0 1

0 1

FEBRUAR

Najboljši v letu 2008

6

Zahvala donatorjem

10

Naša prihodnost je

v krepitvi terciarnosti UKC Ljubljana Naša prihodnost je

v krepitvi terciarnosti UKC Ljubljana

4

Zahvala donatorjem

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!

Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete, pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomo vsakega utripa.

Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnem mescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja tekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) na naslov: biserka.meden@kclj.si. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v eni vrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v digi- talni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.

Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500 znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko).

Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposlenim v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana februar 2009, številka 1

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednica mag. Darinka Miklavčič

Odgovorna urednica Biserka Marolt Meden

Uredniški odbor

prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

Ada Košir, univ. dipl. prav.

Vida Linec, univ. dipl .ekon.

prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica

Polona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.

Miha Žemlja, univ. dipl. org.

Tatjana Nendl, dipl. med. ses.

Lektoriranje Bilka Mate

Fotografije Jolanda Kofol Marjana Česenj Branko Frece in drugi

Oblikovanje Ma3ca

Tisk

Agencija Citrus, Logatec

Naklada 3000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu

http://www3.kclj.si

50-letnica Internistične prve pomoči ...8

Zahvala UKC Ljubljana ob največji donaciji v zdravstvu ...9

Zahvala donatorjem ...10

Izvajanje zdravstvenih storitev za obdobje od januarja do decembra 2008 ...12

Učenje učiteljev ali zakaj bi se vendar mentorji učili, kako učiti ...14

Predstavljamo glavne medicinske sestre; Rozalija Jeglič, dipl. m. s. ...16

Katetrska radiofrekvenčna ablacija omogoča učinkovito zdravljenje motenj srčnega ritma ..18

Koncert ob mednarodnem dnevu invalidov ...18

Ustanova za otroško nevrologijo zbrala sredstva za novo opremo ...19

Družba Neocelica porodnišnici Ljubljana omogočila nakup sodobnih elektronskih otroških tehtnic ...19

Tosama podarila ultrazvočni aparat ...19

Osnovni tečaj PNF – Proprioceptivne nevromuskularne facilitacije ...20

Veseli december na Očesni kliniki ...20

Z novima aparatoma za predihavanje prijaznejše okrevanje pacientov po operativnih posegih ...21

Dan prijetnega druženja in sprostitve ...21

Donacija vrhunske opreme za izvajanje bronhoskopij ...22

Podjetje Accuro d.o.o. je darovalo pulzne oksimetre za novorojenčke ...23

Dejan je res car ...24

Kaj menijo o nas ...26

V spomin: Vlasta Gjura Kaloper ...27

39. zdravniški koncert ...28

Bliža se čas pustnega rajanja ...30

V UKC Ljubljana ločujemo odpadke ...31

namesto uvodnika

Se li tev v no vo Nev ro loško kli ni ko je pred vra ti

Naj ome nim, da je le di no v no vi hiši »ora la« požrtvo val na nev ro ra di - o loška eki pa Inšti tu ta za ra di o lo gi jo, ki je s svo jo pre dč a sno »vse li tvi - jo« že tu di »di a gno sti ci ra la« mar si ka te ro na pa ko, da bo ko nč na pre - da ja stav be hi trejša. Te sno so de lo va nje z nev ro ra di o loško eki po bo v no vi hiši go to vo za go to vi lo pov sem no ve možno sti za hi tro obrav na - vo bol ni kov. Naj tu di ne po za bim, da ima ta s stra ni NK naj več za slug za (po mo je zgle dno) so de lo va nje »po ra bni kov« z in ve sti tor jem in izva jal ci prof. dr.To maž Po ga č nik, ki je od vse ga za č et ka vo dja

»Grad be ne ko mi si je NK«, in pa naša glav na se stra He le na Tušar, ki po mo ji oce ni pod pi ra »tri ste bre« pro jek ta, vsaj kar se NK ti če.

NK ima že vsaj od l. 1945 tra di ci jo aka dem ske nev ro loške usta no ve; v Slo ve ni ji ima naj mo č nejšo nev ro loško stro kov no eki po, naj mo č nejši ra zi sko val ni po ten ci al v kli ni č ni nev ro lo gi ji ter naj mo č nejšo pe da goško eki po za di plom sko in po di plom sko izo braževa nje v državi. Le ta 2008 so jo re or ga ni zi ra li (z no vim Sta tu tom UKC Lju blja na). Obli ko va ni so tri je kli ni č ni od del ki (KO), in si cer: KO za va sku lar no nev ro lo gi jo in nev - ro loško in ten ziv no te ra pi jo (KOV NINT), KO za kli ni č no nev ro fi zi o lo gi jo (KONF) in KO za bo le zni živč ev ja (KOBŽ). Z re or ga ni za ci jo je do bi la NK nev ro re ha bi li ta ci jo v obli ki sku pne službe. Tu di ur gen tno nev ro loško službo naj bi or ga ni zi ra li kot sku pno službo (po vzor cu IPP), za kar pa še ni ka drov skih možno sti. Kot sku pna služba NK je ohra nje na po li kli - ni č na nev ro loška am bu lan tna de jav nost. Kot je bi lo na čr to va no v le tu 1995, se v no vo hišo ne se li ta KONF in po li kli ni č na služba.

Ve li ko spre mem bo na boljše bo s se li tvi jo doživel naš tim za nev ro re - ha bi li ta ci jo, saj bo pra vza prav šele se daj do bil osnov ne po go je za de - lo. Ve se li me, da bo do naše požrtvo val ne me di cin ske se stre iz »sta re nev re« ko nč no lah ko de la le v le pem oko lju.

Ob vsem za do volj stvu, da bo tu di NK ko nč no do bi la »po go je za de lo«, se pre dvsem v vod stvu kli ni ke, kli ni č nih od del kov in služb za ve da mo vr ste pro stor skih pro ble mov, ki nas bo do sprem lja li tu di v no vo hišo.

Na črt iz le ta 1995 se ve da ni »pre dvi del« ni ti re or ga ni za ci je kli ni ke ni - ti to likšne ga ve je nja nev ro lo gi je na po sa me zne de jav no sti, ki z ra zvo - jem mul ti di sci pli nar ne obrav na ve bol ni kov (de jav no sti možgan sko- žil ne bo le zni, eks tra pi ra mi dne mo tnje, epi lep to lo gi ja, nev ro i mu no lo - gi ja...) pra vza prav na re ku je jo spre mem bo pa ra di gme v pro stor skih in ka drov skih po tre bah nev ro loške usta no ve 21. sto le tja. Na črt iz le ta 1995 ni pre dvi del po ve č e va nja bol nišni č ne ga pro gra ma, pro gra ma ko gni tiv ne nev ro lo gi je, po ve č a nja nev ro re ha bi li ta cij ske ga ti ma (ki pa je še ve dno da leč od po pol ne ga ...). Na kli ni ki nam reč v te ku let ni smo

žele li spre mi nja ti na čr tov, saj smo se za ve da li, da bi to pri ve dlo sa mo do na dalj nje ga odla ga nje do ko nč a nja pro jek ta.

S se li tvi jo pa vsi bol niški od del ki NK pri č a ku je jo do bre mo der ne po - go je za obrav na vo bol ni kov. Šte vi lo po stelj pa osta ja ena ko, kot je bi - lo v NK že le ta 1995 (116 po stelj in ten ziv ne in na va dne ne ge ter 10 po stelj in ten ziv ne te ra pi je). Mo č no bi si žele li, da se v no vo hišo vsaj ne bi se li li z »Od del kom ne a ku tne ne ge«. Te mu smo bi li ob re or ga ni - za ci ji pri mo ra ni na me ni ti 21 »ne raz po re je nih« po stelj, in si cer za ra di zna nih pro ble mov »za sta ja nja« bol ni kov, ki jih ni mo go če pre me sti ti v re ha bi li ta cij ske usta no ve, ne go val ne bol nišni ce oz. do mov. Teh 21 po stelj bi ze lo po tre bo va li za di a gno sti ko in zdrav lje nje – bol ni kov z možgan sko ka pjo, epi le psi jo, par kin so no vo bo le zni jo, živč no-mišič ni - mi bo le zni mi, mul ti plo skle ro zo (če našte jem sa mo ne ka te re sku pi ne ...). Po tre ba po nev ro loških po ste ljah je za ne slji vo ve č ja kot le ta 1995, po slabšala pa se je pre to č nost bol ni kov; upošte va ti mo ra mo še, da se tu di dru gje v državi nev ro loške ka pa ci te te ni so po ve č a le, na žalost kve č je mu zmanjšale ... Žele li bi si to rej, da no va kli ni ka ne bi bi la ta - koj v po mem bnem od stot ku »ne go val na bol nišni ca« ...

Pri opo zar ja nju na od pr te »iz zi ve« ne gre za to, da bi bi li nev - ro lo gi »ne hva ležni«, am pak zgolj za to, da mo ra mo bi ti re al ni.

Funk ci o nal ni bol nišni č ni pro sto ri in ko rek tna opre ma so ko - nč no »con di tio si ne qua non« mo der ne zdrav stve ne eki pe. Po - tru di li pa se bo mo, da bo mo no vo hišo iz pol ni li z do brim de - lom in da se bo mo po tru di li iz boljšati me do se bne odno se.

Naj ko nč am z opo zo ri lom, da se je nev ro lo gi ja v sve tu in pri nas v ra - zme ro ma krat kem ča sov nem ob do bju pre le vi la iz fi na nč no ne zah tev - ne stro ke v fi na nč no ze lo zah tev no stro ko z ze lo us pešni mi, a dra gi - mi, di a gno sti č ni mi in te ra pevt ski mi me to da mi. Tu di za to ima jo nev - ro loške ve de mo č no po ve č a ne po tre be po ka drih. Po leg zah tev te - hno loške ga ra zvo ja je nev ro lo gi ja iz po stav lje na še izra zi to po ve č a ne - mu »pov praševa nju po uslu gah«, saj dan da nes lah ko di a gno sti ci ra mo in zdra vi mo bo le zni, ki so bi le ne dav no še obrav na va ne kot di a gno - sti č no ne pers pek tiv ne in brez te ra pevt skih možno sti. Pov praševa nje se po ve č u je tu di za ra di sta ra nja pre bi val stva.

Pred NK je v bližnji bo do č no sti dol go pri č a ko va na vse li tev v no - vo stav bo; po od pi ra nju šam panj ca pa še ve li ko na dalj njih iz zi vov.

