreko. Že na pobočju pa je bilo lahko videti rdeči bor v manjšem številu, vendar ga nismo zajeli v našo meritveno ploskev.

Drevesno sestavo si lahko ogledate na sliki 12.

Slika 11: Drevesna sestava na GVT2.

V zgornji drevesni plasti so se pojavljala drevesa v nadvadujoči, vladajoči, sovladajoči in obvladani plasti. V podstojni plasti dreves ni bilo mogoče zaslediti. Smreka se v celoti pojavlja v nadvladajoči plasti. Kostanja največ najdemo v vladajočem sloju (58 %), najmanjši delež pa ga je v obvladani plasti, 5 %.

86%

14%

Kostanj Smreka

22

Slika 12: Socialni položaj po drevesnih vrstah na GVT2.

Vsa smreka je bila dobre vitalnosti. Pri kostanju pa je mogoče zaznati prevladujočo slabo vitalnost 53 %. Zelo majhen delež kostanja je odlične vitalnosti (5 %), nekaj pa ga je bilo tudi dobro vitalnega, 42 %.

Slika 13: Vitalnost po drevesnih vrstah na GVT2

Vsa smreka je bila odlične kakovosti. Kostanja pa je bilo največ v dobri kakovosti, 63 %.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kostanj Smreka

1=Nadvladajoči 2=Vladajoči 3=Sovladajoči 4=Obvladani

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kostanj Smreka

1=Odlična 2=Dobra 3=Slaba

23

Slika 14: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT2.

7.3.2 Analiza mladja

Na obeh ploskvah mladja smo popisali v povprečju 22 dreves na ploskev po Bitterlichovi kotnoštevni metodi, kar pomeni, da je temeljnica 44 m²/ha. Pri popisu mladja na GVT2 smo v povprečju popisali 62 dreves na ploskvi, kar znaša 2480 dreves na hektar. V povprečju se najbolj pomlajuje kostanj, kar 89 %. Drugi dve vrsti, ki se najpogosteje pojavljata v pomladku, sta gorski javor in bukev. Poleg teh vrst pa smo na ploskvah mladja našli še češnjo in smreko, vendar v zelo majhnem deležu, samo 1 %, kar je razvidno s slike 16.

Slika 15: Drevesna sestava mladja.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kostanj Smreka

1=Odlična 2=Dobra 3=Slaba

5%

1%

4%

89%

1%

Bukev Češnja Gorski javor Kostanj Smreka

24

Na sliki 17 si lahko ogledamo višino mladja na GVT2. V prvi kategoriji, kjer je mladje visoko do 50 cm, jih je 40 %. V tretji kategoriji od > 200 cm do 5 cm debeline pa je bil delež najmanjši, in sicer komaj 2 %, na tej stopnji mladja se je pojavila samo bukev. Smreka se je pojavila samo v prvi kategoriji, češnja pa samo v drugi kategoriji. Kostanj in gorski javor sta prevladovala v drugi stopnji, od 50-200 cm višine, manjši delež obeh vrst pa smo našli v prvi stopnji.

Slika 16: Višina mladja po drevesnih vrstah.

Ocenili smo, da je 9 % dreves v pomladku potencialno dobrih za nadaljnji razvoj. Češnji bo šlo v celoti slabo, prav tako tudi kostanju in gorskemu javorju, le majhnemu deležu le-teh bo v prihodnje uspelo. Smreki bo šlo potencialno dobro, bukvi pa bo šlo dobro več kot polovici, 57%.

Slika 17: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bukev Češnja Gorski javor Kostanj Smreka

<50 cm 50-200 cm >200 cm do 5 cm debeline

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bukev Češnja Gorski javor Kostanj Smreka Dobro Slabo

25 7.3.3 Komentar

Smreka se na tem delu pojavlja redko, a je ta v celoti v nadvladajočem socialnem položaju.

Ta drevesa so v večini kazala tudi odlično ali dobro vitalnost. V sovladajočem in obvladanem sloju pa lahko zasledimo tudi precej slabe kakovosti. Do tega prihaja, ker v teh dveh slojih najdemo največ kostanja in smreke. Kostanj je na tem območju močno prizadet zaradi kostanjevega raka, po deblu ima veliko epikormskih poganjkov. Poganjki pa so posledica bolezni oz. znak slabe vitalnosti. Pomlajuje pa se zelo dobro, kar pomeni, da mu rastišče ustreza.

Divjad tudi tu ne povzroča škode in ne obžira pomladka. Razvidno je, da je vrsta, ki prevladuje v pomladku, kostanj kot pri GVT1. Mladje se tu pojavlja tam, kjer je bolj odprto in svetloba lažje pride do tal. Nastopi problem zatiranja robide, ki zatira vsaj 40 % površine.

