Mednarodna konferenca
DEJAVNOSTI RAZŠIRJENEGA PROGRAMA V SODOBNI ŠOLI
Osnovna šola Beltinci
Zbornik samostojnih strokovnih referatov
Mednarodna konferenca Dejavnosti razširjenega programa v sodobni šoli Zbornik samostojnih strokovnih referatov
Beltinci, 27. 10. 2018
Organizator: Osnovna šola Beltinci Urednici: Iris Vičar, Sonja Kepe Spremna beseda: Iris Vičar Oblikovanje: Sonja Kepe
Izdala in založila: Osnovna šola Beltinci
Za prevode in lektoriranje prispevkov odgovarjajo avtorji.
Dostopno na spletnem naslovu: http://osbeltinci.si/mednarodna-konferenca/ v formatu pdf.
Beltinci, 2018
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=297487360
ISBN 978-961-92673-1-8 (pdf)
Kazalo
PREDGOVOR ... x
Kazalo samostojnih strokovnih referatov vabljenih predavateljev dr. Andreja Božič Horvat ... 1
STROKOVNE EKSKURZIJE NA SREDNJI ŠOLI ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR ... 1
SCHOOL EXCURSIONS AT THE SECONDARY SCHOOL OF CATERING AND TOURISM MARIBOR ... 1
Franc Čuš ... 11
PRILOŽNOSTI ODPRTEGA KURIKULUMA V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU ... 11
OPPORTUNITIES FOR AN OPEN CURRICULUM IN THE GIMNAZIJA PROGRAMME ... 11
dr. Matej Forjan ... 22
DODATNE DEJAVNOSTI DIJAKOV KOT NEIZOGIBNI DEL MARKETINGA SODOBNE ŠOLE ... 22
ADDITIONAL STUDENT ACTIVITIES AS AN INEVITABLE PART OF THE MARKETING OF A MODERN SCHOOL ... 22
Dr. Cordula Hunold & Eva Pritscher ... 30
INICIATIVA »SCHULEN: PARTNER DER ZUKUNFT (PASCH) IN PRISPEVEK GOETHE INSTITUTA K PROMOCIJI NEMŠČINE NA ŠOLAH SREDNJE VZODNE EVROPE ... 30
DIE INITIATIVE „SCHULEN: PARTNER DER ZUKUNFT (PASCH)" UND DER BEITRAG DES GOETHE-INSTITUTS FÜR DIE FÖRDERUNG VON DEUTSCH AN SCHULEN IN MITTELOSTEUROPA ... 30
Renato Lukač ... 43
RAZŠIRJANJE OBZORIJ ... 43
BROADENING OF HORIZON... 43
Lidija Pelcl Mes ... 49
10 LET PROJEKTA PASCH NA OŠ BELTINCI ... 49
10 YEARS OF PASCH PROJECT AT PRIMARY SCHOOL BELTINCI ... 49
Jernej Šček ...57
BISTVENOST NEBISTVENEGA: FILOZOFIJA KOT KRALJEVSKA POT V UČITELJSKI POKLIC ... 57
THE IMPORTANCE OF UNIMPORTANT: PHILOSOPHY AS THE KING ROUTE TO TEACHING PROFESSION . 57 Patrick Verhasselt ...73
EXTRAMUROS ACTIVITIES ... 73
Kazalo samostojnih strokovnih referatov Nataša Ahačič ... 84
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI ... 84
WINTER FIELD TRIP ... 84
Danijela Apatič ... 89
BRALNO POTOVANJE V SVET DOMIŠLJIJE ... 89
READING TRAVEL INTO THE WORLD OF IMAGINATION ... 89
Liljana Babič ... 93
UČENJE NEMŠČINE IZZA ZIDOV ŠOLE ... 93
LEARNING GERMAN AFTER THE BELL ... 93
Nataša Belec ... 101
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI ... 101
WINTER SCOOL OUTDOOR ... 101
Klaudija Berden ... 108
SPODBUJANJE SOCIALNIH VEŠČIN UČENCEV V ŠOLI V NARAVI ... 108
STIMULATING PUPILS' SOCIAL SKILLS THROUGH OUTDOOR EDUCATION ... 108
Tanja Bigec ... 114
ŠOLSKO NOVINARSTVO (KOT DEL OIV) V SREDNJI ŠOLI ...114
HIGHSCHOOL JOURNALISM AS COMPULSORY OPTIONAL ACTIVITY ...114
Andrejka Bojnec... 123
DEKLAMIRAM.SI... 123
I RECITE.SI ... 123
Martina Brence ... 130
NARAVOSLOVJE – IZZIV ZA NADARJENE UČENCE ... 130
SCIENCE - A CHALLENGE FOR GIFTED STUDENTS ... 130
Maja Brezovar ... 136
SODELOVANJE UČENCEV V MEDNARODNEM PROJEKTU ... 136
STUDENTS' PARTICIPATION IN AN INTERNATIONAL PROJECT ... 136
Irena Burja ... 143
SKUPAJ V ŠOLO - ZDRAVO, VARNO IN ZABAVNO ... 143
WALKING TO SCHOOL TOGETHER – HEALTHY, SAFE AND FUN ... 143
Simona Celec... 150
NADARJENI UČENCI PRI MATEMATIKI ... 150
PUPILS GIFTED FOR MATHEMATICS ... 150
mag. Tina Cvijanović ... 160
DRAMSKA SKUPINA, OD ZAČETKOV DO 10. OBLETNICE ... 160
DRAMA GROUP, FROM THE BEGINNING TO ITS 10TH ANNIVERSARY ... 160
Aleš Dajčman ... 168
RAČUNALNIŠKA PISMENOST V 1. VIO ... 168
COMPUTER LITERACY IN THE 1. EDUCATIONAL PERIOD ... 168
mag. Anita Danč Ismajlovič ... 175
RAZVIJANJE INTERESOV UČENCEV SKOZI RAZISKOVANJE ... 175
DEVELOPING PUPILS' INTERESTS THROUGH RESEARCH ... 175
mag. Valerija Danč ... 182
OD IDEJE DO NARAVOSLOVNE KONFERENCE ... 182
FROM AN IDEA TO SCIENCE CONFERENCE ... 182
Nada Forjan ... 187
POT DO ZNANJA TUDI DRUGAČE ... 187
ROAD TO KNOWLEDGE OHERWISE ... 187
Denis Fras ... 195
3D-TISK PRI POUKU ... 195
3-D PRINTING FOR EDUCATION PURPOSES ... 195
Liljana Fujs Kojek ... 201
UČENCI SE UČIJO DRUGAČE ... 201
PUPILS LEARN DIFFERENTLY ... 201
Petra Galič ... 207
ŠOLSKO GLASILO HUDINJČEK ...207
SCHOOL NEWSPAPER HUDINJČEK ...207
Vesna Godina ... 215
UŽIVAJMO V ZDRAVJU ... 215
PROJECT UŽIVAJMO V ZDRAVJU - ENJOY THE HEALTH ... 215
Vesna Godina ... 222
PLES KOT ŠPORT IN SOCIALNA VEŠČINA ... 222
DANCING AS SPORT AND SOCIAL SKILL ... 222
Cvetka Gomboc Alt ... 229
MALO GOR, MALO DOL - Z IGRO DO POTEPANJA PO PREKMURJU ... 229
A LITTLE UP, A LITTLE DOWN - FROM THE GAME TO THE WALKS THROUGH PREKMURJE ... 229
Nuša Grah ... 240
RAZVIJANJE SPRETNOSTI NADARJENIH UČENCEV PRI POUKU ANGLEŠKEGA JEZIKA ... 240
DEVELOPING SKILLS OF GIFTED STUDENTS DURING ENGLISH LESSONS ... 240
Nataša Grobelnik ... 245
SPODBUJANJE BRALNE KULTURE IN BRALNE PISMENOSTI S POMOČJO RAZLIČNIH VEJ KULTURNO- UMETNOSTNE VZGOJE ...245
PROMOTING THE READING CULTURE AND THE READING CAPACITY WITH THE HELP OF VARIOUS TYPES OF CULTURAL AND ART EDUCATION ...245
Monika Hajdinjak ... 253
Z RAZISKOVANJEM DO ODKRIVANJA NOVIH ZNANJ IN IZKUŠENJ ... 253
USING RESEARCH WORK TO GAIN NEW KNOWLEDGE AND EXPERIENCES ... 253
Tadeja Halas ... 266
SKRITI SLADKOR V BREZALKOHOLNIH PIJAČAH IN ŽITARICAH ... 266
HIDDEN SUGAR IN NON-ALCOHOLIC DRINKS AND CEREALS ... 266
Sandra Hanžič ... 273
MUZIKAL PRI MALI NEDELJI... 273
MUSICAL AT MALA NEDELJA ... 273
Neva Harc ... 278
DEJAVNOSTI PROJEKTA POPESTRIMO ŠOLO NA OŠ BELTINCI ...278
ACTIVITIES OF A PROJECT POPESTRIMO ŠOLO AT THE PRIMARY SCHOOL BELTINCI ...278
Mateja Horvat Duh ... 289
TURIZEM V OSNOVNI ŠOLI ... 289
TOURISM IN PRIMARY SCHOOL ... 289
Mateja Horvat Duh ... 296
BRANJE IZVEN ŠOLSKIH KLOPI ... 296
READING OUTSIDE THE SCHOOL ... 296
mag. Janja Horvat ... 304
LIKOVNO USTVARJANJE Z UČENCI TRETJIH RAZREDOV ... 304
ARTISTIC CREATIVITY OF THIRD-GRADE PUPILS ... 304
Damijana Hrastelj Ploj ... 312
NARAVNA KOZMETIKA ... 312
NATURAL COSMETICS ... 312
Mateja Hrastnik ... 318
ŠOLSKI RADIO ... 318
SCHOOL RADIO ... 318
Andrej Nemec ... 325