Prof. dr. Da vid B. Vo dušek, dr. med., višji sve tnik So de lav ci Nev ro loške kli ni ke UKC Lju blja na (NK) se ze lo ve se li mo sko rajšnje se li tve v no vo stav bo. Gre pa za ze lo zah - te ven pro jekt, pri ka te rem bo mo ime li po moč več služb UKC Lju blja na. Ver ja me mo, da držijo to kra tna za go to vi la mi - ni str stva, da bo UKC Lju blja na kma lu pre vzel stav bo in opre mo. Naši bol ni ki in so de lav ci si za služijo, da bo do ko nč no vsi v – kot pri nas ra di re č e mo – »ev rops ko pri mer lji vi«, le pi in funk ci o nal ni ter do bro oprem lje ni bol nišni ci.

Služba za odno se z jav no stmi

Stra te gi ja ra zvo ja UKC Lju blja na za ob do bje

Sle di li so po go vo ri v vseh or ga ni za cij skih eno tah, so de lu jo či pa so ta ko pris pe va li, da je do ku ment, ki so ga no vem bra 2008 po sre do va li v jav no raz pra vo, po sta jal vse bolj naš in v ope ra tiv nem de lu vse bolj kon kre ten.

Ker je UKC Lju blja na po mem bna usta no va za širše družbe no oko lje, je vod stvo za pro - si lo za do pol ni tve pre dlo ga do ku men ta ne - ka te re po mem bne in sti tu ci je, po sa me zni ke in tu di pred stav ni ke ci vil ne družbe.

V širši raz pra vi o pre dlo gu do ku men ta, v ka te ri so po leg Sve ta UKC Lju blja na so de - lo va le vse or ga ni za cij ske eno te UKC Lju - blja na, so ta ko obli ko va li pri pom be tu di:

Svet pa ci en tov, Me stna obč i na Lju blja na, Za vod za zdrav stve no za va ro va nje Slo ve - ni je, Mi ni str stvo za zdrav je RS, Zdrav - niška zbor ni ca Slo ve ni je, Zbor ni ca .zdrav -

stve ne in ba biške ne ge Slo ve ni je – Zve za stro kov nih društev me di cin skih se ster, ba bic in zdrav stve nih te hni kov Slo ve ni je, Me di cin ska fa kul te ta ter ne ka te ri uve - ljav lje ni stro kov nja ki.

Stra te gi ja se mo ra nam reč po no tra nji ti, do bi ti mo ra tr dne te me ljev vseh or ga - ni za cij skih eno tah, saj jo bo mo le ta ko lah ko sku paj tu di ure sni č e va li. Smo uni - ver zi te tna bol nišni ca, za to je naše po - slan stvo ve li ko bolj kom ple ksno od po - slan stva se kun dar nih bol nišnic. V stra te - gi ji smo ga opre de li li ta ko:

• Po slan stvo UKC Lju blja na kot ter ci ar - ne bol nišni ce je bi ti in osta ti vo dil na stro kov na, pe da goška in znan stve na usta no va slo ven ske ga zdrav stva;

• po slan stvo UKC Lju blja na kot se - kun dar ne bol nišni ce je, da za pre bi - val ce svo je re gi je za go tav lja vse se -

kun dar ne bol nišni č ne sto ri tve z ena ko do sto pno stjo, kot jo uživa jo pre bi val ci dru gih re gij;

• izva ja nje vi so ko stro kov ne, ka ko vo - stne, var ne in pri ja zne zdrav stve ne oskr be.

Stra te gi ja po u dar ja ra zvoj, ta ko da kre pi ter ci ar nostnaše usta no ve in vzpo stav lja rav no težje med tre mi klju č ni mi po slan - stvi UKC Lju blja na – med zdrav stve no oskr bo naj zah tev nejših pa ci en tov v državi, izo braževa njem no vih ka drov za po tre be naše usta no ve ter dru gih bol - nišnic v R Slo ve ni ji in širše v EU ter ra - zvo jem in ra zi sko va njem.

UKC Lju blja na bo ra zvi jal re fe re nč ne cen tre za naj zah tev nejše in red ke pa - to lo gi je in me dna ro dne uč ne cen tre za ra zli č ne spe ci al no sti. Na po dro č ju zdrav stve ne oskr be vnaša ele men te za za - go to vi tev vi so ko stro kov ne, pri ja zne, var - ne in ka ko vo stne zdrav stve ne oskr be, na po dro č ju izo braževal ne ga de la iz boljšave uč nih pro ce sov do ma in širi tev izo - braževal ne de jav no sti pre ko me ja države Slo ve ni je, na po dro č ju ra zvoj no-ra zi sko - val ne ga de la pa do se ga nje me dna ro dne odli č no sti. Pos pešeno bo mo ra zvi ja li no ve me to de zdrav lje nja in jih uva ja li v kli ni č - no pra kso, se vklju č e va li v ev rops ke ra zi - sko val ne pro jek te in za go tav lja li ve č jo ude ležbo mla dih pers pek tiv nih zdrav ni - kov v ra zvoj no– ra zi sko val no de lo.

Da bi do se gli ta cilj, pa bo mo po sto pno izva ja li tu di or ga ni za cij ske spre mem be, ki bo do šle v sme ri po sto pne ga lo č e va nja ter ci ar ne de jav no sti od se kun dar ne, or - Po le ti 2008 je bi la ena od po mem bnih ak tiv no sti ožje ga vod stva UKC Lju blja na pri pra va ogro dja, ki pred stav - lja te melj za na dalj nje ak tiv no sti na po dro č ju pri pra ve stra te gi je UKC Lju blja na v vseh oko ljih naše usta no ve.

Vod stvo je pri pra vi lo ana li zo UKC Lju blja na da nes z vse mi pre dno stmi in sla bo stmi. Ana li zi ra lo je lo kal no in glo bal no oko lje in pre u č i lo stra te gi je vseh ve č jih pri mer lji vih uni ver zi te tnih bol nišnic v ra zvi tem sve tu. Ob upošte va nju vse ga našte te ga in ana li ze ra zvo ja me di cin skih in so ro dnih zna no sti so bi li po stav lje ni ci lji ozi ro - ma usme ri tve, ki pred stav lja jo te melj ra zvo ja naše usta no ve.

aktualno

ter ci ar no sti UKC Lju blja na

2008–2013

ga ni zi ra li bo mo ne go val ni od de lek ter v skla du s po tre ba mi pre ne sli del se kun - dar ne ak tiv no sti na re gi o nal ne bol nišni - ce. S tem pa bo mo vzpo sta vi li tu di or ga - ni za cij sko iz ho dišče za or ga ni zi ra nje po - se bne re gi o nal ne bol nišni ce na se kun - dar ni rav ni za po tre be pa ci en tov iz lju - bljan ske re gi je. Stra te gi ja je pri prav lje na v skla du z Na ci o nal nim pla nom zdrav stve - ne ga var stva R Slo ve ni je, ki je bil spre jet v le tu 2008. Tu di za dnji pre dlo gi z Mi ni - str stva za zdrav je o de li tvi de la ozi ro ma o spe ci a li za ci ji bol nišnicsa mo po tr ju je - jo, da je naša stra te gi ja pra vil na.

De lo s pa ci en ti bo do za zna mo va le iz - boljšave, ka ko vost, var nost in po so da - blja nje me tod, sred stev in pro ce sov. Ob tem bo osre dnje vo di lo, da je pa ci ent v sre dišču po zor no sti, kar bo mo do se gli tu - di z re or ga ni za ci jo v sme ri ho ri zon tal ne po ve za nost vseh strok, to pa bo pris pe - va lo tu di k ve č ji stro kov ni in stroškov ni uč in ko vi to sti.

UKC Lju blja na bo ohra nil svo jo ce lo vi tost in kom ple ksnost, saj to pred stav lja ve li ko pre dnost gle de vi so ke stro kov no sti, mul ti pro fe si o nal no sti ter mul ti di ci pli - nar no sti v pri sto pu do pa ci en tov in tu di v vseh obli kah izo braževa nja in ra zi sko va nja, ki sta po mem bni kom po nen ti v okvi ru osnov nih de jav no sti UKC Lju blja na. UKC Lju blja na se po svo ji vi so ki stro kov no sti in usmer je no sti v ter ci ar bi stve no ra zli ku je od osta lih bol nišnic v Slo ve ni ji in se lah ko po sta vi ob bok po do bnim uni ver zi te tnim bol nišni cam v ra zvi ti Ev ro pi in ZDA. Te pre - dno sti ne sme mo iz gu bi ti z dro blje njem UKC Lju blja na na manjše eno te, am pak mo ra mo s so do bnim cen tral nim uprav - lja njem stro kov nih enot sku pne ga po - me na (kot je na pri mer di a gno sti ka ter dru ga in fra struk tu ra), s kre pi tvi jo stra - teške ga uprav lja nja na rav ni UKC ter z de - cen tra li za ci jo, to je s pre no som ope ra - tiv ne ga uprav lja nja na ra ven kli nik in

kli ni č nih inšti tu tov, za go to vi ti uč in ko vi - to uprav lja nje in de lo va nje ce lo tne ga UKC Lju blja na. Uprav lja nje na vseh rav neh in po dro č jih de la pa bo mo še bolj po ve za li s pro jek tnim na č i nom de la, ki bo pre ple ta lo ra zli č ne in ter di sci pli nar ne stro ke. In ter ne

sto ri tve bo do mo ra le bi ti pri mer lji ve z zu - na nji mi po nu dni ki, in si cer ta ko po uč in ko - vi to sti, ka ko vo sti kot tu di po ce ni.

UKC Lju blja na bo v na sle dnjih le tih vzpo - sta vil eno ten ce lo vit si stem vo de nja in za go tav lja nja ka ko vo sti.Ta bo po mem - bno oro dje za iz boljšanje ka ko vo sti in var no sti pro ce sov obrav na ve pa ci en ta ter klju č nih pod por nih pro ce sov, ki ima jo po sre den vpliv na ka ko vost in var nost obrav na ve pa ci en ta ter na po slov no us - pešnost. S po mo č jo pri mer jav z dru gi mi ter ci ar ni mi bol nišni ca mi v sve tu bo mo uva ja li pra kse in vzpo stav lja li po go je, ki so se stav ni del pro ce sov pri do bi va nja akre di ta cij. Pri tem bo po mem bno vlo go odi gral hi ter in ustre zen ra zvoj so do - bne in for ma cij ske te hno lo gi je, kar je ena od pri o ri tet našega za vo da.