Ovira predvsem mladje, ki je visoko do 50 cm. Zato lahko rečemo, da bo povzročila probleme pri priraščanju smreke, ki ni višja od 50 cm in prav tako bukve in gorskega javorja.

Verjetno bo močan konkurent tem vrstam tudi kostanj. Zelo malo verjetno je, da bo šlo tolikšnemu številu kostanja na tem območju dobro. Ne bi si ga želeli pospeševati, saj je prihodek od te drevesne vrste za lastnika majhen zaradi slabega zdravstvenega stanja dreves.

Pospešili bi rast bukve, ker je edina vrsta v mladju, ki je višja 200 cm. Tej bukvi bi šlo dobro v prihodnje, saj ji kostanj ne predstavlja več konkurence in je dobre vitalnosti. Preostalim bukvam, ki so nižje od 2 m, sklepamo, da ne bo šlo dobro, razen če bi izvedli redčenje in bi tako omogočili hitrejšo rast. Tudi edini češnji, ki se je pojavila na ploskvi mladja in je bila velika okoli 70 cm, ne bo šlo dobro zaradi konkurence.

7.4 ANALIZA TRETJE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE

Tretja gozdnogojitvena vroča točka (v nadaljevanju GVT3) je točka, kjer je bil izveden popis na nekoliko bolj položnem terenu. Leži približno 10 m stran od gozdne prometnice. Ta del, kjer smo naredili popis, je precej odprt. Veliko dreves je bilo na tem območju odstranjenih predvsem v času žleda, ker se vidijo ostanki starih in trohnobnih panjev. Nekaj panjev pa je bilo videti svežih, kar pomeni, da je nedolgo nazaj lastnik moral posekati nekaj dreves.

Opazni so bili tudi nepospravljeni vrhovi kostanjev in suhe veje.

26 7.4.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT3)

Na GVT3 smo popisali 22 dreves, kar pomeni, da je temeljnica 44 m²/ha. Povprečna debelinska stopnja, v katero spadajo drevesa, je 8-debelinska stopnja, kar pomeni, da je povprečni premer dreves 37,5 cm. To pomeni, da gre za sestoj v fazi mlajšega debeljaka.

Pri popisu drevesnih vrst na ploskvi, kjer smo opazovali proizvodnjo funkcijo gozda, smo lahko zasledili kostanj in smreko. Kostanja se tu pojavlja več kot smreke. Drevesno sestavo si lahko ogledamo na sliki 19.

Slika 18: Drevesne sestave na GVT3.

Socialni položaj, v katerem so se pojavljala drevesa so: nadvadujoči, vladajoči, sovladajoči in obvladani. V podstojni plasti dreves ni bilo mogoče zaslediti. Smreka se pojavlja v 33 % deležu v nadvaldajoči, vladajoči (33 %) in obvladani plasti (34 %). Kostanja pa največ najdemo v vladajoči plasti, 58 %, najmanjši delež pa ga je v obvladani plasti 5 %. Socialni sloj smreke in kostanja si lahko ogledamo na sliki 20.

86%

14%

Kostanj Smreka

27

Slika 19: Socialni položaj po drevesnih vrstah na GVT3.

Vsa smreka je bila dobre vitalnosti. Pri kostanju pa je mogoče zaznati prevladajočo slabo vitalnost, 53 %. Zelo majhen delež kostanja je bil odlične vitalnosti, in sicer 42 %, nekaj pa ga je tudi dobro vitalnega, 5 %.

Slika 20: Vitalnost po drevesnih vrstah na GVT3.

Smreke je bilo največ odlične kakovosti, kar 63 %, majhen delež pa je bil dobre kakovosti, 33 %. Kostanja pa je največ v slabi kakovosti, 58 %. Zelo malo ga je odlične kakovosti, samo 10 %.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kostanj Smreka

1=Nadvladajoči 2=Vladajoči 3=Sovladajoči 4=Obvladani

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kostanj Smreka

1=Odlična 2=Dobra 3=Slaba

28

Slika 21: Kakovost po drevesnih vrstah na GVT3.

7.4.2 Analiza mladja

Na obeh ploskvah mladja smo popisali v povprečju 19 dreves na ploskev po Bitterlichovi kotnoštevni metodi, kar pomeni, da je temeljnica 37 m²/ha. Pri popisu mladja na GVT3 smo v povprečju popisali 60 dreves na ploskvi, kar znaša 2400 dreves na hektar. V povprečju se najbolj pomlajuje kostanj, kar 73 %. Druge tri vrste, ki se najpogosteje pojavljajo v pomladku so gorski javor, bukev in smreka. V 2 % deležu pa se je na ploskvi pojavila tudi jerebika (Sorbus aucuparia), kar je razvidno s slike 23.