Z INOVATIVNIMI PRISTOPI V ŠOLO PRIHODNOSTI ... 325
WITH INNOVATIVE APPROACHES TOWARDS THE SCHOOL OF THE FUTURE ... 325
Vid Ismajlovič ... 331
MOŽNOSTI UPORABE IKT-JA V RAZŠIRJENEM PROGRAMU S PODROČJA ŠPORTA ... 331
POSSIBILITY OF USING ICT IN INTEREST ACTIVITY CLASSES AND BY WORKING WITH GIFTED PUPILS IN THE FIELD OF SPORT ... 331
Vid Ismajlovič ... 338
MEDNARODNO SODELOVANJE NA OSNOVNI ŠOLI CANKOVA ... 338
INTERNATIONAL COOPERATION IN CANKOVA ELEMENTARY SCHOOL ... 338
Mihaela Janc ... 344
PROJEKT ZDRAVA ŠOLA ... 344
HEALTHY SCHOOL PROJECT ... 344
Nataša Jerebic ... 349
ZABAVNA LOGIKA ... 349
FUNNY LOGIC ... 349
Karmen Jurčevič ... 355
LOKALNO, URBANO, TRADICIONALNO NA IZOBRAŽEVALNEM CENTRU PIRAMIDA MARIBOR ... 355
LOCAL, URBAN AND TRADITIONAL AT THE EDUCATION CENTRE PIRAMIDA MARIBOR... 355
Andreja Kavaš ... 364
ŠOLSKI VRT ... 364
SCHOOL GARDEN ... 364
Miha Kavaš ... 370
ORFF MANIJA NA OŠ BELTINCI ... 370
ORFF MANIA AT THE OŠ BELTINCI ... 370
Sonja Kepe ... 378
ELEKTRIČNI KROG V 2. TRILETJU ... 378
ELECTRICAL CIRCUIT IN 2ND TRIAD OF PRIMARY SCHOOL ... 378
Sonja Kepe ... 386
ERASMUS+ PROJEKT NA OSNOVNI ŠOLI BELTINCI ... 386
ERASMUS+ PROJECT AT THE PRIMARY SCHOOL BELTINCI ... 386
Simona Klement ... 393
POLETNA ŠOLA V NARAVI ... 393
NATURE SCHOOL ... 393
Vanja Kocjančič Kuhar ... 404
PREŽIVLJANJE DNEVOV DEJAVNOSTI V NARAVI ... 404
EXPERIENCING DAYS OF ACTIVITIES IN NATURE ... 404
Renata Kolbl ... 412
MODEL PRIPRAVE IN IZVEDBE EKSKURZIJE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE ... 412
MODEL OF PREPARATION AND EXECUTION OF EXCURSION IN FIRST GRADE OF PRIMARY SCHOOL .... 412
Polonca Kolbl Ivajnšič ... 423
STROKOVNE EKSKURZIJE V OKVIRU IZBIRNIH PREDMETOV ... 423
EXCURSIONS WITHIN SELECTIVE SUBJECTS ... 423
Zoran Kos ... 430
FORMATIVNO SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE PLAVANJA ... 430
FORMATIVE MONITORING AND ASSESSMENT OF SWIMMING ... 430
Nina Košir ... 438
PRIMER DOBRE PRAKSE: UPORABA PREIZKUSA ZA ZAZNAVANJE MOČNIH PODROČIJ ... 438
GOOD PRACTICE EXAMPLE: USING A TEST FOR DETECTING ONE'S STRENGTHS ... 438
Nina Košir ... 446
IZBIRA INTERESNIH DEJAVNOSTI PRI UČENCIH OSNOVNE ŠOLE (RAZISKAVA) ... 446
SELECTION OF EXTRACURRICULAR ACTIVITIES AMONG PRIMARY SCHOOL STUDENTS ... 446
Olga Kožel ... 452
KNJIGA ME(NE) BRIGA ...452
I DO(DON'T) CARE FOR A BOOK ...452
Svetlana Krstić ... 461
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE KOT ENO TEMELJNIH DIDAKTIČNIH NAČEL SODOBNE ŠOLE PRI POUKU USTVARJAMO ZA OTROKE V SREDNJI ŠOLI ... 461
CROSS-CURRICULAR TEACHING AS ONE OF FUNDAMENTAL DIDACTIC PRINCIPLES OF MODERN SCHOOL IN THE VOCATIONAL SCHOOL SUBJECT CREATING FOR CHILDREN... 461
Romana Lazar ... 469
UČILNICA NA PROSTEM ... 469
OUTDOOR CLASSROOM ... 469
Zlatka Lebar ... 477
POMEN DODATNIH DEJAVNOSTI ZA CELOVIT RAZVOJ OTROKA V SREDNJI ŠOLI ... 477
THE IMPORTANCE OF ADDITIONAL ACTIVITIES FOR THE COMPLETE DEVELOPMENT OF CHILDREN IN SECONDARY SCHOOL ... 477
Lucija Levart ... 486
USTVARJALNI KONEC TEDNA ... 486
THE CREATIVE WEEKEND ... 486
Tomaž Lopert ... 492
ŠOLA V NARAVI KOT POZITIVNA IZKUŠNJA ... 492
SCHOOL IN NATURE AS A POSITIVE EXPERIENCE ... 492
Marjetka Maučec ... 500
VISOKA GREDA KOT PRIMER VSESTRANSKEGA UČILA ... 500
THE RAISED GARDEN BED AS AN EXAMPLE OF A MULTIFACETED TEACHING AID ... 500
Marjetka Maučec ... 511
DELAVNICE SO IZZIV ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE ... 511
WORKSHOPS AS A CHALLENGE FOR PRIMARY AND SECONDARY SCHOOL STUDENTS ... 511
Vesna Mesarič Lorber ... 522
MEDŠOLSKA SREČANJA NADARJENIH UČENCEV ... 522
GATHERING OF GIFTED PUPILS ... 522
dr. Marija Meznarič ... 529
DODATNE BIOLOŠKE DEJAVNOSTI NA GIMNAZIJI LJUTOMER, KOT PRIMER POVEZOVANJA TEORETIČNEGA ZNANJA S PRAKTIČNIMI PRIMERI VAJ IN RAZISKOVALNEGA DELA NA TERENU ... 529
ADDITIONAL BIOLOGICAL ACTIVITIES AT LJUTOMER GYMNASIUM AS AN EXAMPLE OF LINKING THEORETICAL KNOWLEDGE WITH PRACTICAL EXERCISE EXAMPLES AND FIELD RESEARCH ... 529
mag. Alenka Mujdrica Rožman ... 536
TABOR ŽABEC ... 536
CAMP ŽABEC ... 536
Vesna Njenjić ... 543
KLIK V ANGLEŠČINO ... 543
CLICK INTO ENGLISH ... 543
Bojan Novak ... 549
POTI DO USPEHA PRI INTERESNI DEJAVNOSTI ODBOJKA ... 549
PATH TO SUCCESS AT AFTER-SCHOOL VOLLEYBALL LESSONS ... 549
Katja Obreht ... 555
LONČEK KUHAJ - INTERESNA DEJAVNOST ... 555
COOK POT COOK ... 555
Sabina Oletič ... 563
BRALNE STRATEGIJE PRI PRIPRAVAH NA TEKMOVANJE V ZNANJU IZ SLOVENŠČINE V PRVEM TRILETJU ... 563
READING STRATEGIES FOR PREPARING PUPILS FOR THE CANKAR AWARD COMPETITION IN THE FIRST TRIAD OF PRIMARY SCHOOL ... 563
Svetlana Oletič ... 570
RAZNOVRSTEN NABOR DEJAVNOSTI NA NAŠI ŠOLI ... 570
A DIVERSE SET OF ACTIVITIES AT OUR SCHOOL ... 570
Ines Ožbolt ... 578
SREČANJE FEJST RADOVEDNIH JUNAKOV IN ORGANIZACIJA TABOROV - NADARJENI ZA NADARJENE 578 MEETING THE VERY CURIOUS HEROES AND ORGANIZATION OF CAMPS - TALENTED FOR GIFTED ... 578
mag. Monika Pajič... 586
V SODELOVANJU Z NARAVO PRI LIKOVNEM KROŽKU ... 586
COOPERATION WITH NATURE AT ART LESSONS ... 586
Bojana Pergar Stolnik ... 592
KOLEDAR VREDNOT ... 592
VALUE CALENDAR ... 592
Mojca Petek ... 600
VRTNARJENJE V OSNOVNI ŠOLI ... 600
GARDENING IN ELEMENTARY SCHOOL ... 600
Sandra Prelog ... 607
INTERESNA DEJAVNOST ABC – KUHANJA ... 607
ABC COOKING LIKE INTEREST ACTIVITY ... 607
Simona Prša ... 612
OD STEKLENIH BISEROV DO VITRAŽA ... 612
FROM BOTTLES TO STAINED GLASS ... 612
Stanka Rajnar ... 618
DEJAVNOSTI MALO DRUGAČE ... 618
SCHOOL ACTIVITIES IN A DIFFERENT WAY ... 618
Maja Rak... 626
UMETNIŠKA GIMNAZIJA – LIKOVNA SMER: ŠOLA ZA ŽIVLJENJE ... 626
HIGH SCHOOL (FINE ARTS DEPARTMENT) – SCHOOL FOR LIFE ... 626
Julija Remenik ... 633
PLANINSKE URICE ALI KAKO UČENCEM PRIBLIŽATI NARAVO ... 633
HIKING LESSONS OR HOW TO BRING PUPILS CLOSER TO NATURE ... 633
Cvetka Rengeo ... 642
DEJAVNOSTI ŠOLSKE KNJIŽNICE OŠ BELTINCI ... 642
ACTIVITIES OF THE SCHOOL LIBRARY OF THE PRIMARY SCHOOL BELTINCI ... 642
Darija Roš ... 650
DELAVNICA ZA NADARJENE UČENCE - MISELNA IGRA MANKALA ... 650
WORKSHOF FOR GIFTED PUPILS - MIND GAME OF MANCALA ... 650
Marjeta Sebanc ... 656
SLADKA PIJAČA? HVALA, RAJE BI VODO ... 656
SWEET DRINK? NO THANKS, I WOULD PREFER WATER ... 656
Sandra Sep ... 662