Lju dje pred stav lja jo vsa ko usta no vo, lju - dje so naj po mem bnejša kon ku re nč na

pre dnost.Le mo ti vi ra ni, zdra vi in za do - volj ni za po sle ni so pred po goj za za do - volj ne pa ci en te in nji ho ve so ro dni ke. Za - to bo vzpo sta vi tev uč in ko vi te ga de la z lju dmi ena od naj po mem bnejših pri o ri tet v ra zvo ju UKC Lju blja na. Vzpo sta vi li bo -

mo možno sti ose bne ga in po kli cne ga ra - zvo ja. Kre pi li bo mo par tner ski odnos s pa ci en ti, so o dlo č a nje v pro ce sih zdrav lje - nja, po ve zo va li se bo mo s ci vil no družbo, pre dvsem z združenji pa ci en tov.

Ožje vod stvo UKC Lju blja na je ra zmišlja lo tu di o pro stor skem ra zvo juUKC Lju blja - na. Svo je pre dlo ge zanj smo pred sta vi li vod stvu Me stne obč i ne Lju blja na, pri tem pa smo žele li vklju č i ti po tre be UKC Lju blja - na v dol go ro č ne pro stor ske na čr te me sta Lju blja na. Do seženo je bi lo so gla sje, da se obmo č je oko li vseh po sa me znih zgradb UKC Lju blja na za o kroži in razširi, pre o bre - me nje no Za loško ce sto se raz bre me ni, s tem pa se omo go či ne mo ten ra zvoj ter boljšo pro me tno ure je nost ( vklju č no s par ki ra njem) na se da nji lo ka ci ji.

Pre dlog stra te gi je je do sto pen na in tra - ne tni stra ni UKC Lju blja na.

Služba za odno se z jav no stmi

Naj boljši ^{v le tu}

Vod stvo UKC Lju blja na je na tra di - ci o nal nem no vo le tnem spre je mu na Lju bljan skem gra du po de li lo pri zna nja za le to 2008.

Na gra de za uva ja nje si ste ma vo de nja ka ko vo sti

Pri zna nja je po de li la Bo ja na Be o vić, dr.

med., po mo č ni ca stro kov ne di rek to ri ce za ka ko vost

Od del ki z manj kot 100 za po sle ni mi:

Pri zna nje je pre jel KO za re pro duk ci jo Gi - ne ko loške kli ni ke.

Na 2. in 3. me stu sta Kli ni ka za nu kle ar no me di ci no in KO za en do kri no lo gi jo, di a - be tes in bo le zni pre sno ve In ter ne kli ni ke.

Od del ki s 100 do 200 za po sle ni mi:

Pri zna nje je pre jel Ope ra cij ski blok Ki - rurške kli ni ke.

Na 2. in 3. me stu sta Oč e sna kli ni ka in Kli - ni ka za ORL in cer vi ko fa ci al no ki rur gi jo.

Od del ki z več kot 200 za po sle ni mi:

Pri zna nje je pre jel KO za ane ste zi o lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ki rurških strok Ki - rurške kli ni ke.

Na 2. in 3. me stu sta KO za pe ri na to lo gi - jo Gi ne ko loške kli ni ke in KO za ab do mi - nal no ki rur gi jo Ki rurške kli ni ke.

Pri zna nja za po slov no us pešnost Pri zna nja je po de li la ge ne ral na di rek to ri - ca mag. Da rin ka Mi kla vč ič, univ. dipl.

ekon.

Pri zna nja so pre je li:

1. me sto: Kli ni č ni od de lek za kar di o lo gi jo In ter ne kli ni ke

2. me sto: Služba bol niške pre hra ne in di - e to te ra pi je

3. me sto: Or to ped ska kli ni ka

Na jus pešnejše ra zi sko val ne sku pi ne v UKC Lju blja na za le to 2008

Pri zna nja je po de li la prof. dr. Kse ni ja Geršak, dr. med., po mo č ni ca stro kov ne di rek to ri ce za ra zi sko val no de jav nost.

UKC Lju blja na ima kar 34 ra zi sko val nih sku pin in po po se bni me to do lo gi ji, ki je upošte va la po dat ke SI CRIS in CO BISS, so bi li iz bra ni na sle dnji pre je mni ki pri znanj:

ra zi sko val na sku pi na št. 312-006: SPS In - ter na kli ni ka, Kli ni č ni od de lek za rev ma - to lo gi jo; vo dja sku pi ne prof. Blaž Ro - zman;

ra zi sko val na sku pi na št. 312-001: SPS In - ter na kli ni ka, Kli ni č ni od de lek za žil ne bo - le zni; vo dja sku pi ne: prof. Pa vel Po re doš;

ra zi sko val na sku pi na št. 312-023: SPS In - ter na kli ni ka, Kli ni č ni od de lek za en do kri - no lo gi jo, di a be tes in pre snov ne bo le zni;

vo dja sku pi ne: prof. Ja nez Preželj.

Pri zna nje za pa ci en tom naj bolj pri ja - zni od de lek

Pri zna nja je po de li la glav na me di cin ska se stra Er na Kos Gra bnar.

1. me sto: Kli ni ka za nu kle ar no me di ci no 2. me sto: Kli ni č ni od de lek za to ra kal no ki rur gi jo, Ki rurške kli ni ke

Pri zna nje za po slov no us pešnost je iz rok ge ne ral ne di rek to ri ce mag. Da rin ke Mi kla vč ič pre je la vo dja Službe bol niške pre hra ne in di e to te ra pi je Moj ca Bla tnik. V ozadju je Alenka Hofferle Felc, ki je vodila prireditev.

nagrade

2008

3. me sto: Kli ni č ni od de lek za rev ma to lo - gi jo In ter ne kli ni ke

Po se bna pri zna nja

Ose bje Ki rurške ga ur gen tne ga blo ka je pre je lo po se bno pri zna nje in za hva lo za izje mne na po re in stro kov no de lo v izje - mno težkih po go jih de la.

Ose bje In ter ni sti č ne pr ve po mo či je pre - je lo po se bno pri zna nje in za hva lo za izje - mne na po re in stro kov no de lo v izje mno težkih po go jih.

Sku pi na me di cin skih se ster, ki je pre je la po se bno pri zna nje za izje mne do sežke na po dro č ju uva ja nja me dna ro dne kla si fi ka - ci je pra kse zdrav stve ne ne ge:

mag. Ma ja Kla nč nik Gru den, po dro č je za zdrav stve no ne go UKC Lju blja na;

Na taša Čer melj, Der ma to ve ne ro loška kli - ni ka, po dro č je za zdrav stve no ne go UKC Lju blja na;

Alen ka Roš, In ter na kli ni ka;

Ma ja Me dvešček Smre kar, Nev ro loška kli - ni ka;

Đurđa Si ma, Oč e sna kli ni ka;

Asja Ja klič, Kli ni ka za in fek cij ske bo le zni in vro č in ska sta nja;

Mi nja Pe tro vič, KO za otroško ki rur gi jo in in ten ziv no te ra pi jo;

Ana Ma rolt, Or to ped ska kli ni ka;

Na da Vi gec, Gi ne ko loška kli ni ka.

Za ose bje In ter ni sti č ne pr ve po mo či, ki je pre je lo po se bno pri zna nje in za hva lo za izjemne na po re in stro kov no de lo v izje mno težkih po go jih sta pri zna nje iz rok prof. dr.

Saše Mar ko vič pre je la Hu gon Možina in Maruša Brvar.

Za sku pi no me di cin skih se ster, ki je pre je la po se bno pri zna nje za izje mne do sežke na po - dro č ju uva ja nja me dna ro dne kla si fi ka ci je pra kse zdrav stve ne ne ge, je iz rok prof. dr.

Saše Mar ko vič pri zna nje pre je la mag. Ma ja Kla nč nik Gru den.

Asist. mag. Hu gon Možina, dr. med., vo dja In ter ni sti č ne pr ve po mo či

50-le tni ca

In ter ni sti č ne pr ve po mo či

Ta kra tni in ka snejši or ga ni za tor ji in ter ne me di ci ne v okvi ru Uni ver zi te tne ga kli ni č - ne ga cen tra v Lju blja ni so spo zna li po tre - bo po stal ni ur gen tni in ter ni sti č ni am bu - lan ti in od del ku za nuj ne pa ci en te s po - dro č ja in ter ne me di ci ne. Sti ska in ogroženost pa ci en tov sta bi li glav ni ra - zlog usta no vi tve In ter ni sti č ne pr ve po - mo či, vseh 50 let pa tu di mo tor nje ne ga ra zvo ja.

Ves čas de lo va nja IPP se je ka za la nu ja po do da tnem zna nju ti stih zdrav ni kov, ki so pa ci en te pošilja li na In ter ni sti č no pr vo po moč, a tu di ti stih, ki so tam de la li. Ta po tre ba je bi la za po dro č je in ter ne me di - ci ne splošna, in ta ko so se, ne po na klju - č ju, pred 50 le ti za č e li tu di Ta vč ar je vi dne vi, kjer so bi le vsa ko le to pred stav lja - ne tu di te me s po dro č ja nuj nih stanj v in - ter ni me di ci ni. Le ta 1993 so ur gen tno me di ci no v Slo ve ni ji or ga ni zi ra li kot po -

se bno de jav nost v okvi ru Združenja za ur gen tno me di ci no. Pri na stan ku in de lo - va nju te ga združenja pa ima ta odlo č il no in en kra tno vlo go IPP in njen ta kra tni vo - dja,spec. akad. sto pnje An drej Bru č an, dr. med. Tu so na sta ja li idej ni za met ki združenja, nje gov for mal ni za č e tek in de - lo va nje. An drej Bru č an je bil pred se dnik Združenja vse za č e tno ob do bje do le ta 2004 in po bu dnik ter pred se dnik pro - gram ske ga od bo ra ze lo us pešne ga le tne - ga sim po zi ja iz ur gen tne me di ci ne.

Da bi na da lje va li to tra di ci jo, smo ob 50- le tni ci In ter ni sti č ne pr ve po mo či, 26. 11.

2008, or ga ni zi ra li tu di sim po zij Nuj na sta nja v in ter ni me di ci ni, na me njen vsem ti stim, ki de la mo na in ter ni sti č ni pr vi po mo či, ti stim, ki se na tem po dro č - ju izo bražuje jo, in vsem ti stim, ki se s ta - ki mi pa ci en ti sre č u je jo pri svo jem de lu.

Za č e tni del sim po zi ja je bil na me njen

zgo do vi ni ra zvo ja IPP. Stro kov no sre č a nje je bi lo do bro obi ska no. S po mo č jo Kr ke, d.d. smo iz da li tu di zbor nik, ki je na stal na osno vi pris pev kov va blje nih av tor jev.

Zbor nik po kri va ne kaj naj po go stejših bo - le zen skih stanj, s ka te ri mi se sre č u je mo na IPP. Kdo so bi li glav ni no sil ci ra zvo ja IPP, sta v zbor ni ku le po za pi sa la spec. ak.

st. An drej Bru č an, dr.med., dol go le tni vo dja, in Sla vi ca Kla nč ar, dol go le tna glav na višja me di cin ska se stra v po ko ju.

