PR IK A ZI I N O C E N E Kuang-ming Wu
On the »Logic« o f Togetherness.
A Cultural Hermeneutic
E. J. Brill, Leiden 1998, 469 str.V svojem o sm e m o b se ž n e m sam o
sto jn em d e lu v angleščini, s e je tajvansko- am eriški filozof W u K uang-m ing lotil am b ic io zn e g a p ro je k ta oblikovanja m e to d o loških okvirov, n a k a te rih naj bi tem elji
lo VSE m išljenje (str. 18) in b ila zg ra jen a svetovna filozofija, oz. filozofska sim bio
za (str. 294). D elo, k ije izšlo k o t 20. zve
zek zbirke P h ilosophy o f H istory a n d Cul
tu re , dovoljuje vznikniti logiki togetherness in sicer k u ltu rn e g a , o se b n e g a (g led e od n o sa d o D ru g e g a ), a rg u m e n ta tiv n e g a in religijskega. Z »logiko« p a je tu »m išljena m anj veriga d okazovanja - deduktivno, si- logistično ali čisto teo re tsk o in splošno - , k o t p a vzorec, okvir, pravilo pro cesa u m o vanja in širše u m n i v zorec stvari, vključno z d o k a z o m in njegovo verigo.« (str. 2). V s k le p n e m p o g la v ju ( I n n e r T o u c h - W o rld P h ilo so p h y in th e M aking) prik a
že n a p o d ro č ju Sebstva (Self), p rag m a tiz
m a in p o jm o v an ja časa p re d v id e n o pove
zovanje m e d K itajsko in te m , k a r avtor im e n u je » z a h o d n a filozofija«.
V p ro ce su oblikovanja svetovne filo
zofije naj b i »Kitajska v svojem k o n k re t
n e m m išlje n ju o p u stila svoje n a g n je n je d o p o d ro b n ih p ra k tič n ih detajlo v in tri
vialnega tekstualizm a; teo retsk o m išljenje Z a h o d a p a la h k o p o sta n e v arn o p r e d tve
g a n je m b re z o se b n e irelev an tn o sti in o b vladovanja. Kitajska p o sta n e p re c iz n a in logična, Z ah o d p a p erc ep tiv e n in relevan
te n . O b a p a se zd ru žita, d a ustvarita p ri
h o d n jo svetovno filozofijo.« (str. 303)
P o d o b n i, sicer n e tako am b icio zn i poskusi o b likovanja svetovne filozofije, so že objavljeni. D o b e r p oznavalec kitaj
ske in ja p o n s k e filozofske d e d iščin e Da
vid A. D ilw o rth 'je to sto ril p rev id n e je, p r e d v s e m p a s e j e v sv o jem p r o je k t u om ejeval n a » raz lič n e re g io n a ln e filo
zofske stile« (am erišk i, anglo-am eriški, evropski, azijski) in p re v id n o o m ejil tu d i časovna o b d o b ja (p re d so k ra tsk a , novo
veška filozofija), o k a te rih j e pisal. Za raz
liko o d n je g a za z a d n je W ujevo d e lo tež
ko reč em o , d a v svojem pisan ju o »Vzho
d u « , » O rie n ta lc ih « in » o rie n ta ln e m « (str. 76) razjasni, kaj naj b i bil »Vzhod«
in »Z ahod«, ki sta seveda v e d n o d e fin i
ra n a , tu d i n a p o d ro č ju filozofije, iz n e k ak šn eg a ce n tra. T a pom anjkljivost p o stan e k ritič n a takrat, ko za m o d el filozof
sk e g a p riz a d e v a n ja » Z a h o d a « p o sta v i S a r tr a (str. 301) in n e r a z lik u je m e d p red so k ra tsk o in m o d e rn o evropsko fi
lozofsko o rien tacijo ; iz n a le p k »Vzhod«
in »Z ah o d « n a m re č n i v id n o , d a j e za ev ro p sk o filozofijo v k o n tra stiv n i p e rs pektivi d o ra z ličn ih azijskih filozofskih d ed iščin bolj p o m e m b e n novoveški p r e lo m g le d e n a n ajstarejša o b d o b ja grške filozofije, k o t pa geo g rafsk a in z n jo p o g o je n a k u ltu r n a o d d a lje n o s t in raz lič
n o s t m e d a n tič n o G rčijo in sta ro Kitaj
sko.