Slika 22: Drevesna sestava mladja.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Kostanj Smreka

1=Odlična 2=Dobra 3=Slaba

9% 8%

2%

73%

8%

Bukev Gorski javor Jerebika Kostanj Smreka

29

Na sliki 24 si lahko ogledamo višino mladja na GVT3, kjer je razvidno, da je večina mladja v drugi kategoriji visokih od 50-200 cm, malo več kot polovica, in sicer 55 %. V prvi kategoriji, kjer je mladje visoko do 50 cm, jih je 26 %. V tretji kategoriji od > 200 cm do 5 cm debeline pa je delež znašal 19 %, in sicer sta se na tej stopnji mladja pojavila bukev in kostanj, čeprav je delež bukve večji. Večina smreke je visoke od 50-200 cm, le 10 % je visoke do 50 cm. Jerebika se pojavlja samo v višini druge stopnje. Največ gorskega javorja najdemo visokega do 50 cm, preostali delež pa je visokega od 50-200 cm.

Slika 23: Višina mladja po drevesnih vrstah.

Ocenili smo, da je 20 % dreves v pomladku potencialno dobrih za nadaljnji razvoj.

Gorskemu javorju in jerebiki bo šlo v celoti slabo. Hkrati tudi kostanju in smreki ne bo šlo dobro. Čeprav bo šlo smreki potencialno nekoliko boljše kot kostanju. Več kot polovica bukve nakazuje dober razvojni potencial, preostali del pa slabega.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bukev Gorski javor Jerebika Kostanj Smreka

<50 cm 50-200 cm >200 cm do 5 cm debeline

30

Slika 24: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja.

7.4.3 Komentar

Kostanja je največ, a je slabe kakovosti, saj se ponovno pojavlja veliko kostanjevega raka, na deblu imajo nekateri skoraj do tal epikormske poganjke. Čeprav je kakovost slaba, je v večini primerkov dobro vitalen. Ima velike krošnje, dolge in razrasle veje. Ponekod pa se pojavljajo ostanki suhih vej, ki so bile poškodovane, ko so se v bližini podrla druga drevesa.

Smreke so na tej ploskvi slabše vitalnosti in kakovosti kot na GVT2. Imajo majhne krošnje, po deblih se pojavlja veliko ostankov suhih vej.

Na ploskvi mladja smo ocenili, da bodo drevesne vrste, ki se nahajajo v pomladku, uspešnejše pri razvoju kot pri GVT2. Imajo več prostora in več svetlobe za rast. Vendar se pojavlja velika konkurenca. Na nekaterih predelih, kjer se kostanj ne pomlajuje, bo prevladala bukev, ker je že veliko visoke do 2 m ali več. Gorski javor se tudi dobro pomlajuje, vendar ne povsod. Tudi za v prihodnje sklepamo, da se ne bo dobro razvijal, ker je večina manjšega od 50 cm in ne more priraščati zaradi drugega višjega pomladka. Ne dobi dovolj svetlobe, da bi hitro priraščal v višino. Jerebike je zelo malo in ni visoka. Za njeno uspešnost bi bilo potrebno redčenje, čeprav za lastnika jerebika za namen proizvodnje lesa ni primerna.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Bukev Gorski javor Jerebika Kostanj Smreka Dobro Slabo

31

7.5 ANALIZA ČETRTE GOZDNOGOJITVENE VROČE TOČKE

Četrta gozdnogojitvena vroča točka (v nadaljevanju GVT4) je točka, kjer je bil izveden popis na nekoliko bolj položnem trenu. V tem delu gozda se od drevesnih vrst nahaja le smreka.

Nižje od te ploskve pa se začne pojavljati tudi kostanj. Med smrekami se pojavljajo manjše vrzeli, kjer je dobro pomlajevanje.

7.5.1 Analiza zgornje drevesne plasti (GVT4)

Na GVT4 smo popisali 23 dreves smrek, kar pomeni, da je temeljnica 46 m²/ha. Povprečna debelinska stopnja, v katero spadajo smreke, je 8-debelinska stopnja, kar pomeni, da je povprečni premer dreves 37,5 cm. To pomeni, da gre za sestoj v fazi mlajšega debeljaka.

Pri popisu drevesnih vrst na ploskvi, kjer smo opazovali proizvodnjo funkcijo gozda, smo zasledili samo smreko. Le-ta se je pojavljala v nadvladajoči, vladajoči, sovladajoči in obvladani plasti. V podstojni plasti dreves ni bilo mogoče zaslediti. Smreka se pojavlja v 39 % deležu v nadvladajoči in vladajoči plasti. V sovladajoči plasti jo je bilo malo, in sicer 13 %. Komaj 9 % smrek pa najdemo v obvladanem socialnem sloju.

Slika 25: Socialni položaj smreke na GVT4.

Na sliki 27 lahko vidimo, da je bilo največ smreke odlične vitalnosti, več kot polovica 52 %.