Tru di li se bo mo, da bo tak sim po zij po stal re dna obli ka izo braževa nja zla sti za ti ste, ki stal no ali obč a sno de la mo na In ter ni - sti č ni pr vi po mo či.

Pra zno va nje smo s sve č a nim spre je mom in z za ni mi vim glas be nim pro gra mom za - klju č i li zve č er v gra du Fužine. Po va blje ni so bi li tu di nek da nji in upo ko je ni so de lav - ci IPP. Po de li li smo šti ri pri zna nja za izje - mne za slu ge pri ra zvo ju IPP, in to upo ko - je ni ma glav ni ma se stra ma IPP, gos pe Lju - dmi li Za lo karin gos pe Sla vi ci Kla nč ar, spec. ak. st. An dre ju Bru č a nu, dr. med., dol go le tne mu vo dji IPP, in aka de mi ku prof. dr. Ma ti ji Hor va tu, dr. med. Šti ri so de lav ke so pre je le pri zna nja za več kot 25 let de la na IPP, doc. dr. Ma ti ja Ko zak, dr. med., pa pri zna nje za re dno dežura nje na IPP po do pol nje nem 50. le tu.

Ob kon cu se za hva lju jem vsem “IPP- jev cem”, ki so sim po zij or ga ni zi ra li, vsem av tor jem pris pev kov in pre da - vanj, ki so se kljub ča sov ni sti ski ze lo po tru di li in pri pra vi li gra di va, tu di ge - ne ral ni di rek to ri ci mag. Da rin ki Mi - kla vč ič in stro kov ni di rek to ri ci gos pe prof. dr. Saši Mar ko vič, ki sta pod pr li or ga ni za ci jo pra zno va nja, se ve da pa tu di vsem pri ja te ljem, ki so nam po - ma ga li.

In ter ni sti č na pr va po moč, naj ve č ji in naj sta rejši slo ven ski od de lek za nuj na sta nja s po dro č ja in ter ne me di ci - ne, je lan sko le to pra zno va la 50 let de lo va nja.

Na gra jen ci v družbi s prim. Ja ne zom Remškar jem z le ve pro ti de sni: spec. ak. st. An drej Bru č an, Sla vi ca Kla nč ar, Lju dmi la Za lo kar in aka de mi ku prof. dr. Ma ti ja Hor va tu

zahvala

Bi ser ka Ma rolt Me den

Za hva la UKC Lju blja na

ob naj ve č ji do na ci ji v zdrav stvu

Ge ne ral na di rek to ri ca mag. Da rin ka Mi - kla vč ič je po u da ri la, da smo vsi ze lo hva ležni Mer ca tor ju in po slov nim par - tner jem, ker so se odlo č i li za na kup apa ra ta za ma gne tno re so nan co, ki ni bil vklju č en v in ve sti ci jo no va Nev ro - loška kli ni ka, a je še ka ko po tre ben za ka ko vo stno obrav na vo nev ro loških in tu di dru gih pa ci en tov. »Za to je bil iz bor do na ci je – apa rat za ma gne tno re so - nan co – pra vi iz bor, Mer ca tor s po slov - ni mi par tner ji pa je s to naj ve č jo do na - ci jo UKC Lju blja na do slej na re dil res izje mno do bro de lo. V za dnjem le tu pa smo se tu di v UKC Lju blja na te me lji to pri pra vi li na de lo z no vim apa ra tom, saj smo se še bolj us po sa blja li, pri do bi li pa smo tu di do da ten pro gram in bo mo lah ko opra vi li več pre po tre bnih pre i - skav za naše pa ci en te. De lo v okvi ru Kli - ni č ne ga od del ka za ra di o lo gi jo smo re - or ga ni zi ra li, zdaj po te ka tu di ob so bo - tah in ča kal ne do be so se vi dno skrajšale, saj se je oprav lje no de lo v le - tu 2008 po ve č a lo za kar 22 od stot kov,«

je med dru gim po ve da la mag. Da rin ka Mi kla vč ič in zažele la vsem, ki so vklju č - e ni v Po slov ni si stem Mer ca tor, us - pešno de lo tu di v bo do če.

Skro mne slo ve sno sti se je ude ležil tu di mag. Bo rut Mi kla vč ič, mi ni ster za zdrav je, ki se je v ime nu pa ci en tov za - hva lil »naj boljšemu so se du« za res po - mem bno do na ci jo, UKC Lju blja na pa je po ložil na sr ce, naj le tno obvešča Mer - ca tor, ko li ko pre i skav je bi lo oprav lje nih na »nji ho vem« apa ra tu.

Pred se dnik po slov ne ga si ste ma Mer ca - tor d.d. gos pod Žiga De be ljak je pri tr dil do na tor sko ta bli co in pre re zal trak ter

nje, da je lju be zni do živ lje nja med vse - mi na mi res ve li ko, jo pa mo ra mo ne go - va ti in osmi sli ti.«

ta ko sim bo li č no pre dal apa rat za ma - gne tno re so nan co v upo ra bo pa ci en - tom. Že ob pod pi su do na tor ske po god - be (11. 10 2006) je Žiga De be ljak, pred se dnik upra ve Mer ca tor ja, d.d., de jal, kar ve lja tu di da nes: »Vre dnost vsa ke ga živ lje nja je ne pre cen lji va, za to je po moč ti stim, ki se bo ri jo zanj, nuj na.

Vsak dan, vsa ko uro in mi nu to šte vil ni lju dje po tre bu je jo ro ko po mo či – k nji - ho vi sre či, ve se lju in lju be zni do živ lje - nja lah ko pris pe va mo z do bri mi de ja nji v vsa kem tre nut ku. S po se bnim de ja - njem, kot je do na ci ja ma gne tno re so na - nč ne ga to mo gra fa, smo oko lju, v ka te - rem de lu je mo, do da li tu di naše za ve da -

Od le ve pro ti de sni: mag. Da rin ka Mi kla vč ič, mag. Ma te ja Je se nek (čla ni ca upra ve Mer - ca tor ja d.d.), prof. dr. Saša Mar ko vič, Re na ta Ra dič, mag. Žiga De be ljak (pred se dnik upra ve Mer ca tor ja d.d.) in mi ni ster za zdrav je mag. Bo rut Mi kla vč ič

Vod stvo UKC Lju blja na se je de cem bra 2008 sim bo li č no za hva li lo vod stvu Mer ca tor ja, d.d. za naj ve č jo do na - ci jo do se daj, ki so jo pris pe va li Mer ca tor in po slov ni par tner ji. Da ro va li so apa rat za ma gne tno re so nan co v vre dno sti mi li jon ev rov in pol. Slo ve snost je po te ka la v stav bi no ve Nev ro loške kli ni ke, kjer že de lu je nev ro - ra di o lo gi ja, in si cer kot se stav ni del Kli ni č ne ga inšti tu ta za ra di o lo gi jo.

SA LUS, Lju blja na,d.d.; JO HNSON JO HNSON d.o.o.; GLA XO - SMITH KLI NE d.o.o.; RO CHE, far ma cevt ska družba d.o.o.; SCHE - RING – PLO UGH CEN TRAL EAST AG; IN TER NA TI O NAL CO UN CIL OF OPH THAL MO LOGY FO UN DA TI ON; CAR DIO ME DI CAL d.o.o.;

USTA NO VA ZA OTROŠKO NEV RO LO GI JO; KR KA, to var na zdra - vil, d.d.; DRUŠTVO ZA PO MOČ PREZ GO DAJ RO JE NIM OTRO - KOM; THOMY F.E.,d.o.o.; NO VAR TIS PHAR MA SER VI CES INC.;

SA NO FI - AVEN TIS d.o.o.; PUL MO DA TA, d.o.o.; BA YER, far ma - cevt ska družba d.o.o.; NO VO NOR DISK; AB BOTT, LA BO RA TO RI - ES d.o.o.; PHAR MA MED - MA DO, d.o.o.; ASTRA ZE NE CA RE NA - IS SAN CE CRT; SE RO NO PHAR MA IN TER NA TI O NAL; AU RE MI A - NA d.o.o.; BI O GEN IDEC PRO MET S F BI O TECH PROI; PHAR -

MAS WISS d.o.o., ZA LO KER&ZA LO KER d.o.o.; CE GE NE LO GI STIC SA RI; ASTRA ZE NE CA RE NA IS SAN CE CRT; SER VI ER PHAR MA d.o.o.; MI KRO + PO LO; ADRI A TIC SLO VE NI CA d.d.; MER CA TOR d.d.; SI LA - slo ven sko me dna ro dno združenje žensk; RDE ČI KRIŽ; IN TE REX PORT d.o.o ; AM GEN SWIT ZER LAND AG LU - ZERN; MI E LE d.o.o.; MI CRO SOFT, družba za ra č u nal niške sto ri - tve; BSH HIŠNI APA RA TI d.o.o.; GO RE NJE GTI, tr go vi na, inženi - ring; DRUŠTVO ZA PO MOČ OTRO KOM Z PRE SNOV NI MI MO - TNJA MI; AM GEN ZDRA VI LA, trženje zdra vil d.o.o.; EM PO RIO ME DI CAL, d.o.o.; GO PHARM d.d., No va Go ri ca; PFI ZER, podr.za sve to va nje; LUND BECK - PHAR MA d.o.o.; MERCK d.o.o.; ME - TAL KA ME DIA, po dje tje za pro da jo; PRO-GEM sve to va nje, Bi ser ka Ma rolt Me den

Zahvala do

Na pri re di tvi je ve nč ek slo ven skih ljud skih pe smi za pel Žen ski pev ski zbor Flo ren ce pod vod stvom zbo ro vo dje Kar la Aha č i ča.

Ge ne ral na di rek to ri ca mag. Da rin ka Mi kla vč ičje po u da ri la ve lik po men do na cij, ki pris pe va jo k iz boljšanju ka ko vo sti zdrav lje nja pa - ci en tov. Po nov no se je za hva li la za naj ve č jo do na ci jo v zdrav stvu do se daj – apa rat za ma gne tno re so nan co, ki so ga v le tu 2006/07 do ni ra li Mer ca tor in par tner ji, de lo va ti pa je za č el v le tu 2008.

»V le tu 2009 je ena od naših pri o ri tet na ba va ra di o loške ga in for - ma cij ske ga si ste ma PACS in RIS. Ve se li bo mo, če nam bo do do na - tor ji lah ko po ma ga li pri na ku pu. Ra di pa bi tu di ra ci o na li zi ra li de lo naših do na tor jev in tu di naših služb,, za to pre dla ga mo, da bi z našimi

stal ni mi do na tor ji pod pi so va li pol le tne ozi ro ma le tne po god be o izo - braževa nju,« je v za hval nem na go vo ru ome ni la ge ne ral na di rek to ri ca.