USTVARJALNE DELAVNICE ZA UČENCE S POSEBNIMI POTREBAMI ... 662
CREATIVE WORKSHOPS FOR STUDENTS WITH SPECIAL NEEDS ... 662
Nevenka Serdt ... 671
NEMŠČINA IZVEN RAZREDA ... 671
GERMAN OUTSIDE THE CLASSROOM ... 671
Mateja Simončič Tomič ... 677
INOVATIVNO POUČEVANJE TUJEGA JEZIKA Z NARAVNIM GOVORCEM ... 677
INNOVATIVE TEACHING METHODS WITH A NATIVE SPEAKER ... 677
mag. Sonja Slana ... 684
PRAZNOVANJE EVROPSKEGA DNEVA JEZIKOV ... 684
EUROPEAN DAY OF LANGUAGES CELEBRATION ... 684
Metka Starešinič ... 690
OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V RAZŠIRJENEM PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE ... 690
PRESERVATION OF TRADITIONAL FOLK ART IN THE EXTENDED PRIMARY SCHOOL PROGRAM ... 690
Lidija Lepoša ... 699
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V 5. RAZREDU ... 699
WINTER SCHOOL AT THE 5TH GRADE ... 699
Ksenija Suban Horvat ... 706
DOLOČANJE ENERGIJSKE GOSTOTE HRANE ... 706
DETERMINING THE ENERGY DENSITY OF FOOD ... 706
Marija Svetec ... 715
PRAKSA V TUJINI ... 715
WORK PLACEMENT ABROAD ... 715
Petra Svetec ... 724
POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO NA I. OŠ CELJE ... 724
SUMMER HOLIDAY CARE AT I. PRIMARY SCHOOL CELJE ... 724
Gorazd Šantej ... 730
MEDNARODNA IZMENJAVA UČENCEV - MOTIVACIJA ZA DODATNO ŠOLSKO DELO ... 730
INTERNATIONAL MOBILITY OF STUDENTS - MOTIVATION FOR ADDITIONAL SCHOOL WORK ... 730
Romana Šarec Rojc ... 737
LEPOTA PISAVE – KALIGRAFIJA ... 737
BEAUTY OF THE FONT – CALLIGRAPHY ... 737
Snežana Šeruga ... 746
DELO Z NADARJENIMI ... 746
WORKING WITH THE TALENTED ... 746
Nataša Šiftar ... 751
INTERESNA DEJAVNOST ANGLEŠKI GLEDALIŠČNIKI TER IZZIVI, OVIRE IN UVIDI NA POTI DO UPRIZORITVE ... 751
EXTRA-CURRICULAR ACTIVITY ENGLISH THEATRE PLAYERS AND CHALLENGES, OBSTACLES AND INSIGHTS ON THE WAY TO THE PERFORMANCE ... 751
Natalija Šimon ... 759
BRALNA ZNAČKA NA RAZREDNI STOPNJI ... 759
READING BADGE IN ELEMENTARY SCHOOL ... 759
Tjaša Šimonka ... 766
OD VRAT DO VRAT ... 766
FROM DOOR TO DOOR ... 766
Petra Šobak ... 776
GOVORIMO ANGLEŠKO – IZ VRTCA V ŠOLO ... 776
LET´S SPEAK ENGLISH – FROM KINDERGARTEN TO SCHOOL ... 776
Simona Šooš ... 784
MEDVRSTNIŠKA POMOČ V RAZREDU ... 784
PEER TO PEER WORK ... 784
Jasmina Štaus Žižek ... 791
O KULTURI IN UMETNOSTI V OSNOVNI ŠOLI ... 791
ABOUT CULTURE AND ARTS IN THE ELEMENTARY SCHOOL ... 791
Suzana Štefanec Kodila ... 801
PLESNA INTERESNA DEJAVNOST ... 801
EXTRACURRICULAR ACTIVITY OF DANCING... 801
Milica Šteger ... 809
STROKOVNA EKSKURZIJA V NAZARJE ... 809
EDUCATIONAL EXCURSION TO NAZARJE ... 809
Anton Šterman ... 816
BADMINTON KOT INTERESNA DEJAVNOST ... 816
BADMINTON AS EXTRACURRICULAR ACTIVITY ... 816
Mojca Šumandl ... 822
INTERESNA DEJAVNOST "MUZIKAL" ... 822
EXTRACURRICULAR ACTIVITY "THE MUSICAL" ... 822
Vida Tivadar ... 829
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA MURSKA SOBOTA ŽIVI KOT UNESCO ŠOLA ... 829
THE SECONDARY SCHOOL OF NURSING MURSKA SOBOTA LIVES AS A UNESCO SCHOOL ... 829
Marija Toure ... 836
PREDSTAVITEV PROJEKTA KAJ PA TEBE MUČI? ... 836
PRESENTATION OF THE PROJECT AND WHAT'S YOUR PROBLEM? ... 836
Tanja Trajbarič Lopert ... 845
ORGANIZACIJA IN IZVEDBA MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE ZA SREDNJEŠOLCE ... 845
ORGANIZATION AND IMPLEMENTATION OF AN INTERNATIONAL ART COLONY FOR HIGH SCHOOL STUDENTS ... 845
Marjana Turnšek ... 853
VESELJE DO ZNANOSTI ... 853
ENJOYING SCIENCE ... 853
mag. Magdalena Udovč ... 859
INTERESNA DEJAVNOST; ŠOLSKO GLASILO ... 859
EXTRACURRICULAR ACTIVITIES; SCHOOL NEWSLETTER ... 859
Petra Valenčič ... 866
UČENJE V NARAVI MOTIVIRA UČENCE ... 866
STUDYING OUTSIDE IN THE COUNTRY MOTIVATES STUDENTS ... 866
Irena Varga Dervarič ... 872
"UDARJENI" NA ANGLEŠČINO ...872
"CRAZY" ABOUT ENGLISH ...872
Simona Varga ... 879
MEDPREDMETNE EKSKURZIJE V GIMNAZIJI MURSKA SOBOTA ... 879
CROSS-CURRICULAR EXCURSIONS AT THE MURSKA SOBOTA GYMNASIUM ... 879
dr. Mitja Veber ... 887
SISTEMATIČNO TIMSKO DELO Z NADARJENIMI DIJAKI ... 887
SYSTEMATIC TEAMWORK WITH GIFTED STUDENTS ... 887
Renata Vlaović ... 894
IGRE BREZ MEJA V PODALJŠANEM BIVANJU ... 894
GAMES WITHOUT FRONTIERS IN AFTER SCHOOL CARE PROGRAMME ... 894
Renata Vlaović ... 901
VLOGA UČITELJA MENTORJA PRI SPODBUJANJU IN RAZVIJANJU USTVARJALNOSTI PRI RAZLIČNIH DEJAVNOSTIH ... 901
THE ROLE OF TEACHER-MENTOR IN ENCOURAGING AND DEVELOPING CREATIVITY IN DIFFERENT
ACTIVITIES ... 901
Breda Vöröš ... 910
SOBOTNA ŠOLA PO MERI UČENCEV ... 910
SCHOOL ON SATURDAY – ACTIVITIES SUGGESTED BY PUPILS ... 910
Nataša Vrabl ... 915
ZELENI PRSTKI – RAZŠIRIMO PROSTOR UČENJA ... 915
GREEN THUMBS – EXPAND THE LEARNING SPACE ... 915
Manja Vršič ... 924
TEATER, TEATER ... 924
THEATRE, THEATRE ... 924
Simona Vusič ... 931
SKOZI USTVARJANJE KREPIMO KREATIVNOST IN MEDSEBOJNE ODNOSE... 931
MAKING CREATIONS STRENGTHENS CREATIVITY AND INTERPERSONAL RELATIONS ... 931
Klementina Weis ... 938
SMO LAHKO PODJETNI V OSNOVNI ŠOLI? ... 938
CAN WE BE ENTERPRISING IN PRIMARY SCHOOLS?... 938
Anita Zadravec ... 944
MATEMATIKA V PROJEKTU ... 944
MATHEMATICS IN PROJECT ... 944
Tina Zrilič ... 950
PROJEKT RAZISKOVANJA DRUŽBENE GEOGRAFIJE V DOMAČI REGIJI ... 950
RESEARCH ON HUMAN GEOGRAPHY IN A HOME REGION ... 950
Saša Zupan ... 955
TABOR HOČEM VEČ ... 955
CAMP »I WANT MORE« ... 955
mag. Andrejka Zver ... 963
TEHNIČNE VSEBINE V SODOBNEM POUKU ... 963
TECHNICAL CONTENTS AT MODERN LESSONS ... 963
Matej Žalig ... 968
AKTIVNO UČENJE V POLETNI ŠOLI V NARAVI ... 968
ACTIVE LEARNING AT SUMMER SCHOOL IN THE NATURE ... 968
Andreja Žalik Kranjec ... 974
ANGLEŠČINA DRUGAČE ... 974
ANOTHER APPROACH TO ENGLISH LEARNING ... 974
Anita Žolnir ... 981
TEMATSKI KONCERTI ... 981
THEMATIC CONCERTS ... 981
PREDGOVOR
Mednarodna konferenca Dejavnosti razširjenega programa v sodobni šoli
Tema, ki smo jo izbrali za našo konferenco, je dokaj široka, saj se ukvarja z vsemi dejavnostmi, ki jih izvajamo z učenci in dijaki izven pouka. Ker te dejavnosti za učence in dijake niso obvezne, je toliko bolj pomembno, da jih znamo motivirati zanje in pripraviti kvaliteten program, ki bo zadovoljil potrebe učencev in dijakov po učenju o vsebinah, ki jih zanimajo, ter po zabavi in sprostitvi.