Nekaj jo je bilo dobre vitalnosti, 39 %, majhen delež je bilo slabe vitalnosti, 9 %.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Smreka

4=Obvladani 3=Sovladajoči 2=Vladajoči 1=Nadvladajoči

32

Slika 26: Vitalnost smreke na GVT4.

Slika 28 pa nam predstavlja kakovost smreke. Največ smreke je bilo odlične kakovosti, kar 56 %, 35 % smreke je bilo dobre kakovosti in 9 % smreke slabe kakovosti.

Slika 27: Kakovost smreke na GVT4.

7.5.2 Analiza mladja

Na obeh ploskvah mladja smo popisali v povprečju 21 dreves na ploskev po Bitterlichovi kotnoštevni metodi, kar pomeni, da je temeljnica 42 m²/ha. Pri popisu mladja na GVT4 smo v povprečju popisali 62 dreves na ploskvi, kar znaša 2480 dreves na hektar. V povprečju se najbolj pomlajuje smreka, malo več kot polovica 53 %. Druga drevesna vrsta, ki se dobro pomlajuje je kostanj, in sicer 25 %. Gorski javor je tretja najpogostejša vrsta z 12 %. Ostale vrste, ki se pojavijo v pomladku so še breza (Betula pendula), bukev, beli gaber (Carpinus

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Smreka

3=Slaba 2=Dobra 1=Odlična

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Smreka

3=Slaba 2=Dobra 1=Odlična

33

betulus), jerebika in mokovec (Sorbus aria), a so zastopane v manjšem številu, kar je razvidno s slike grafa 29.

Slika 28: Drevesna sestava mladja.

Na sliki 30 si lahko ogledamo višino mladja na GVT4, kjer je razvidno, da je večina mladja v drugi kategoriji visokih od 50-200 cm, malo več kot polovica 57 %. V prvi kategoriji, kjer je mladje visoko do 50 cm, pa 31 %. V tretji kategoriji od > 200 cm do 5 cm debeline pa je delež znašal 12 %. V tej stopnji mladja so se pojavili kostanj, gaber in gorski javor. Mokovec, breza in bukev so se pojavili samo v drugi kategoriji. Belega gabra je 40 % velikega do 50 cm, 40 % pa ga je visokega od 50 – 200 cm, zelo malo je večjega od 2 m.

Slika 29: Višina mladja po drevesnih vrstah.

1%

2%

4%

12%

2%

25%

1%

53%

Breza Bukev Gaber Gorski javor Jerebika Kostanj Mokovec Smreka

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Breza Bukev Gaber Gorski javor

Jerebika Kostanj Mokovec Smreka

<50 cm 50-200 cm >200 cm do 5 cm debeline

34

Pri oceni, kako bo šlo pomladku v prihodnje smo ocenili, da bo šlo 12 % drevesnim vrstam dobro. Mokovcu bo šlo dobro, prav tako polovici jerebike. Ostalim vrstam ne bo šlo najbolje v prihodnje, v večini jim bo šlo slabo, predvsem smreki in brezi, kar je razvidno s slike 31.

Slika 30: Ocena potenciala mladja za prihodnje na ploskvah mladja.

7.5.3 Komentar

Smreke, ki so se pojavljaje v sovladajočem in obvladanem socialnem sloju so vitalno in kakovostno slabše. Prav dve smreki, ki sta v obvladanem sloju, sta tudi slabe kakovosti.

Nimajo velikih krošenj, nekatere so tudi večvrhnate. Smreka, ki je odlične vitalnosti, je tudi odlične kakovosti, ampak ne vsa.

Pri popisu mladja na ploskvah smo zabeležili, da na prvi ploskvi s strani zastiranja nimamo velikega problema, saj se robida pojavlja na 10 % površine ploskve. Na drugi ploskvi mladja pa je problem zatiranje robide in praproti. Zastirata kar 70 % površine in ovirata rast pomladku. Opazno je, da se drevesa na tem delu ne pomlajujejo tako zelo močno kot na prvi ploskvi. Zato mora lastnik pravilno ukrepati. Praprot in robido moramo odstraniti in tako omogočiti boljše priraščanje mladja.

Na ploskvah mladja se tokrat najbolj pomlajuje smreka. Zelo veliko smreke je visoke od 50- 200 cm in ker ima veliko gostoto, pričakujemo močno znotrajvrstno konkurenco in izločanje.

Nima prostora za rast in priraščanje v višino, ker se večinoma pomlajuje v skupinah. Kostanj, ki je druga najpogostejša vrsta, ki se pojavlja v pomladku, je že visok skoraj 2 m in bo v

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Breza Bukev Gaber Gorski javor

Jerebika Kostanj Mokovec Smreka

Dobro Slabo