Stro kov na di rek to ri ca prof. dr. Saša Mar ko vič, dr. med., je spre go vo ri la o po me nu stro kov ne ga izo braževa nja in o obli ko va nju po se bne ga fon da za izo braževa nje mla dih zdrav ni kov, ki je bil usta - nov ljen v okvi ru Sve ta za izo braževa nje UKC Lju blja na.

»Brez do na cij bi težko na re di li vse, kar si želi mo in kar zna mo na re - di ti za naše pa ci en te. Za to smo res hva ležni za vse obli ke do na cij.

Ve se li bo mo tu di, če nam bo do do na tor ji po ma ga li obno vi ti po stelj - ni fond, ker bi obno va iz re dnih sred stev amor ti za ci je tra ja la pre - dol go – kar dvaj set let, saj iz re dnih sred stev lah ko za me nja mo le pri bližno 100 po stelj le tno, vseh sku paj pa ima mo kar 2390 po stelj,«

je med dru gim de ja la stro kov na di rek to ri ca.

Vsa ka do na ci ja je spošto va nja vre dna, saj vsa ka na svoj na č in dvi - gu je ni vo so li dar no sti in hu ma no sti. Do na tor stvo v zdrav stvu da nes ni no be na po se bnost slo ven ske ga oko lja in po sta ja ve dno bolj po - tre bno, z ena ki mi pro ble mi pa se sre č u je jo vse zdrav stve ne or ga ni - za ci je po ce lem sve tu.

Uni ver zi te tni kli ni č ni cen ter Lju blja na se ob tej pri ložno sti še en krat iskre no za hva lju je vsem do na tor jem za iz ka za no pod po ro, se ve da pa tu di vsem nev la dnim or ga ni za ci jam in po sa me znim pod por ni - kom, ki po svo jih naj boljših mo č eh, s svo jim de lom in zna njem vztraj no in ne se bi č no pris pe va jo pri do na tor skih ak ci jah.

Vod stvo Uni ver zi te tne ga kli ni č ne ga cen tra Lju blja na se je v ja nu ar ju na skro mni slo ve sno sti sim bo li č no za hva - li lo vsem do na tor jem, ki so v le tu 2008 po da ri li sred stva za na kup nuj no po tre bne me di cin ske opre me in tu - di kon kre tno me di cin sko opre mo, zdra vi la ali pa fi na nč na sred stva za stro kov no izo braževa nje. V le tu 2008 je bi lo več kot 200 do na tor jev, ki so sku paj pris pe va li 2.459.815,77 ev rov.

Univerzitetni klinični center Ljubljana se zahvaljuje vsem donatorjem v letu 2008

aktualno

mar ke ting, d.o.o.; VOLKS BANK IN PU BLI CIST; BAX TER far ma - cevt ska družba d.o.o.; VA LEN TIS PHAR MA CE U TI CALS d.o.o.;

ME DI AS IN TER NA TI O NAL, tr go va nje; FOND IN VEST d.d.; SIMPS d.o.o., GRU NENH TAL; SA NO LA BOR d.d.; PO DRAV KA d.o.o. Lju - blja na; SLUŠNI APA RA TI - WI DEX d.o.o.; LE SNI NA, tr go vi na s po hištvom,d.d.; MO BI TEL d.d.; RTV SLO VE NI JA; LKB Ver tri ebs GmBh; IMP, d.d.; ELI LILLY far ma cevt ska družba d.o.o.; ME DIS, po dje tje za pro i zvo dnjo in trženje; ILI RI KA Bor zno po sre dniška hiša d.d.; IRIS Me dna ro dna tr go vi na d.o.o.; DRÄ GER SLO VE NI - JA ser vis in pro da ja; FRE SE NI US ME DI CAL CA RE SLO VE NI JA d.

d.; SLO VEN SKO HE MA TO LOŠKO DRUŠTVO; SLO VEN SKA DE MO - KRAT SKA STRAN KA ; HI GI EA, tr go vi na z me di cin. in farm.;

SOL VAY PHAR MA CE U TI CALS GMBH; PLA STA d.o.o.; ORI A NA d.o.o.; IM PAK TA ME DI KAL d.o.o., CO LO PLAST A S; SE AM d.o.o.;

TER ME KR KA d.o.o.; OP TO TEK d.o.o.; PRO GA STO; BI O KORP, po dje tje za or ga ni za ci jo pr; IN TE RA PART d.o.o.; SI E MENS d.o.o.; DRO GA KO LIN SKA d.d.; OP TI MA ŠEN TRU PERT; OPH OK - TAL PHAR MA d.o.o.; KO VI NO PLA STI KA LOŽ; NYCO MED, po - družni ca Lju blja na; LE SNI NA - IN GI NE RING; DU KA; PA CI ENT LJU BLJA NA; TOR REX CHI E SI SLO VE NI JA, d.o.o.; TRO HA BOŽENA SA DOV SKI; HI BI SKUS, d.o.o.; GE NE RAL ELEC TRIC AU - STRIA GMBH; PRI MOR JE d.d.; PLAN AR HI TEK TU RA, s.p.; MA - KRO 5 GRA DNJE d.o.o.; DR.GOR KIČ, zdrav stve na de jav nost Lo - ga tec; PLI VA Lju blja na d.o.o.; LUND BECK PHAR MA d.o.o.; SI - TECH d.o.o. Lju blja na; MM SUR GI CAL družba za tr go vi no;

USTA NO VA FUN DA CI JA PI RA NE SI; DRUŠTVO ZA PRO MO CI JO ZDRAV JA ;SIND LJU BLJA NA D.O.O.; 3D STRAŽIŠAR; HER MES - ANA LI TI CA d.o.o.; SLO VEN SKO DRUŠTVO ZA RE PRO DUK TIV NO ME DI CI NO; IN TER RA, po dje tje za fi nan ci ra nje; SIN TAL, po dje - tje za va ro va nje; AM BA CO d.o.o. Lju blja na; KOM PAS d.d.; LA - BO HEM d.o.o.; SLO VE NI JA TRANS PLANT; ZA VA RO VAL NI CA ADRI A TIC; BUN DE SVER BAND DER BKK ; AMS ME DING d.o.o.;

AS SI STAN CE PU BLI QU HO PI TA UX; BLA GOV NO TR GO VIN SKI CEN TER d.d.; KA STOR - ME DI CAL DEN TAL; MGV d.o.o.; ENER - GO PLAN HOL DING; ZU PA NČ IČ MAR KO; KEK ŠTE FAN; BAN FRO TET TEY s.p.; FLOR JA NČ IČ DUŠAN s.p.; FAC TOR - LE A SING, d.o.o., FI DI MED d.o.o.; KLUB MA NA GER JEV LJU BLJA NA; BI O -

TRO NIK GMBH+CO.KG; MYLAN d.o.o.; ALOJZ JER MAN;

KOŽELJ, pre de lo va nje ze lišč d. o. o.; IT BI RO d.o.o.; IMA GE IN - FOR MA TI ON d.o.o.; MI NI STR STVO ZA ZDRAV JE; ELEK TRO - INŠTA LA TER STVO TER MIT Lju blja na; MAJ BERT d.o.o.; ASS UNIV. EU ROP. DU TRA VA IL; RO BERT GU STIN; MAS SI MO ZOT - TO; KE MO FAR MA CI JA, d.d.; E-TIM; PG SUM d.o.o.; DE LI KO MAT d.o.o.; KO DRIČ MI LAN; PO GA Č AR DA MI JAN; JA HI RI RA MA - DAN; BO E HRIN GER IN GEL HE IM PHAR MA; ALA MED d.o.o., ZEV NIK; ME DI TRA DE d.o.o.; BOS SPLAST d.o.o.;ČI U Č IČ UROŠ;

ALEŠ POD BEVŠEK; TOMŠE CI RIL st..; TIK d.o.o.; KLAVŽ SI MON;

JOŽKO ČE BU LEC s.p.; JA NEZ MI KLAVC; ME DI TRA d.o.o.; SCT d.d.; DEN TA LIA zu na nje tr gov sko po dje tje; RO BERT PIRC; PE - TER BEL HAR; AN TON DROLC; GE NOS d.o.o.; EWO PHAR MA d.o.o.; KEK FRA NČIŠEK ; MA RAND inženi ring d.o.o.; BE GIC CE - HO; SKE TA KO DE NIS; DE NIS SU HA DO LČ AN; ASIM KO STIC; ROK BRE ZNIK; RO DE NI NA; RO BI DA MAR TIN; POR CIC ME HMED;

BAJ RA MO VIĆ SE NAD; DRUŠTVO ME DI CIN SKIH SE STER, BA BIC IN ZDRAV STVE NIH TE HNI KOV; MI RAN BE NE DIK; MAR TIN BEL - HAR; MI RO SLAV SMO LEJ; ZO RA MA RI JA LU PINC; SRE Č KO VER HOV NIK; LI POVŠEK MA TEVŽ; FRANC KA BIŠČAK ml.; ALE - KSAN DER ARIH; IGOR UJČ IČ; AL BIN SMI DLE HNER; KU MA LIC ENES; PER KO VIČ MIR KO; KON DIC SOL DAT TIN KA; HA SAN CI - ZMIC; NI KO LAY NI KO LOV; CANDY HO O VER; PRO LO CO ME DI - CO; KO SEC STA NI SLAV, CEE, d.o.o., KSE NI JA JA NEŽIČ; UROS BR KLJAC; EFG - KO PER; BOJ KO VIC LJI LJA NA; JA KA JAN KAJ - FEŽ; STERN MI RO SLAV; JU RE AŽMAN, KLAV DI JA BI ZJAK; KLUB DI PLO MAN TOV FDŠ KRANJ; DE JAN ILIČ; ECO LAB d.o.o., VID ČREŠNIK; JERŠIN RA FA EL; PE TER CA UROŠ; MU FID LU KA VAC - KIC; BU JA KA d.o.o.; JA DRAN ga len ski la bo ra to rij d.o.o.; MI LAN MAR TI NO VIC; DZA FE RO VIC CA MIL; AS DOMŽALE; ROK AN TO - LIC; MTB PARK, RE KRE A CIJ SKI CEN TER d.o.o.; RI BIČ BO JAN;

