• Rezultati Niso Bili Najdeni

›› Ne le svet, tudi Slovenija potrebuje inženirje

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "›› Ne le svet, tudi Slovenija potrebuje inženirje"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

April • 62 (2/2016) • Letnik 11 18

UTRIP DOMA

ustvarjajo, ne pa zgolj hodijo v službo. Pobuda Inženirke in inže- nirji bomo! tako navdušuje gimnazijce za inovativnost, središče aktivnosti pa predstavljajo istoimenski dogodki. Predavatelji na teh dogodkih mladim predstavljajo zanimive karierne priložnosti na področju tehničnih in naravoslovnih poklicev ter promovirajo nadgradnje inženirskih znanj s poslovnimi (t. i. inženir+). Projekt

»Inženirke in inženirji bomo!« obenem skrbi za navdih, ki ga mladim dajejo prodorna in inovativna podjetja, ter organizira po- znanstva z zanimivimi in uspešni posamezniki iz poslovnega sveta.

Podpora z vrha

Dr. Stane Pejovnik, predsednik Inženirske akademije Slovenije, ki se v letošnjem letu povezuje z omenjenim projektom, je opozoril, da je v družbi potrebno vzpostavljati tudi zavedanje o dosežkih slovenskih inženirjih in graditi ugled inženirjev v družbi. K temu že veliko prispeva ambasadorka dogodka mag. Violeta Bulc. Slo- venska inženirka in inovatorka, ki danes zaseda pomembno vlogo v Evropski komisiji, z mladimi vedno deli svoje študijske izkušnje in pot v inovativnost. Leta 2014 je častni pokrovitelj projekta postal tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

[ vir: STA ] Ustanoviteljem projekta »Inženirke in inženirji bomo!« je treba

priznati in čestitati za vztrajnost. Verjamejo v svoje delo, zato so organizirali že več kot 28 dogodkov, s katerimi spodbujajo inova- tivnost in večjo prepoznavnost inženirskih, tehničnih in novona- stajajočih poklicev med mladimi. Te bo Slovenija v prihodnosti še kako potrebovala, če želi v globalnem gospodarstvu igrati aktivno vlogo, ali, kot se je slikovito izrazil dr. Janez Bešter s fakultete za elektrotehniko: »Se želijo mladi Slovenci novemu svetu pridružiti kot ustvarjalci ali kot opazovalci?« Z njim se je strinjal mag. Anton Petrič iz podjetja CISCO, tudi soustanovitelj projekta, ki je povzel zahteve mednarodno konkurenčnih okolij: »Za uspeh je nujno troje: tehnologija, denar in talenti. Če ni vsega naštetega, ne bo prebojev.«

Inženir in inženir+

V okviru projekta so organizatorji na gimnazijah po vsej Sloveniji mladim predstavili že več kot 150 izjemnih inženirjev, poslovnežev in managerjev ter njihovo delo in izkušnje. V dobi digitalne preo- brazbe je namreč mlade treba usmeriti k proaktivnemu delovanju in prepoznavanju priložnosti. Inženirski poklici vsekakor imajo lepo prihodnost in nudijo višje osebno zadovoljstvo ljudem, ki radi

Ne le svet, tudi Slovenija potrebuje inženirje

››

Slovensko gospodarstvo rabi talente, tem pa mora ustvariti privlačno okolje za delo. Le tako bodo sposobni inženirji ostali v domačih podjetjih in skrbeli za gospodarski napredek skupnosti. Nepridobitni projekt

»Inženirke in inženirji bomo!« je v petih letih prepričal že 1800 mladih.

Miran Varga

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

– Pojem samomorilnost obsega kognitivno komponento, ki zajema samomorilne misli, samomorilni namen in samomorilni načrt, ter vedenjsko komponento, ki zajema različne

Poglavja v monografiji najprej orišejo teoretični okvir, v katerega je bilo umeščeno načrtovanje, izved- ba in analiza raziskave MoST (poglavje Neenakost in ranljivost v

V prikazu stanja so avtorice po posameznih varnostnih področjih – prometne nezgode, utopitve, zadušitve, padci, poškodbe pri športu in rekreaciji, zastrupitve, opekline

Tako smo na primer lahko telesno dejavni doma: doma lahko delamo vaje za moč, vaje za gibljivost in vaje za ravnotežje, hodimo po stopnicah, uporabimo sobno kolo. Ne pozabimo, da

29 let), in je v zadnjih letih kar 2,7-krat višja v primerjavi z Nizozemsko, ki je ena najvarnejših.. Med smrtnimi in težkimi zastrupitvami prevladujejo zastrupitve s

Kot pomemben mejnik v razvoju sodobne alkoholne politike v Sloveniji je avtorica izpostavila sprejem Zakona o omejevanju porabe alkoholnih pijač (ZOPA) v letu 2003 ter v

Kot primer dobre prakse navajamo izkušnje projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki v območju ob slovensko – hrvaški meji poteka že šesto leto.. Štirje

ZDRAVLJENJE DEPRESIJE PRI STAROSTNIKIH Prav tako lahko bolnik kot tudi zdravnik objektivno ne do- jemata depresije kot bolezni, ki potrebuje zdravljenje (2).. Glede na klinične