Ker si vsak učitelj želi pridobiti čim več dobrih idej in deliti svoje izkušnje z drugimi, je bil naš cilj, da udeleženci podajo svoje primere dobre prakse in pokažejo drugim, na kakšen način se da organizirati in izvajati različne dejavnosti.
V zborniku je zbranih 131 prispevkov avtorjev iz petih držav (Slovenije, Belgije, Češke, Italije in Madžarske), ki razmišljajo o pomenu dejavnosti razširjenega programa za učence in dijake in predstavijo dejavnosti, ki jih sami izvajajo. Teme so zelo raznolike in udeleženci lahko dobijo veliko dobrih idej za delo z učenci in dijaki.
Verjamemo, da bo vsak, ki bo prelistal naš zbornik, našel nekaj, kar ga zanima ali kar bi rad preizkusil pri svojem delu.
Zahvaljujemo se vsem predavateljem, ki ste delili z nami vaša razmišljanja in izkušnje ter tako omogočili širjenje novih idej.
Za programski in organizacijski odbor mednarodne konference:
Iris Vičar
RECENZENTSKI ODBOR MEDNARODNE KONFERENCE REVIEW COMMITTEE OF THE INTERNATIONAL CONFERENCE
Andrejka Bojnec Tadeja Halas Neva Harc Nataša Jerebic
Polonca Kolbl Ivajnšič Bojan Novak
Cvetka Rengeo Mojca Ropoša Iris Vičar Matej Žalig
STROKOVNI REFERATI
VABLJENIH PREDAVATELJEV
dr. Andreja Božič Horvat
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
STROKOVNE EKSKURZIJE NA SREDNJI ŠOLI ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR
Povzetek
Želja po odkrivanju in spoznavanju novih krajev ter izkušnji potovanja vsako leto pritegne nove generacije mladih, da se odločijo potovati. Kljub pestri ponudbi raznovrstnih potovanj, ki jih ponujajo številni ponudniki na spletu, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor uspeva vsako leto navdušiti svoje dijake, da se množično odločijo za ponujene ekskurzije, ki niso del izobraževalnega programa. Pri izvajanju tovrstnih ekskurzij šola sledi smernicam in postopkom, ki so se na šoli razvili za potrebe izvajanja strokovnih ekskurzij, ki so del vzgojno-izobraževalnega programa in so za dijaka obvezne. Pri tem pa šola poseben poudarek namenja informiranju udeležencev in njihovih zakonitih zastopnikov o programu in izvedbi ekskurzije ter postopkom za zagotavljanje varnosti.
Ključne besede: izobraževanje, obšolske dejavnosti, interesne dejavnosti, strokovne ekskurzije
SCHOOL EXCURSIONS AT THE SECONDARY SCHOOL OF CATERING AND TOURISM MARIBOR
Abstract
The human desire to explore new places and learn about them still fascinates young generations to take up travelling. Despite numerous online travelling arrangements offered by tourist industry The Secondary School of Catering and Tourism Maribor manages to attract its students to sign up for extracurricular excursions provided by the school. In planning and designing the excursions, the school team applies the principles and procedures covered by the school excursions policy. In order to make excursions a rewarding and valuable experience identifying and dealing with excursion risks is of great importance. This process is best undertaken collaboratively, including supervising staff, student participants and their legal guardians.
Keywords: education, extracurricular activities, interest activities, excursions
Namen prispevka je predstaviti izvajanje strokovnih ekskurzij na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT MB), ki jih šola organizira in izvaja v sodelovanju z različnimi turističnimi agencijami in prevozniki z licenco. Ekskurzije so del obveznega izobraževalnega programa v srednjem strokovnem (SSI), poklicno-tehniškem (PTI) in srednjem poklicnem izobraževanju (SPI) ali pa jih šola izvaja kot neobvezne, tako imenovane fakultativne ekskurzije, ki so ponujene vsem dijakom šole. Na SŠGT MB so strokovne ekskurzije del vzgojno-izobraževalnega programa in predstavljajo pomembno obliko medpredmetnega povezovanja, zato je načrt strokovnih ekskurzij vključen v letni delovni načrt šole. V nadaljevanju je predstavljen povzetek načrta strokovnih ekskurzij, ki so ga v okviru svojega načrta dela pripravili učitelji aktivov turizma, strežbe in kuharstva za šolsko leto 2017/18 (Letni delovni načrt Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor za šolsko leto 2017/18, priloga).
LETNIK1 EKSKURZIJA PREDVIDENI DATUM STROŠEK
1. letnik Pohorje SEPTEMBER 2017
18. – 19. 9. 2017 in 19. – 20. 9. 2017
42 €
Ljubljana (Sejem Alpe Adria;
Hostel Celica)
JANUAR - FEBRUAR 2018 30 €
Primorska MAJ 2018 85 €
2. letnik Beograd FEBRUAR 2018 150 €
Avstrijska Koroška MAJ 2018 40 €
Ogled križarke - Benetke MAJ 2018 45 €
3. letnik Rim – Neapelj - Pompeji MAREC 2018 190 €
Predbožični Zagreb DECEMBER 2017 20 €
4. letnik Maturantska strokovna ekskurzija Črna gora
SEPTEMBER 2017 16. – 21. 9. 2017
240 € FAKULTATIVNE EKSKURZIJE PREDVIDENI DATUM STROŠEK Križarjenje po Sredozemlju
Nizozemska
OKTOBER 2017 OKTOBER 2017
350 € 266 €
Poljska APRIL 2018 160 €
Predbožična Budimpešta DECEMBER 2017 30 €–40 €
LETNIK2 EKSKURZIJA PREDVIDENI DATUM STROŠEK
1.D, E; 3.E Goriška Brda in Istra MAJ 2018 110 € 2.D; 1.GTA Prekmurje in Budimpešta MAREC 2018 110 €
Vir: Plan strokovnih ekskurzij 2017/18 (aktiv turizma, strežbe in kuharstva), 2017.
Kot del izobraževalnega programa3 so strokovne ekskurzije navedene v kurikulih posameznih predmetov ali strokovnih modulov, v načrtih dela posameznih aktivov in v vsebinah interesnih dejavnosti.
1 Program: SSI, gastronomsko-turistični tehnik
2 Program: SPI - gastronom hotelir in PTI - gastronomski tehnik
3 Različne prakse organiziranja in izvajanja ekskurzij slovenskih izobraževalnih institucij na različnih nivojih so že izpostavile vprašanje njihove zakonske ureditve. Ko je Tržni inšpektorat, ki je organiziranje in izvedbo
Udeležba dijakov na strokovnih ekskurzijah, ki se izvajajo kot del vzgojno- izobraževalnega programa, je obvezna, dijaki pa se morajo na ekskurzijo ustrezno pripraviti. V okviru posameznega strokovnega modula pod vodstvom učitelja opravijo določeno nalogo, ki se ovrednoti glede na dosežene cilje in kompetence iz predmetnega kataloga znanj za posamezni modul in v skladu s kriteriji in z merili za ocenjevanje znanja, kakor so jih oblikovali strokovni aktivi. Tako dijaki na primer v skladu z danimi navodili, iztočnicami in temami že pred odhodom pripravijo vodniško gradivo za strokovno ekskurzijo, tekom ekskurzije pa svoje prispevke predstavijo v obliki vodenja. Vsak dijak v pisni obliki učitelju mentorju v pregled najprej odda pripravljeno vodniško gradivo, ki ga po potrebi dopolni, dokler ga mentor v celoti ne odobri. Vsi zbrani prispevki se nato oblikujejo v vodniško gradivo za strokovno ekskurzijo, ki ga učitelj objavi v svoji spletni učilnici in pomeni osnovni vir informacij za pripravo na ocenjevanje znanja.