BPK d.o.o.; PA UL HAR TMANN ADRI A TIC D.O.O.; JA NEZ TO - MINC; ME TA LO PLAST d.o.o.; MI HA GR NJAK; DI MI TROV TRP - KOV; ME TERC MA TJAŽ; AR MIN DZA FIC; KA VAR FRANC; SE AD OME RO VIC; ZDEŠAR FRAN CI; DUS PA RA DI NO; BR KLJAC UROŠ; ANUŠKA ŠTO KA; PE TRIČ PE TER; LES - KRA DI MI TRIJ KRANJC, S.P. SL.GRA DEC; LA ZIČ SNEŽANA; IVARC KO d.o.o., AN GEL CA SI POS; FRANC KA VAR; BOŽIČ BRAN KA; ODVE TNIK GO RAZD GA BRIČ; FRANC ZA PUŠEK; ALEŠ; LA ZIČ SNEŽANA;

JU RE JE LI NČ IČ; PO PO VIČ DE JAN; DIMC MA TEJ; MA RI JA HRO - VAT; BRAJ DIC FA NI; TO SA MA, to var na sa ni te tne ga ma te ri a la;

MI HA RE PANŠEK; KRE CEN BA HER JOŽE; TA LE TO VIČ RE NA TO;

ELEK TRO NČ EK d.d.; MI LOS SI MIČ; SRE Č KO PRI DI GAR; BRUS IZI DOR; SLAV KO SNOJ; ALEN BR KIČ; NI KO LA ČA VIČ; GO LOB GRE GA; KO TNIK JOŽEF; HA LI TI BE GUS; SMO LEJ - FRITZ BAR - BA RA; KA VAR BLAŽ; NA DIA MI LER ZE NER; MA DNESS, Domžale; JA NA NA GLIČ JUG; ZDRAV KO KO TNIK; PA VEL MI LER ZE NER; URŠA MLA KAR; URŠKA SMO LEJ; DAR JA KLE ME NČ IČ;

KO SER PE VEC MA JA; VA LEN TI NČ IČ DA VID IN JA NA; BO JA NA ZU GEC; KRA JEV NA SKU PNOST HO TEDRŠICA; OGO RE VEC AN - TON; DRUŽINA JE RO NČ IČ; SI MON TO MAŽ; AN TON JA KO PIČ;

SI MO NIČ; PO NEBŠEK – USTAR; PO LJANŠEK MAR JET KA;

MRAV LJA VI DA; KA TJA STRAŽIŠČAR; TI NA FRE LIH AR LIČ; RA - PO TNIK; ZO FI JA TOMŠIČ; JA NEZ KO PAV NIK; SI MO BIL, d.d.; PU - BLI KUM d.d. Lju blja na

natorjem

Vi da Li nec, univ, dipl. ekon.,po mo č ni ca ge ne ral ne di rek to ri ce za eko nom sko po dro č je

Izva ja nje zdrav stve nih sto ri tev

za ob do bje od ja nu ar ja do de cem bra 2008

UKC Lju blja na je v le tu 2008 us - pešno in v ce lo ti iz pol nil de lov ni pro gram.

Po slo va nje jav ne ga zdrav stve ne ga za vo - da UKC Lju blja na je bi lo v le tu 2008 usmer je no k ure sni č e va nju do go vor je nih zdrav stve nih pro gra mov v okvi ru spre je - te ga Splošne ga in Po dro č ne ga do go vo ra za bol nišni ce za le to 2008, ane ksov k Splošne mu in Po dro č ne mu do go vo ru za le to 2008 in Po god be o izva ja nju zdrav - stve nih sto ri tev z ZZZS za le to 2008. Fi - na nč ni in de lov ni na črt za le to 2008 sta za ob do bje ja nu ar?ma rec 2008 te me lji la na ane ksu št. 1 k Po god bi o izva ja nju zdrav stve nih sto ri tev za po god be no le to 2007 in za ob do bje april?de cem ber 2008 na po dla gi Po god be o izva ja nju pro gra - ma zdrav stve nih sto ri tev za po god be no le to 2008 med UKC Lju blja na in ZZZS.

UKC Lju blja na je v le tu 2008 us pešno in v ce lo ti iz pol nil de lov ni pro gram, saj je bi lo na bol nišni č nem zdrav lje nju 103.668 bol - ni kov, kar po me ni 1.633 (ozi ro ma 1,6 %)

bol ni kov več kot v le tu 2007. S tem je UKC vi dno pris pe val k za go tav lja nju zdrav stve ne oskr be bol ni kov ter sle dil po - tre bam na ci o nal ne pa to lo gi je gle de na raz po ložlji va fi na nč na sred stva. Na čr to - va ni de lov ni pro gram po po god bi ZZZS je bil pre sežen za 2.599 bol ni kov (ozi ro ma za 2,6 %). V le tu 2008 je bi lo oprav lje nih 258 trans plan ta cij, kar je 42 (ozi ro ma 19,4 %) več, kot je bi lo pla ni ra no. Šte vi lo do seženih uteži je bi lo v obrav na va nem ob do bju 165.000, kar je za 4,5 % več od lan ske ga ob do bja. Do sežena je bi la pov - pre č na vre dnost uteži v višini 1,61 in je ne ko li ko višja od pov pre č ne vre dno sti v lan skem ob do bju. Za izva ja nje Po god be z ZZZS pa je po mem bno, da so tu di pros - pek tiv ni pri me ri do seženi gle de na do lo č - i la po god be.

V spe ci a li sti č nih am bu lan tah UKC je bi lo v le tu 2008 re a li zi ra nih 732.737 obi skov, kar po me ni za 3,3 % več, kot je bi lo na čr - to va nih. Vseh do seženih to čk za ZZZS je bi lo le v višini 97,2 % re a li zi ra ne ga pla na.

Po dat ki o re a li zi ra nem de lov nem pro gra - mu za le to 2008 še ni so do ko nč ni, saj jih še uskla ju je mo z ZZZS in pri prav lja mo do ko nč ne obra č u ne gle de de lov ne ga pro gra ma in ustre znih fi na nč nih sred - stev. Po mem bno je, da smo čim bolj us - pe li urav na va ti de lov ni pro gra ma gle de na Po god bo o izva ja nju pro gra ma zdrav - stve nih sto ri tev za le to 2008, saj nam ZZZS ne pla č u je obrav na ve bol ni kov nad pla ni ra nim šte vi lom. Če de lov ni pro gram v hos pi tal ni kot tu di v spe ci a li sti č ni am - bu lan tni de jav no sti ni do sežen, tu di ni pla č an, za to pri obra č u nu sto ri tev odšte - va jo pla ni ra na fi na nč na sred stva.

V če tr tek, 22. ja nu ar ja se je se - stal Po slov ni od bor UKC Lju blja - na in se se zna nil z izva ja njem pro gra ma našega za vo da v pre - te klem le tu. Vodstvo je ugotovi- lo, da je bilo po zaslugi vseh zaposlenih v UKC Ljubljana uspešno opravljeno delo v skladu s pogodbo z ZZZS in celo več.

Vod stvo je tu di pre dla ga lo, da stro kov ni di rek tor ji, pred stoj ni ki in vo dje o oprav lje nih de jav no - stih v pre te klem le tu se zna ni jo svo ja oko lja in za po sle nim izra zi - jo za do volj stvo nad us pešno oprav lje nim pro gra mom de la v pre te klem le tu.

No va opre ma

No va opre ma v vre dno sti več kot 20.000 ev rov, do bav lje na v de cem bru 2008 in ja nu ar ju 2009

Kli ni č ni od de lek za žil ne bo le zniIn ter ne kli ni ke je s sred stvi iz ra zli č nih vi rov na ba vil ul tra zvo č ni apa rat v vre dno sti 110.000 ev rov.

Kli ni č ni od de lek za in ten ziv no in ter no me di ci noIn ter ne kli ni ke je iz sred stev ter ci ar ja na ba vil ul tra zvo č ni apa rat v vre dno sti 33.000 ev rov in apa rat za tkiv no oksi ge na ci jo v vre dno sti 24.000 ev rov.

Kli ni č ni od de lek za ga stro en te ro lo gi joIn ter ne kli ni ke je iz združenih sred stev UKC na ba vil 2 Vi de o du o de no sko pa v vre dno sti 40.000 ev rov.

Gi ne ko loška kli ni kaje na ba vi la elek tro ki rurški nož z vo zi č kom iz sred stev ra zi - sko val ne na lo ge v vre dno sti 41.000 ev rov.

Kli ni č ni od de lek za ki rur gi jo sr ca in ožiljaKi rurške kli ni ke je iz združenih sred - stev UKC na ba vil in tra a or tno čr pal ko v vre dno sti 58.000 ev rov.

UKC Lju blja naje iz združenih sred stev amor ti za ci je za ra zli č ne od del ke na ba vil 13 de fi bri la tor jev v sku pni vre dno sti 190.000 ev rov in 42 ko sov kli mat skih na prav v sku pni vre dno sti 46.000 ev rov in 226 vo zi č kov – sto jal za od pad ke v sku pni vre - dno sti 47.000 ev rov.

aktualno

Izvajanje delovnega programa v UKC

januar - december 2008

PROGRAM Letni plan Plan Realizacija Realizacija % R/P indeks 2008 2007 2008

1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

Število hospitaliziranih bolnikov 101.081 101.081 102.035 103.668 102,6 101,6

iz mesta Ljubljane 34.259 34.259 34.979 34.643 101,1 99,0

iz preostalega dela regije Ljubljane 36.184 36.184 36.302 37.755 104,3 104,0

iz drugih regij 30.638 30.638 30.754 31.270 102,1 101,7

Program ZZZS (bolniki) 100.081 100.081 101.020 102.680 102,6 101,6

Drugi plačniki (bolniki) 1.000 1.000 1.015 988 98,8 97,3

Vse postelje 2.274 2.274 2.275 2.274 100,0 100,0

Ležalna doba 6,11 6,11 5,43 5,69 93,1 104,8

Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 69,31 74,51 88,7 107,5

Doječe matere 7.464 7.464 9.344 9.353 125,3 100,1

Spremljevalci 130 130 169 202 155,4 119,5

Neakutna obravnava - štev. dni 35.222 35.222 35.289 35.478 100,7 100,5

Obiski v spec.ambulantah 709.621 709.621 706.626 732.737 103,3 103,7

Program ZZZS (obiski) 704.121 704.121 701.005 726.783 103,2 103,7

Drugi plačniki (obiski) 5.500 5.500 5.621 5.954 108,3 105,9

Obiski v funkcionalnih enotah 246.731 246.731 249.397 248.873 100,9 99,8

ELEMENTI PROGRAM Letni plan Realizacija Realizacija % R/P indeks

2008 2007 2008

1 2 3 4 5=4:2 6-5:3

OP srca 1.008 1.090 1.132 112,3 103,9

Transplantacije 216 232 258 119,4 111,2

srca 6 13 6 100,0 46,2

jeter 10 9 21 210,0 233,3

ledvic 41 33 48 117,1 145,5

roženice 40 65 70 175,0 107,7

KM 90 96 103 114,4 107,3

KM alogenična 1

pljuč - priprava 1

pljuč 1

avtologna TR hondrocitov 25 15 8 32,0 53,3

gojenje in presaditev kože 1 1

ledvice + trebušne slinavke 2

Dialize 64.914 62.194 59.147 91,1 95,1

Prof. dr. Živa No vak An to lič, dr. med.

za kaj bi se ven dar men to

Svet še zda leč ni ide a len, me di ci na ni vse mo go č na. V tem sve - tu in v oko lišči nah, kakršne so, želi mo do bro skr be ti za bol ni ke.

V to skrb po leg vse ga, kar ve mo in zna mo, so di tu di uč e nje spe - ci a li zan tov.

Kar smo, smo za ra di te ga, kar smo se na u č i li. Kar ve mo, kar zna mo in kar ver ja me mo, smo se na u č i li. Uč e nje je ena naj važnejših zmožno sti, ki jih ima mo, in izvir vse ga, kar želi mo, naj si bo to me di ci na, tuj je zik, ba let, no go met ali vo de nje lju di. Uč e nje ne bo ni ko li po sta lo za sta re - lo. Člo vek se bo ve dno mo ral uč i ti no vih veščin in pri la ga ja ti na no ve oko lišči ne. Kar se uč i mo, bo po sta lo za sta re lo, uč e nje sa mo pa ne.

V za dnjih de se tle tjih se je v me di ci ni pre cej spre me ni lo. Ob seg zna - nja, te hno lo gi ja; zdra vi la so ta ko in ta ko zna nost za se. Di a gno sti č nih možno sti in vrst po se gov je ve dno več. Po se gi po sta ja jo manj in va - ziv ni. Zdrav ni kov je pre ma lo, ve dno so v ča sov ni sti ski in so obe nem tu di pe da go gi, ra zi sko val ci, ukvar ja jo se še z or ga ni za cij sko in s fi na - nč no pla tjo me di ci ne (naj sploh ne ome njam, da so sa mi par tner ji, starši, otro ci in bol ni ki). Upošte va ti mo ra jo ev rops ko di rek ti vo o de - lov nem ča su, in ta ko je čas še bolj dra go cen. Spe ci a li zan ti ne mo re jo opra vi ti pred pi sa ne ga šte vi la kla si č nih po se gov, ker ni do volj ustre - znih bol ni kov, ven dar mo ra jo te po se ge obvla da ti. Vse sko zi na rašča - jo zah te ve bol ni kov, ker se za ra di boljše in for mi ra no sti za ve da jo, kaj mo der na (dra ga) me di ci na lah ko nu di.

V ta kih da nih oko lišči nah, kjer je za pre gled v am bu lan ti odmer je nih okrog 10 mi nut ali ko je ob kon cu de lov ne ga dne ne zažele no, da bi spe ci a li zant za č el z ope ra ci jo, da ne bo pre dol go tra ja la, je tre ba spe - ci a li zan ta uč i ti. Ka ko ven dar? Svet za izo braževa nje Uni ver zi te tne ga

kli ni č ne ga cen tra Lju blja na, pred se dnik je prof. dr. Mar ko Ha wli na, se je ze lo re sno lo til pro ble ma. Ure ja for mal ne po go je, na dru gi stra ni pa vzpod bu ja tu di prak ti č ne rešitve, kot je TTT.

Na men de lav ni ce

De lav ni ca Uč e nje uč i te ljev (ali TTT) želi men tor jem pri ka za ti osno ve uč e nja odra slih na vseh treh po dro č jih (zna nje, vešči ne, odnos) oce - nje va nja in pre so je ter pod po re spe ci a li zan tom. Kaže jim, ka ko uskla - di ti de lo z uč e njem.

Od ziv (fe ed back)

Ena glav nih men tor je vih na log je uč in ko vit ta kojšnji od zivgle de na - pre do va nja spe ci a li zan ta na vseh treh po dro č jih uč e nja. V de lav ni ci želi mo ugo to vi ti, za kaj ne da je mo pov ra tne in for ma ci je. Po du č i ti se želi mo o vešči ni da ja nja uč in ko vi te pov ra tne in for ma ci je. Za kaj sem na pi sa la po du č i ti se na me sto »na u č i ti se«? Ker sa ma, ne gle de na to, da so me uč i li in da uč im dru ge, v re al nem živ lje nju še ve dno ne znam da - ja ti 80% po zi tiv ne ga od zi va v jav no sti, ne znam ga da ja ti ta koj, vč a sih se ne mo rem zadržati in dam gla sen ne ga tiv ni od ziv (ki naj bi ga bi lo sa mo 20%), in to v jav no sti, na me sto na šti ri oči in z mir nim gla som.

Ve li ko krat se spe ci a li zan ti ne za ve da jo, da ne de la jo do bro. Ve li ko se jih za č u di:“Ni hče mi ni po ve dal, da na ro be de lam”. Ali pa: “O istem pro ble mu so mi ra zli č ni lju dje da li ra zli č ne in for ma ci je”. Sla bo da na pov ra tna in for ma ci ja lah ko na re di ško do.

Te o re ti č no zna nje, vešči ne in odnos Pre so ja in oce nje va nje

Da ugo to vi mo, če je uč e nje us pešno, opa zu je mo spe ci a li zan ta pri prak ti č nem de lu, ima mo ko lo kvi je in iz pi te. Tu di iz praševal ci se mo - ra jo iz praševa nja na u č i ti. Vsak od nas ve, ka ko ze lo ra zli č no je »te o - re ti č no zna nje« ene ga in »te o re ti č no zna nje« dru ge ga spe ci a li zan ta, ki ga pre ver ja mo na iz pi tu. Nek do po zna ogro mno po dat kov; drug pa je pre ho dil še vso pot od po zna va nja po dat kov, ra zu me va nja, upo ra be zna nja v no vih oko lišči nah, do ana li ze, sin te ze in eval va ci je. Pri vsem tem nam je oce nje va nje te o re ti č ne ga zna nja naj bližje in se nam zdi re la tiv no eno stav no.

Na po dro č ju veščin se ga raz pon od ne za ve dne ne kom pe ten tno sti, pre ko vo de ne ga izva ja nja (za ve stno ne kom pe ten ten), po nav lja nja vešči ne (za ve stno kom pe ten ten), obvla do va nja (ne za ve dno kom pe - ten ten); naj boljši pa kre i ra jo. Pre ver ja nje vešči ne nam de la več pre - gla vic. Ali je nek do, ki opra vi pred pi sa no šte vi lo po se gov, res kom pe - ten ten?

Še težje je pre so ja ti odnos bo do č e ga spe ci a li sta. Eden od na č i nov je 360 sto pinj sko oce nje va nje (mul ti ple so ur ce fe ed back, MSF). Za ni mi -

Tra i ning the tra i ners (TTT)

11. 2. 2009 bo Svet za izo braževa nje UKC Ljubljana or ga ni zi ral že pe to de lav ni co TTT

Doc. dr. Moj ca Ri bič na Gi ne ko loški kli ni ki je tak mo del že us - pešno vklju č i la v uč e nje spe ci a li zan tov.

izobraževanje

r ji uč i li, ka ko uč i ti

vo je ugo tav lja ti tu di ne-te hni č ne vešči ne ki rur gov (non te chni cal skills for sur ge ons, NOTSS), kot so: za ve da nje si tu a ci je, odlo č a nje, ko - mu ni ka ci ja in tim sko de lo ter vo de nje. Obi č aj no odno sa spe ci a li zan - ta for mal no ne oce nju je mo. Mne nje men tor ja, da je spe ci a li zant pri - prav ljen na spe ci a li sti č ni iz pit, naj bi ga vse ka kor vse bo va lo.

Ka ko usmer ja ti »težke ga« spe ci a li zan ta? Kaj sto ri ti s »pro ble ma ti č nim«

men tor jem? Kakšna je bi stve na ra zli ka med pre so jo in oce nje va njem?

Za kaj je boljše kon ti nu i ra no oce nje va nje, kot je en kra tno pre ver ja nje?

O tem in še o čem se po go var ja mo na TTT.

Do ma če na lo ge

Ude ležen ci de lav ni ce TTT vna prej do bi jo »do ma če na lo ge«, da se pri - pra vi jo na igra nje vlog in uč e nje prak ti č nih veščin. Ne ver je tno je, ka - ko ze lo odra sli v tem uživa mo in ka ko ve li ko se iz te ga na u č i mo! V bo - do č no sti se bo tre ba ve li ko veščin na u č i ti »in vi tro«, s po mo č jo e-uč e - nja, na pre pro stih mo de lih, na za ple te nih vir tu al nih bol ni kih; prin ci pi uč e nja pa osta ne jo. Že de se tle tja po te ka jo te č a ji re a ni ma ci je: to rej uč - e nje za oko lišči ne, do ka te rih pri de re la tiv no red ko, ta krat pa jih je tre - ba obvla da ti tu di v re al nem živ lje nju. To po sta ja ve dno bolj res tu di gle de ra znih po se gov. Ve li ko strok upo ra blja mo de le ozi ro ma lut ke za va je. Na po dro č ju gi ne ko loške en do sko pi je je bi lo do ka za no, da se da

z eno stav nim mo de lom ne sa mo va di ti, am pak tu di objek tiv no oce - nje va ti na pre dek ti ste ga, ki va je izva ja. Doc. dr. Ri bič na Gi ne ko loški kli ni ki je tak mo del že us pešno vklju č i la v uč e nje spe ci a li zan tov.

Do se da njih šti rih de lav nic, ki smo jih vo di li: prim. dr. Va si lij Ce rar, doc. dr. Zvon ka Re ner Pri mec in jaz, so se ude ležili ko le gi iz: Der - ma to ve ne ro loške kli ni ke, In ter ne, Gi ne ko loške, Ki rurške, Nev ro loške, Oč e sne kli ni ke, Kli ni ke za in fek cij ske bo le zni in vro č in ska sta nja, Kli - ni ke za oto ri no la rin go lo gi jo in cer vi ko fa ci al no ki rur gi jo ter Pe di a tri č - ne kli ni ke. Še ne kaj o be se di »uč e nje«, ki sem jo tu upo ra bi la v obeh po me nih – v po me nu po u č e va ti in uč i ti se. Naj prej sem upo ra blja la be se do po u č e va ti, na to pa ugo to vi la, da sem se vsaj to li ko, kot sem

»po u č e va la«, tu di »uč i la«.