Naslednja razpredelnica prikazuje le nekaj izbranih učnih ciljev iz posameznega strokovnega modula v srednjem strokovnem izobraževanju po programu gastronomija in turizem, ki jih dijaki dosegajo v okviru strokovnih ekskurzij, izvedenih kot del izobraževalnega programa (Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 1. letnik 2017/18, 2017; Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 2. letnik 2017/18, 2017;
Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 3. letnik 2017/18, 2017; Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 4. letnik 2017/18, 2017).
ekskurzije na eni izmed slovenskih osnovnih šol prepoznal kot turistični aranžma oz. izvajanje pridobitne dejavnosti in šolo posledično oglobil, saj šola v svojem ustanovnem aktu nima zapisane tovrstne dejavnosti, je Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino 1. 12. 2016 sklical razpravo o šolski ekskurziji kot turističnem aranžmaju, na kateri je podprl stališče stroke, da so ekskurzije način medpredmetnega izvajanja šolskega programa in da se ne izvajajo kot pridobitna dejavnost (Radiotelevizija Slovenija, 2016; Slovenska tiskovna agencija, 2016).
Učni cilji po strokovnih modulih
M9 Turistično spremljanje in vodenje (2., 3., 4. letnik)
M10
Svetovanje in prodaja turističnih proizvodov (3. in 4. letnik)
M11 Obdelava turističnih informacij (1. letnik)
M12 Hotelska in receptorska dela (2. letnik)
M18 Organizacija turističnih storitev (4. letnik)
Turizem (odprti kurikulum) (3. in 4. letnik)
Dijak:
- se seznani s tipi turističnih vodnikov in pravili vodenja - s pomočjo različne literature oz. različnih virov pripravi vodniško gradivo za strokovno ekskurzijo in se pripravi za vodenje - spozna geografske in kulturno- zgodovinske značilnosti destinacije
Dijak:
- spozna evropsko in svetovno naravno in kulturno dediščino - razume pomen navodil za potovanja - pozna tehnični itinerar
- pozna rezervacijske postopke in dokumente v prometu - spozna delo in medsebojni odnos vodnika in voznika avtobusa
Dijak:
- zna pridobivati turistične informacije iz različnih virov (internet, prospekti, brošure, časopisi
…) - pozna informacije o domači regiji - pozna ponudbo domačega okolja
Dijak:
- pozna
prijavo in odjavo gosta
- pozna
organizacijo dela recepcije, delovna mesta, pogoje za opravljanje teh del ter ureditev in opremljenost hotelske avle
Dijak:
- pozna poslovne informacije delnih turističnih storitev
(namestitev, prevoz, vstopnine …) - pozna sestavine pavšalnega programa in potovanja
Dijak:
- pozna tržno zanimive destinacije - spozna pojem
»booking«
- pozna kalkulativne elemente
Vir: Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 1. letnik 2017/18, 2017; Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 2. letnik 2017/18, 2017; Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 3. letnik 2017/18, 2017; Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 4. letnik 2017/18, 2017.
Strokovne ekskurzije, vključene v izobraževalni program, dijaka razbremenijo običajnega pouka, hkrati pa mu ponujajo možnosti za razširjanje in poglabljanje splošnega in posebnega znanja, povezanega s cilji izobraževalnega programa. Še posebno pa mu omogočajo razvijanje ključnih kompetenc in ga neposredno seznanjajo s poklicnim področjem. Uresničujejo pa tudi cilje interesnih dejavnosti iz izvedbenega kurikula za program gastronomija in turizem, kot so npr.: dijak se na drugačen način srečuje z vsebinami, ki so pomembne za njegov poklic, pridobiva nova spoznanja in vrednote, spoznava različne zvrsti umetnosti in pravil obnašanja, z novimi spoznanji gradi svojo osebnost (Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 1. letnik, 2017). Vsebine interesnih dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z letnim delovnim načrtom šole, so za dijaka prav tako obvezne (Letni delovni načrt Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor za šolsko leto 2017/18). Dijaki, ki se iz opravičljivih razlogov4 ne udeležijo interesne dejavnosti oz. strokovne ekskurzije, se v dogovoru z vodstvom šole večinoma udeležijo ene izmed drugih ekskurzij in opravijo obveznosti pri izbranem strokovnem modulu.
4 Staršem oz. zakonitim zastopnikom se v primeru dijakove odsotnosti iz opravičljivih razlogov pod določenimi pogoji povrnejo stroški ekskurzije. Udeleženci se prostovoljno odločajo za dodatna zavarovanja potovanja, potovalne agencije, ki sodelujejo s šolo, pa za potovanja v tujino občasno v ceno potovanja že vključijo tudi dodatno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini.
Zagotavljanje varnosti udeležencem ekskurzije je za izvajalce potovanja temeljnega pomena, zato se dijake in starše oz. zakonite zastopnike že ob začetku vsakega šolskega leta seznani z ustrezno šolsko zakonodajo, in sicer tako s pravilniki, ki jih predpiše Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kot z internimi dokumenti šole. Za potrebe izvajanja strokovnih ekskurzij razredniki, pri pouku pa tudi učitelji praktičnega pouka, predstavijo Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, Šolska pravila in Pravilnik obnašanja dijakov na strokovnih ekskurzijah v okviru predmeta praktični pouk turizma, ki so ga za potrebe izvajanja strokovnih ekskurzij oblikovali učitelji praktičnega pouka. Pred odhodom dijakov na ekskurzijo razrednik skliče roditeljski sestanek, na katerem se povzame dijakom in staršem predhodno posredovani program potovanja. Sestanek je namenjen tudi izmenjavi dodatnih informacij o zdravstvenih posebnostih dijakov (zdravila, diete …), o plačilu ekskurzije in dokumentih, potrebnih za potovanje itd. Tako dijake kot starše se še posebej opozori, da ves čas strokovne ekskurzije velja zakonodaja, ki ureja pouk, saj je strokovna ekskurzija zastavljena le kot drugačna oblika pouka. V nadaljevanju je predstavljen Pravilnik obnašanja dijakov na strokovnih ekskurzijah v okviru predmeta praktični pouk turizma, ki je sprejet na SŠGT MB.
Pravilnik obnašanja dijakov na strokovnih ekskurzijah v okviru predmeta praktični pouk turizma
Strokovne ekskurzije so obvezni del vzgojno-izobraževalnega procesa. V primeru odsotnosti je dijak dolžan opraviti strokovne ekskurzije v tekočem letu (nadomestno ekskurzijo določi vodstvo šole). Namen strokovne ekskurzije je doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev:
- ogled kulturnih znamenitosti - ogled turističnih znamenitosti
- ogled zgodovinskih in geografskih znamenitosti in posebnosti - spoznavanje konkretnih gospodarskih razmer
- vodenje v okviru kataloga znanj itd.
Ob tem pa za udeležence ekskurzij (dijake) veljajo enaka pravila kot v času pouka:
- Dijaki morajo upoštevati navodila učitelja, ki jih spremlja, ali zunanjega spremljevalca ter načrt ekskurzije.
- Brez dovoljenja spremljevalca dijaki ne smejo zapustiti skupine.
- Uživanje alkohola in drugih prepovedanih substanc je prepovedano.
- Kajenje, razen v prostem času, ni dovoljeno.
- Dijaki so dolžni aktivno sodelovati, kar pomeni, da poslušajo vodenje na avtobusu in na vseh vodenih ogledih.
- Ogledi, ki so sestavni del ekskurzije, so obvezni.
- Dijaki, ki imajo kronične zdravstvene težave, se morajo o primernosti udeležbe posvetovati s svojim zdravnikom in o bolezni informirati razrednika in strokovne učitelje.
- V hotelih morajo dijaki upoštevati hišni red.
- Ekskurzij se lahko udeležijo samo dijaki, ki so redno vpisani v tekoči letnik.
- V skladu z veljavnim pravilnikom o šolskem redu so dijaki dolžni v šoli in izven nje skrbeti za varnost sebe in drugih, se vesti v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami in sooblikovati ugled šole.
- Dijaki in starši podpišejo ustrezno izjavo in s tem potrdijo, da s pravili soglašajo.
V primeru, da dijak ne upošteva navodil učitelja oz. zgoraj navedenih pravil, ima učitelj pravico dijaku izreči vzgojni ukrep v skladu s šolskimi pravili.
V primeru, da učitelj presodi, da je bilo dijakovo vedenje na strokovni ekskurziji nesprejemljivo, dijak ni opravil obvezne strokovne ekskurzije.
Vir: Pravilnik obnašanja dijakov na strokovnih ekskurzijah v okviru predmeta praktični pouk turizma, 2017.