V izje mno za do volj stvo mi je bi lo, da so bi li odli č ni zdrav ni ki in pe da go gi, ki jih ze lo ce nim, ve č i no ma ze lo za do volj ni, ker so se ude ležili de lav ni ce..

Če smo si vsi od de lav ni ce za po mni li sa mo tri stva ri:

• po men da ja nja ta kojšnje ga (in v glav nem po zi tiv ne ga) od zi va,

• pra vi co in od go vor nost men tor jev, da je do volj ča sa za uč e - nje, kljub pri ti skom z več stra ni po sto ril no sti,

• da naj bo uč e nje za bav no, je na men de lav ni ce do sežen.

Ča snik Fi nan ce je v so de lo va nju z Me - di ci ne To day In ter na ti o nal 4. fe bru ar ja 2009 iz dal pr vo šte vil ko ne o dvi sne ga stro kov ne ga ča so pi sa Me di ci na da nes, na me nje ne ga zdrav ni kom, zo boz drav ni - kom in far ma cev tom. Šti ri najst dnev nik Me di ci na da nes se bo pri družil sta - rejšim se str skim iz da jam na Šved skem, Dan skem, Nor veškem, Fin skem, Polj - skem in v Esto ni ji (šved ska iz da ja Da - gens Me di cin).

Kaj Me di ci na da nes po nu ja la bral cem?

Osre dnji del ča so pi sa bo do no vi ce iz slo - ven ske ga jav ne ga in za se bne ga zdrav stva, na sve ti o po slov nem vi di ku (vo de nje, dav ki in ra č u no vod stvo, fi nan ci ra nje …) in in for - ma ci je o prav nem vi di ku de la (za ko no daj ne no vo sti in spre mem be). V vsa ki šte vil ki se bo mo po sve ti li tu di iz bra ni ak tu al ni te mi z ene ga od me di cin skih po dro č ij (npr. kar di - o lo gi ja, on ko lo gi ja, nev ro lo gi ja …).

Me di ci na da nes ne bo le po ro č a la o no vo - stih, tem več bo pred stav lja la naj boljše pra - kse, ana li zi ra la ra zme re v pa no gi, od pi ra la raz pra vo o te mah, ki so po mem bne za do - se ga nje ve č je us pešno sti pa no ge in me di - cin skih stro kov nja kov, spod bu ja la h izražanju ko men tar jev, kri tik in pre dla ga - nju rešitev v zve zi s po kli cni mi di le ma mi.

Zdrav ni kom, zo boz drav ni kom in far ma cev - tom bo do da ja la vre dnost tu di na po dro č - ju ose bnih fi nanc. Sve to va la jim bo, ka ko uprav lja ti ose bno pre moženje, kje in ve sti - ra ti in kje va rč e va ti.

Stro kov no sku pnost želi združiti tu di na sple tnem por ta lu www.me di ci na-da - nes.si, kjer bo te kla izme nja va mnenj in pre dlo gov rešitev o vprašanjih zdrav stve ne stro ke.

Ure dniško po slan stvo ča so pi sa Me di ci na da nes je ta ko, da z in for ma ci ja mi, mne nji in sto ri tva mi pri po mo re k po slov ni in za se bni

us pešno sti me di cin skih stro kov nja kov ter od pi ra raz pra vo o te ma ti kah, ki so po mem - bne za do se ga nje ve č je uč in ko vi to sti in us - pešno sti zdrav stve ne pa no ge. Cilj ča so pi sa je za do vo ljen in po kli cno us pešen zdrav nik, zo boz drav nik in far ma cevt.

Pri ha ja no vi ne o dvi sni ča so pis za me di cin ske stro kov nja ke Me di ci na da nes

glav na me di cin ska se stra Kli ni č ne ga od

Po ko nč a ni sre dnji šoli za me di cin ske se stre sem se le ta 1975 za po sli la na Spe ci a li sti č no hos pi tal nem od del ku Emo na (se daj CVV) . Na sle dnje le to sem se vpi sa la na Višjo šolo za me di cin ske se stre. Po ko nč a ni di plo mi in iz kušnjah, pri do blje nih v pr vi službi, sem se odlo - č i la za spre mem bo.

Le ta 1982 sem prišla kot ane ste zij ska me di cin ska se stra na Gi ne ko loško kli ni - ko. To je ob do bje, v ka te rem sem pri do - bi la bo ga to zna nje in vešči ne s po dro č - ja zdrav stve ne ne ge. De lo je bi lo or ga - ni zi ra no ta ko, da smo me se č no me nja li de lo višča. Ta ko sem do bro spo zna la de - lo in or ga ni za ci jo vseh kli ni č nih od del - kov na Gi ne ko loški kli ni ki.

Le ta 1998 sem po sta la nad zor na me di - cin ska se stra od del ka CII (uro gi ne ko lo - gi ja) KOG .

Spre mem ba de lov ne ga me sta mi je po - me ni la pre dvsem možnost, da sem bi la ne po sre dno s pa ci ent ka mi.

Zna nje, iz kušnje in po zna va nje or ga ni - za ci je so mi v ve li ki me ri po ma ga li pri vo de nju od del ka. To ob do bje je bi lo ze - lo po mem bno za mo jo po kli cno iden ti - te to. Po kli cne in ose bne iz kušnje so mi na re ko va le, da so naj po mem bnejše pa ci ent ke. Ce ni la sem pri za de va nje za ena ko pra ven, par tner ski odnos med vse mi so de lav ci zdrav stve ne ga ti ma in pa ci ent ka mi. Po izja vah pa ci entk v an - ke tah nam je to ve č i no ma tu di us pe va - lo. Le ta 2001 sem na Vi so ki šoli za zdrav stvo di plo mi ra la po me ri lih za pre ho de in pri do bi la na ziv di plo mi ra na me di cin ska se stra.

Le ta 2007 sem bi la ime no va na na me - sto glav ne me di cin ske se stre KOG, ki je eden od šti rih KO na Gi ne ko loški kli ni ki.

Se daj sta za me noj že dve le ti vo de nja KOG na po dro č ju zdrav stve ne ne ge.

Ima mo šti ri bol niške od del ke, eno to in - ten ziv ne ne ge (EIN), ur gen tno gi ne ko - loško am bu lan to in am bu lan to za na ro - č a nje in pri pra vo pa ci entk na ope ra tiv - ne po se ge, ope ra cij ski blok pa or ga ni - za cij sko spa da pod kli ni č ni od de lek sku pnih me di cin skih služb. KOG ima tre nu tno 80 bol niških po stelj, od te ga 16 v EIN. Na po dro č ju zdrav stve ne ne - ge je za po sle nih 17 di plo mi ra nih me di - cin skih se ster, 33 sre dnjih me di cin skih se ster in ena bol niška strežni ca.

Ko sem pre vze la na lo ge glav ne me di - cin ske se stre, sem v pro gra mu za pi sa la, da si bom pri za de va la za boljšo ka - drov sko za sed bo, ki je ka za la ve li ko pod hra nje nost. Pr vo le to sem na me ni la na ta nč ni ana li zi sprem lja nja za se de no - sti bol niških po stelj in ka te go ri za ci ji pa - ci entk. Nes por no je ugo tov lje no, da šte vi lo za po sle nih ne za došča. Z vod - stvom Gi ne ko loške kli ni ke za to išče mo možno sti za iz boljšanje ka drov ske za - sed be. KOG je vr hun ska usta no va na po dro č ju gi ne ko loške ki rur gi je. Na ope - ra tiv no zdrav lje nje pri ha ja jo naj težje pa ci ent ke in z naj več težki mi sprem lja - jo č i mi obo le nji. Po ve č u je se sta rost pa - ci entk in s tem po ve za ni zdrav stve ni pro ble mi. Vse to vpli va tu di na vi so ke obre me ni tve za po sle nih. Me di cin ske se stre skušamo ka drov sko vr zel pre - mo sti ti z izje mno me ro fle ksi bil no sti in vsa ko dnev nim pri la ga ja njem po - tre bam po zdrav stve ni ne gi na po sa - me znih od del kih.Takšen na č in de la pa je možen le z do bro us po so blje nim in

mo ti vi ra nim ka drom. Za ve da mo se, da je izva ja nje ka ko vo stne in var ne zdrav - stve ne ne ge na pr vem me stu. Za za do - volj stvo pa ci entk skr bi mo tu di z do brim zdrav stve no-vzgoj nim de lom. Vi ri in - for ma cij so v ustni in pi sni obli ki.

Sa ma se ze lo do bro za ve dam, kaj za žen sko pred stav lja gi ne ko loška ope ra - ci ja, ki se do ti ka naj bolj in ti mne ga de la te le sa. S so de lav ci skušamo pre ko po - go vo ra pre po zna va ti vse sti ske, ki jih pa ci ent ke no si jo v se bi, in jim po ma ga - ti na naj bolj pri me ren na č in. Nu jen je in di vi du a len in ce lo stni pri stop.

Ob tem pa ne sme mo po za bi ti na se. Za - do volj stvo so de lav cev je po mem bno in je v ve li ki me ri odvi sno od na č i na vo de - nja. Pri za de vam si, da s po zi tiv no ko - mu ni ka ci jo sku paj s so de lav ci pre mo - sti mo težave, ki se po jav lja jo pri de lu.

Do bro so de lo va nje med od del ki, in - for mi ra nje, re dni se stan ki in tu di ose bni po go vo ri vpli va jo na za do - volj stvo. Z nad zor ni mi me di cin ski mi se stra mi sem ime la tu di for mal ne le tne raz go vo re, ki so po mem bno pris pe va li k do brim med se boj nim odno som.

V svo jem pro gra mu sem iz po sta vi la tu - di izo braževa nje, ki je bi stve ne ga po - me na. Po tre bno je sle di ti no vo stim in obe nem bi ti ra ci o na len. So de lav ce skušam mo ti vi ra ti za ino va tiv nost. Sku - paj se ude ležuje mo izo braževanj, ki so or ga ni zi ra na v okvi ru Gi ne ko loške kli ni - ke in UKC. Ra di se ude ležuje mo stro - kov nih se stan kov, se mi nar jev in kon - gre sov, ko li kor nam le do pušča jo možno sti, ki vklju č u je jo fi nan ci ra nje in od so tnost z de la. Pri prav lja mo in ter na ak tiv na pre da va nja, la ni smo med dru - Po klic me di cin ske se stre mi je bil ver je tno po ložen že v zi bel ko. Pot sem si izo bli ko va la že v otroštvu in ka - sne je ure sni č i la za stav lje ne ci lje. Mo ji pr vi vzor ni ci sta bi li mo ji te ti, ki sta kot me di cin ski se stri de la li v Za - gre bu in smo ju s starši obi sko va li, po go sto tu di v službi.