V šolskem letu 2016/17 so vsi dijaki SŠGT MB in njihovi zakoniti zastopniki prvič podpisali dodatni dokument, tako imenovani Dogovor o spoštovanju pravil vedenja in sankcijah na šolskih ekskurzijah, ki natančno določa obveznosti udeležencev in izvajalcev vseh strokovnih ekskurzij na SŠGT MB. Dokument, ki ga ravnatelj, dijak in starši oz. zakoniti zastopniki podpišejo v dveh izvodih, med drugim predpisuje tudi postopke v primeru hujših kršitev oz. ko dijakovo ravnanje onemogoči izvajanje strokovne ekskurzije. En izvod dokumenta, ki ga je šola oblikovala s pomočjo pravnega svetovalca, hrani razrednik, drugi
izvod imajo dijak in njegovi zakoniti zastopniki (Dogovor o spoštovanju pravil vedenja in sankcijah na šolskih ekskurzijah, 2016).
Da bi strokovne ekskurzije potekale čim bolj varno in skladno z zadanimi cilji, vodja strokovne ekskurzije, ki je eden izmed učiteljev praktičnega pouka turizma, pripravi Varnostni načrt in pridobi podatke z Ministrstva za zunanje zadeve Vlade Republike Slovenije o varnosti potovanja na izbrano destinacijo. Varnostni načrt vključuje podatke o kraju in času dogodka (prihod, odhod), zbirnem mestu, udeležencih, organizatorju, koordinatorju, učiteljih oz. spremljevalcih, ciljih in namenu dogodka in podatke o prevozu ter prevozniku. V prilogi načrta se nahajajo program ekskurzije, navodila izvajalca (npr.
obvestilo organizatorja ob odhodu) ter natančen seznam dijakov in njihovih spremljevalec, ki so določeni v skladu z veljavnimi normativi (Varnostni načrt: Priprava na strokovno ekskurzijo Rim, Vatikan, Pompeji in Neapelj, 2018). Za vsakega učitelja oz. spremljevalca delodajalec pravočasno pripravi potni nalog.
Ker se na SŠGT MB zavedamo, da so potovanja med mladimi zelo priljubljena, še posebej med našimi dijaki, ki s tovrstnimi izkušnjami gradijo svoj strokovni in osebnostni razvoj, šola svojim dijakom že dalj časa omogoča udeležbo na strokovnih ekskurzijah, ki niso del izobraževalnega programa. Te ekskurzije, na šoli znane kot fakultativne ekskurzije, so ponujene v okviru obšolskih dejavnosti in dijakom omogočajo, da opravijo ure interesnih dejavnosti iz proste izbire in si ob tem uresničijo še skrite popotniške želje. Vsak strokovni aktiv v svojem delovnem načrtu za posamezno šolsko leto pripravi vsaj eno obšolsko dejavnost, ki je dijakom predstavljena v Katalogu interesnih dejavnosti. Dijaki so s ponudbo seznanjeni že ob pričetku šolskega leta, ko jih razredniki informirajo o interesnih dejavnostih obveznega dela in proste izbire. Na izbrano dejavnost se dijak prijavi s pomočjo prijavnice oz. na način, predviden v katalogu (Katalog interesnih dejavnosti: šolsko leto 2017/18).
V šolskem letu 2017/18 so se dijaki na fakultativne ekskurzije prvič prijavljali z elektronsko prijavnico. Na šolski spletni strani so bili obveščeni o programu ekskurzije in o načinu ter času prijave5. Po uspešni prijavi oz. ob zadostnem številu prijavljenih so nato v danem roku na šoli poravnali del zneska ekskurzije, s čimer so potrdili svojo rezervacijo. Če stroška v navedenem roku niso poravnali, so izgubili rezervacijo, prijava pa je bila omogočena kandidatu na seznamu čakajočih. Z uvedbo elektronske prijave se je poenostavil postopek plačila akontacije, ki se izvede le ob zadostnem številu prijavljenih kandidatov. V primeru premajhnega števila prijavljenih se ekskurzija namreč ne izvede.
V nadaljevanju je naveden zapis, ki je v šolskem letu 2017/18 uspešno nagovoril dijake SŠGT MB k odločitvi za udeležbo na strokovni ekskurziji, saj se je za vsako ponudbo odločilo dovolj kandidatov, fakultativne ekskurzije pa so bile v celoti izpeljane.
5 Primer obvestila o spletni prijavi na ekskurzijo po Poljski se nahaja na:
http://ssgtmb.splet.arnes.si/2017/12/15/prijave-na-strokovno-ekskurzijo-na-poljsko/
Fakultativne ekskurzije v šolskem letu 17/18
Spoznavati dežele, ljudi, njihove običaje in se za trenutek prepusti užitkom, ki jih ponujajo kraj, dežela ali pokrajina, kamor potujemo, je nekaj čudovitega in neprecenljivega, nekaj, kar doživimo in nam ostane v trajnem spominu.
V letošnjem šolskem letu bomo spoznavali različne države in kraje v Evropi. Tako bomo najprej odpluli z ladjo križarko (MSC Prezioso) proti zahodnemu Sredozemlju. Iz Genove bomo odrinili proti temperamenti Španiji, v Barcelono, nato na Malorko, pogledali še v Marseille in se vrnili v Genovo. Vsi, ki jih zanima Nizozemska, se bodo odpravili v Amsterdam, Den Haag, Delft in odkrivali skrivnosti tamkajšnjega podeželja. V predbožičnem času se bomo odpravili v smeri proti Budimpešti in odkrivali lepote madžarske prestolnice. Po nekaj ovinkih se z naslednjo ekskurzijo odpravljamo na Poljsko, ki jo je v času 2. svetovne vojne zaznamovalo koncentracijsko taborišče Auschwitz. Poljska je danes zanimiva dežela, bogata z naravno in kulturno dediščino.
*Predvideni datum potovanja se lahko glede izvedbe še naknadno spremeni. Program in cena potovanja oz. izleta bosta objavljena naknadno, vendar pravočasno, da se boste lahko poljubno odločili. Cena je okvirna in se lahko spremeni glede na število prijavljenih dijakov.
Destinacija Predvideni datum*
Okvirna cena*
Min. št. potnikov 1. Križarjenje po
Sredozemlju
23.10. -27.10.2017 340/350 EUR
45/40 prijavljenih dijakov
2. Nizozemska 25.10.-27.10.2017 266 EUR * 52 prijavljenih dijakov*
3. Predbožična Budimpešta
25.11.2017* 40 – 50 EUR na osebo*
40 prijavljenih dijakov*
4. Poljska APRIL 2018* 160 EUR* 40 prijavljenih dijakov*
Vir: Katalog interesnih dejavnosti: šolsko leto 2017/18, str. 29.
SŠGT MB pri izvajanju fakultativnih ekskurzij sledi predhodno predstavljenim utečenim postopkom izvajanja strokovnih ekskurzij, ki so del rednega vzgojno-izobraževalnega programa. Fakultativne ekskurzije na Poljsko, Nizozemsko, v Nemčijo, London in na mini križarjenje po Sredozemlju, ki so bile izpeljane v zadnjih dveh šolskih letih, so bile množično obiskane. Povpraševanje dijakov po tovrstnem druženju je zelo veliko, saj se je zadostno število udeležencev za izvedbo ekskurzije prijavilo v zelo kratkem času, tudi v dveh urah, številni zainteresirani pa se niso uspeli prijaviti.
Čeprav je dijak na fakultativni ekskurziji prav tako zavezan k upoštevanju šolskih pravil, je takšna ekskurzija zanj bolj sproščujoča, saj ni povezana z obveznostmi pri pouku. Ker so fakultativne ekskurzije po vsebini in načinu potovanja zelo raznolike, dijakom tekom izobraževanja na SŠGT MB omogočijo raznovrstna doživetja, kot je potovanje z letalom, mini križarjenje in/ali obisk ene izmed evropskih prestolnic z ogledom športne prireditve.
Programi, ki so posebej pripravljeni za odraščajočo mladino, dijake popeljejo v popularne destinacije po sprejemljivejših cenah in, kar je za starše oz. zakonite zastopnike še
posebnega pomena, v spremstvu njihovih učiteljev. Šola namreč na teh ekskurzijah zagotavlja tudi svoje spremljevalce.
Starši oz. zakoniti zastopniki dijakov SŠGT MB podpirajo vodstvo šole v prizadevanjih, da bi šola vsako leto lahko ponudila čim več tovrstnih doživetij, pa tudi učitelji praktičnega pouka, med katerimi so tudi turistični vodniki z licenco, v sodelovanju s turističnimi agencijami vedno znova iščejo zanimive destinacije in snujejo za mladino čim bolj atraktivne programe. S fakultativnimi ekskurzijami si SŠGT MB prizadeva uresničevati tudi svojo vizijo, da dijake oblikuje v široko razgledane osebnosti uglajenega obnašanja z odličnimi strokovnimi osnovami in jim tako omogoča najboljšo začetno pozicijo za njihov karierni in osebnostni razvoj (Letni delovni načrt Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor za šolsko leto 2017/18, str. 3).
Odločitev za udeležbo na fakultativni ekskurziji največkrat izhaja iz dijakove notranje motivacije, kar se zrcali tudi v njegovem odgovornem odnosu do potovanja. Da pa bi udeležencem, ki obiskujejo različne programe in letnike in ne predstavljajo tako homogene celote kot dijaki, ki obiskujejo isti razred, podali čim več strnjenih informacij, vodja ekskurzije skupaj s predstavnikom turistične agencije in vodstvom šole za vse udeležence in njihove zakonite zastopnike skliče skupni sestanek, na katerem se ekskurzija natančno predstavi, pojasnijo pa se tudi morebitne nejasnosti. Številni udeleženci in njihovi starši oz.
zakoniti zastopniki največkrat namreč nimajo prav veliko izkušenj s tovrstnimi potovanji, saj zaradi finančnih omejitev kot družina redko potujejo. Ponujene fakultativne ekskurzije pa vsaj njihovim otrokom omogočijo izkušnjo potovanja, ki si jo celotna družina težko omisli. Zagotovo je to eden izmed razlogov, da fakultativne ekskurzije na SŠGT MB vsako leto pritegnejo nove udeležence in kljub pestri ponudbi raznovrstnih potovanj na spletu ostajajo stalnica v ponudbi obšolskih dejavnosti SŠGT Maribor.
Literatura in viri
1. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Dogovor o spoštovanju pravil vedenja in sankcijah na šolskih ekskurzijah, 2016. Interno gradivo Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
2. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Plan strokovnih ekskurzij 2017/18 (aktiv turizma, strežbe in kuharstva). Interno gradivo Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
3. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2018. Varnostni načrt: Priprava na strokovno ekskurzijo Rim, Vatikan, Pompeji in Neapelj. Interno gradivo Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor.
4. Radiotelevizija Slovenija, 2016. Ravnatelja oglobili, ker je organiziral ekskurzijo.
[elek. vir]. (Posodobljeno 22. 11. 2016) Dostopno na:
https://www.rtvslo.si/slovenija/ravnatelja-oglobili-ker-je-organiziral- ekskurzijo/408168 [1. 8. 2018].
5. Slovenska tiskovna agencija, 2016. Strokovne ekskurzije tudi po oceni odbora DZ za izobraževanje del izvajanja šolskega programa. [elek. vir]. (Posodobljeno 1. 12. 2016) Dostopno na: https://www.sta.si/2330981/strokovne-ekskurzije-tudi-po-oceni- odbora-dz-za-izobrazevanje-del-izvajanja-solskega-programa [1. 8. 2018].
6. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Interesne dejavnosti za srednje strokovno izobraževanje gastronomsko-turistični tehnik. [elek. vir]. Dostopno na:
https://www.ssgt-mb.si/stran/20/interesne-dejavnosti [1. 8. 2018].
7. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 1. letnik 2017/18. [elek. vir]. Dostopno na:
https://www.ssgt-mb.si/stran/40/dokumenti [1. 8. 2018].
8. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 2. letnik 2017/18. [elek. vir]. Dostopno na:
https://www.ssgt-mb.si/stran/40/dokumenti [1. 8. 2018].
9. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 3. letnik 2017/18. [elek. vir]. Dostopno na:
https://www.ssgt-mb.si/stran/40/dokumenti [1. 8. 2018].
10. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Izvedbeni kurikulum gastronomija in turizem za 4. letnik 2017/18. ([elek. vir]. Dostopno na:
https://www.ssgt-mb.si/stran/40/dokumenti [1. 8. 2018].
11. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Katalog interesnih dejavnosti:
šolsko leto 2017/18. [elek. vir]. Dostopno na: https://www.ssgt- mb.si/stran/40/dokumenti [1. 8. 2018].
12. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Letni delovni načrt Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor za šolsko leto 2017/18. [elek. vir]. Dostopno na:
https://www.ssgt-mb.si/files/images/Dokumenti/LDN-2017-18.pdf [1. 8. 2018].
13. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Pravilnik o obnašanju dijakov na strokovnih ekskurzijah v okviru predmeta praktični pouk turizma. [elek. vir].
Dostopno na: http://ssgtmb.splet.arnes.si/o-soli-kontakti/o-soli-dokumentacija/ [1.
8. 2018].
14. Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, 2017. Prijave na strokovno ekskurzijo na Poljsko. [elek. vir]. Dostopno na: http://ssgtmb.splet.arnes.si/2017/12/15/prijave- na-strokovno-ekskurzijo-na-poljsko/ [1. 8. 2018].
Franc Čuš
Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer
PRILOŽNOSTI ODPRTEGA KURIKULUMA V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU
Povzetek
Znanje in veščine so v sodobni družbi zelo širok pojem. Zato mora šola s svojo širino, z načrtovanjem in s fleksibilnostjo ponuditi dijakom možnost, da si pridobijo čim več znanja, predvsem pa znajo osmisliti njegovo uporabnost. Odprti kurikulum, izbirnost in dodatna ponudba so tiste možnosti, ki šolo postavljajo izven kalupov, določenih z zakoni, učnimi načrti in pravilniki, oz. predstavljajo dodano vrednost v kakovosti izobraževalnega procesa.
Program splošna gimnazija je splošnoizobraževalni program, ki se po štirih letih zaključi s splošno maturo in predstavlja stopnico do univerzitetne izobrazbe. Za razliko od poklicnega in strokovnega izobraževanja v gimnazijskem programu odprti kurikulum ni specifično opredeljen. Vendar program omogoča določeno stopnjo izbirnosti tako pri predmetih kot pri izbirnih vsebinah, ki so obvezni del programa. Na tem področju je šola delno avtonomna, da z dodatno ponudbo dijakom ponudi možnost uresničitve lastnih ciljev in interesov. Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer sledimo tem trendom in uvajamo številne novosti, oblike dela, prilagoditve in možnosti za izbirnost, ki so hkrati posledica načrtnega vključevanja šole v različne projekte na državni, pa tudi na mednarodni ravni.
Ključne besede: Splošna gimnazija, predmetnik, izbirni predmeti, obvezne izbirne vsebine, odprti kurikul.
OPPORTUNITIES FOR AN OPEN CURRICULUM IN THE GIMNAZIJA PROGRAMME
Abstract
In modern society, knowledge and skills are understood as very wide terms. Therefore, schools with their broad-mindedness, planning and flexibility have to offer students a chance to acquire as much knowledge as possible, and, above all, make it meaningful and useful. An open curriculum and offering optionality and extra-curricular activities are those possibilities which make a school grow out of the mould limited by laws, syllabi and rule books, or, in other words, represent added value to the quality of the educational process.
The Splošna gimnazija programme is a general secondary education course, which is followed by the general school-leaving examination called Splošna matura and represents a stepping stone to a university degree. As opposed to vocational and technical courses, the Gimnazija programme documents do not explicitly mention an open curriculum. The programme, however, enables a certain degree of optionality in both the subjects and optional activities which are also a compulsory part of the programme. In this area, each school is partially autonomous and, using supplementary activities, can offer its students the possibility of fulfilling their own goals and interests. In Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, we follow these trends and introduce numerous innovations, working methods, adjustments and possibilities for optionality, which are at the same time the result of our intentional participation in national and international projects.
Keywords: Splošna gimnazija, syllabus, optional subjects, compulsory optional activities, open curriculum
1 Uvod
Veljavni izobraževalni programi so v Sloveniji zakonsko določeni. V svojem prispevku obravnavam srednješolski program splošna gimnazija, ki je splošnoizobraževalni program in ga v določenih elementih primerjam z izbranimi programi srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Eden izmed elementov sodobnih izobraževalnih programov je izbirnost, ki daje šoli določeno stopnjo avtonomije, na podlagi katere lahko v nekem delu svojega programa zadosti interesom in potrebam dijakov, staršev in okolja. V izobraževalnih programih srednjega in strokovnega izobraževanja je s programom določeno, da približno 20 % izobraževalnega programa obsega t. i. odprti kurikulum, vsebino katerega šola določi skupaj z zunanjimi partnerji ter ga potrdi svet zavoda. V splošnoizobraževalnih programih, kot je program splošna gimnazija, ni termina odprti kurikulum, ampak obstajajo drugačne možnosti, da v delu programa šola ponudi izbirnost.
To so izbirni predmeti v 2. in 3. letniku, v 4. letniku dijaki izbirajo 4. in 5. maturitetni predmet.
Prav tako je s programom določeno, da v času štiriletnega izobraževanja dijak opravi 300 ur v okviru obveznih izbirnih vsebin. V zadnjem delu prispevka predstavljam rešitve, ki jih izvajamo na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. V preteklosti je bilo običajno, da so dijaki v 2. in 3. letniku dobivali dodatne uri pri obveznih in izbirnih maturitetnih predmetih. Na podlagi izkušenj vključitve v različne projekte, kot so didaktična prenova oz. posodobitev gimnazije, evropski oddelki, poizkus ministra, smo na šoli začeli dijakom ponujati v izbirnem delu večje število izbirnih predmetov, ki niso ciljno naravnani samo na maturo, ampak predvsem na njihov interes, sposobnost in uporabnost znanja. Ponujene izbirne predmete lahko opredelimo po posameznih področjih: jeziki (3. tuji jezik), naravoslovje (raziskovalna dejavnost), umetnost (ustvarjanje), družboslovje (mednarodno sodelovanje). Večje izbirnosti in prilagoditve pa ne predstavljajo samo izbirni predmeti in obvezne izbirne vsebine, ampak številne možnosti pri izbiri metod in oblik dela, organizaciji pouka, projektnem pristopu. Vsekakor spadata med najpomembnejše dejavnike uspešnosti na področju vzgoje in izobraževanja vodenje šole in pripravljenost učiteljev na sprejemanje novosti in sprememb, ki morajo biti strokovno podprte ter argumentirane.
V prispevku izhajam predvsem iz zakonskih določil in izkušenj, medtem ko so teoretične osnove potisnjene v drugi plan. Namen prispevka ni predstavljati teoretičnih izhodišč, ampak na primeru Gimnazije Franca Miklošiča, kjer sem zaposlen več kot 20 let, predstaviti lastne izkušnje, konkretne primere, kako v zakonskih okvirih prilagoditi izvedbo predmetnika in obravnavo vsebin v duhu in glede na potrebe časa.
2 Priložnosti odprtega kurikuluma v gimnazijskem programu 2.1 Izhodišča
Pri oblikovanju definicije, kaj je kurikulum, povzemam dr. Robija Krofliča, ki se v svojem članku Kurikulum navezuje na angleškega teoretika Kellya. Po njiju je kurikulum vzgojno- izobraževalni načrt, ki se deli na uradnega in dejanskega. Uradni oz. načrtovani kurikulum je tisto, kar je določeno v izobraževalnem programu, dejanski oz. sprejeti pa predstavlja realnost učenčevih izkušenj. Kurikulum vsebuje cilje, vsebine, metode oz. procedure in evalvacijo. Eden izmed stranskih produktov organizacije kurikuluma in šole je »skrito«
učenje oz. skriti kurikulum. Ta je posledica preprostega dejstva, da izobraževalni in vzgojni učinki nastajajo kot rezultat aktivne interakcije med učiteljem in učenci, med učenci in simbolnim okvirjem njihovega bivanja v šoli ter mnogimi zunanjimi elementi, ki vplivajo na organizacijo v izobraževalni organizaciji in njeno življenje. (Kroflič 1997, str. 3–12)
Izziv sodobne šole je vsekakor prilagoditi cilje, vsebine in metode potrebam sodobne družbe kakor interesom posameznih dijakov. Ena izmed priložnosti je odprti kurikulum, ki omogoča izstop iz predpisanih kalupov in večjo fleksibilnost. V poklicnem in strokovnem izobraževanju je opredeljen v Zakonu. (ZPSI 2006, 13. člen) Je del izobraževalnega programa, ki obsega približno 20 % celotnega programa, in ga določi šola v sodelovanju s predstavniki podjetij, z obrtniki, zavodi ali drugimi organizacijami socialnih partnerjev v lokalnem ali regionalnem okolju. S tem je šolam, ki izvajajo posamezne programe, dana možnost, da skupaj s partnerji oblikujejo cilje, kompetence in vsebine modulov odprtega kurikuluma skladno s potrebami gospodarstva in okolja, da hitreje sledijo novostim na strokovnih področjih, razvijajo specializirana znanja in veščine ter usposobijo kadre s konkurenčnim znanjem in veščinami, ki so iskane in prepoznavne na trgu dela. Proces oblikovanja odprtega kurikuluma zajema poleg načrtovanja modulov tudi njihovo umestitev v izobraževalni program (razporeditev po letnikih izobraževalnega programa, trajanje, določitev kreditnih točk, načrt ocenjevanja znanja), izdelavo katalogov znanja ter umestitev v izvedbeni kurikulum šole. Odprti kurikulum je sestavni del letnega delovnega načrta in ga potrjuje svet šole. Ker je odprti kurikulum del javnega izobraževalnega programa, morajo biti tako kot pri ostalih programskih enotah izobraževalnega programa javno objavljeni vsi elementi. Izvajanje modulov odprtega kurikuluma šole običajno prilagajajo različnim zahtevam (smiselnost strnjene izvedbe modula, prostorske in organizacijske možnosti, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, sezonska narava dela itd.).
Izvajanje teh modulov pa daje šolam tudi možnost za razvoj in oblikovanje drugačnih pristopov in metod dela učiteljev z dijaki. (Poročilo 2010, str. 8–9)
V splošnoizobraževalnih programih, med katere spada gimnazija, je stanje nekoliko drugačno. V samem Zakonu o gimnazijah ni zapisanega termina odprti kurikulum. Le v 33.
členu je opredeljeno, kaj obsega izobraževalno delo in kakšna je lahko obremenitev dijakov.
(ZGim 1996, 33. člen) Natančneje je vsebinsko razvidna struktura v predmetniku splošnoizobraževalnih programov. Poleg obveznih predmetov so opredeljeni izbirni predmeti in obvezne izbirne vsebine. Prav v tem delu ima šola do neke mere svobodo, da na podlagi svoje politike, interesa dijakov, potreb okolja dijakom v izbiro ponudi določene predmete in izbirne vsebine. Prav tako lahko v okviru veljavnih učnih načrtov šola kakor učitelji poudarjajo določene vsebine, izbirajo med različnimi oblikami in metodami dela, zasledujejo izbrane cilje (timski pouk, projektno delo, medpredmetnost, kroskurikularnost, interdisciplinarnost, uvajanje novih tehnologij, formativno spremljanje, razvijanje bralne pismenosti …).
2.2 Gimnazija – splošnoizobraževalni program
Leta 1996 je stopil v veljavo Zakon o gimnazijah, ki je do danes doživel več sprememb in dopolnitev, zadnjo leta 2018. Gre za splošnoizobraževalni štiriletni program, ki se zaključi s splošno maturo. Ločimo splošno in strokovno gimnazijo. Ena izmed razlik med obema tipoma gimnazij je, da strokovne gimnazije poleg splošnih predmetov izvajajo tudi strokovne izbirne maturitetne predmete.
Izobraževalni programi splošne gimnazije so sledeči: gimnazija (vključuje prilagojeno obliko: športni oddelek), gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri (vključuje prilagojeno obliko: športni oddelek), gimnazija z
italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri, dvojezična slovensko-madžarska gimnazija in klasična gimnazija. Izobraževalni programi strokovne gimnazije pa so sledeči: ekonomska gimnazija (vključuje prilagojeno obliko: športni oddelek), ekonomska gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri, tehniška gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri, umetniška gimnazija (smer: glasbena, plesna, likovna, gledališče in film), umetniška gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri (smer: glasbena in likovna). (Splošno izobraževanje, internetni vir 2018)
V nadaljevanju se bom osredotočil na obravnavo programa splošna gimnazija (gimnazija), ki ga izvajamo na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.
2.3 Predmetnik v programu gimnazija
V 33. členu Zakona o gimnazijah je opredeljen obseg izobraževalnega dela:
- pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje, - obvezne izbirne vsebine (OIV), - strokovne ekskurzije,
- praktični pouk in druge oblike praktičnega dela, - priprava seminarskih nalog in
- druge oblike samostojnega ali skupinskega dela.
Pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in OIV po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko. (ZGim, 33. člen)
V programu gimnazija so s predmetnikom določeni:
- obvezni predmeti, - izbirni predmeti, - OIV.
V ostalih tipih gimnazij so še dodani:
- izbirni strokovni predmeti (strokovna gimnazija),
- druge oblike samostojnega in skupinskega dela (umetniška gimnazija). (Splošno izobraževanje, internetni vir 2018)
V tabeli št. 1 so prikazani seznam obveznih predmetov, predvideno število ur po letnikih, skupno število ur in maturitetni standard za maturitetne predmete. V okviru posodabljanja gimnazijskih programov se s šolski letom 2018/19 uvaja t. i. fleksibilnost organizacije dela.
Za izobraževalne programe splošne in strokovne gimnazije je v posebnem delu programa – v predmetniku, določen letni obseg ur za vse predmete (brisane so tedenske ure predmeta). Šole z izvajanjem fleksibilne organizacije dela zagotovijo ustrezno kontinuiteto dela pri predmetih skozi vso šolsko leto, pri čemer se mora upoštevati tedensko obremenitev dijakov.
Obvezni štiriletni predmeti so slovenščina, matematika, prvi in drugi tuji jezik, zgodovina in športna vzgoja. Izvajati se morajo najmanj v obsegu, navedenem v predmetniku.
Tuji jeziki se pojavljajo tako v obveznem kot v izbirnem delu programa:
- Vsa štiri leta sta kot prvi in drugi tuji jezik obvezna dva moderna tuja jezika.
- Prvi tuji jezik, ki se nadaljuje iz osnovne šole, je angleščina ali nemščina.
- Drugi tuji jezik je lahko: nemščina, francoščina, italijanščina, španščina, ruščina (oziroma angleščina za dijake, katerih prvi tuji jezik je nemščina).
- Tretji tuji jezik je moderni ali klasični. Moderni tuji jeziki so vsi, ki se izvajajo v programu gimnazije kot drugi tuji jezik (italijanščina, španščina, francoščina, nemščina, ruščina ter kitajščina), klasični jezik pa je latinščina.
Prvi in drugi tuji jezik sta maturitetna predmeta, tretji tuji jezik pa le izjemoma, če se mu v 4. letniku iz fonda ur za izbirne predmete dodeli dovolj ur, da se doseže maturitetni standard.
Šola zagotovi dijakom v okviru priprav na maturo dodatnih 35 ur za utrjevanje in ponavljanje snovi pri izbirnih maturitetnih predmetih s področja naravoslovja (biologija, fizika, kemija).