S intagm o Yin-Yanga, ki tvori o sn o vo k o rela tiv n e filozofije, za n e k a te re av
to rje naj bi bil to največji prispevek kitaj-
1 D. A. D ilw orth, Philosophy in World Perspective. Yale University Press, 1989.
2 J. N eed h am , Science and Civilization in China. C am bridge University Press, 1980.
197
Prikazi in ocene
ske civilizacije človeštvu,2 uporabi Wu v smislu ontološke interpenetrativne po
vezanosti obeh komponent (str. 38). Za Wujev projekt kulturne in filozofske po
vezanosti je dvojica Yin-Yang gotovo naj
primernejša, saj nakazuje model prese
ganja nasprotij, v katerem ni dana pred
nost nobenemu izmed obeh, hkrati pa tudi ne zmedlita v nekakšni prisiljeni sin
tezi. Korelativna naravnanost je primer
na tudi zaradi razumevanja nasprotij, ki jih konceptualna shema v Evropi često razume kot nasprotujoče si, Kitajska pa kot komplementarne, drug drugega po
gojujoče, dopolnjujoče. Vsak izmed nji
ju namreč že vsebuje zarodek drugega in se tako v procesu vedno tudi prevesi v svoje nasprotje, ki ga kot takega sploh definira. Ta model identitete in »onto
loške vitalnosti« (str. 38), ki vse združu
je, aplicira Wu na svoj projekt oblikova
nja sobivanja različnih kultur, filozofskih tradicij, ki v svojem klicu po univerzalno
sti ne dopušča govorjenja o »regional
nih« filozofijah, saj »se zdi govorjenje o
‘kitajski filozofiji’ enako neustrezno kot govorjenje o ‘slovenski medicini’ ali ‘grš
ki matematiki’« (str. 32). T o je gotovo najnovejši avtorjev teoretski prispevek, saj je še pred sedmimi leti objavil knjigo, ki se izrecno ukvarja s »kitajsko filozofi
jo«.3
Ko evropska filozofya uporablja abstrakcije, poseže kitajska filozofija po metaforah, ki ohranjajo konkretnost spoznanja, predvsem pri pojmih (npr.
Dao), o katerih ni mogoče samo diskur
zivno razglabljati in zatorej odpove tako samoumeven diskurzivni pristop. Tu si Wu izposodi A. C. Ewingov pojem »ex- tralogical intuition« (str. 157), ki poma
ga pri prehodu iz nižje na višjo logično
raven. Ker transcendentni Dao ne more biti spoznan zgolj po poti diskurzivnega razmišljanja, je intuicija, ki izhaja iz eks
perimentalne koherence, pot do njega.
Poglavje o religijskem sobivanju vzpo
stavlja sintezo med daoizmom in krščans
tvom. Če gre daoizmu za uglašenost s transcendentnim Daom, je na določeni stopnji vzpostavljena zahteva po tišini, ker so besede konceptualni konstrukti, ki se vsiljujejo bodisi kot izgovorjeni gla
sovi, bodisi kot »tihe« misli in s tem za
krivajo in motijo resničen stik s pravo realnostjo. Jezik tako (v obliki besede in misli) na tem nivoju pomeni samo kog
nitivni hrup, oviro, ki onemogoča do
stop do jasne percepcije realnosti, tak
šne, kotje sama po sebi. Tako postane na tej točki funkcija jezika negacija sa
mega sebe zavoljo očiščenja zavesti in razkritja realnosti. Področje uporabeje- zika kot komunikacije v daoizmu se prib
liža temu v Zenu, ki ga Wu vpelje v po
glavju o koanih in razvije ob temi Zenov
skega krščanstva (str. 240), krščanstva iz Zhuang Zijeve perspektive.
Kot odličen poznavalec kitajske, evropske in ameriške filozofije je Wu Kuang-ming na 400 straneh teksta in 51 straneh dodatkov v pričujočem delu ob
delal množico izredno raznovrstnih tem in pokazal perspektivo za možnosti obli
kovanja filozofije, ki ne bo grajena samo na strogih temeljih kavzalnosti, značilne za zgodovino evropske filozofije, pač pa bo po pod korelativnosti Yina in Yanga odprla svoj diskurz do Drugega. S tem se je izognil pasti komparativne filozofije, ki je često samo hibridni žanr diskurza, opredeljen s pozicijo tistega, ki kompa
racijo izvaja. Avtor, kije v svojih zgodnej
ših delih temeljito obdelal daoizem,4 se
3 K-m. W u, History, Thinking, and Literature in Chinese Philosophy. A cadem ia Sinica, 1991.
4 Prim . K-m. Wu, The Butterfly as Companion: Meditations on the First Three Chapters o f the Chuang Tzu. T h e State U niversity o f New York Press, 1990.
198
Prikazi in ocene
analize d ao istič n ih filozofov v svojem naj
no v ejšem d e lu p rav gotovo n i lotil p o n a
klju čju . P ri n jih g re n a m re č za p o tr e b o p o te m e ljiti n eg aciji, ki n aj bi b ila o sn o va za d o se g a n je p o s le d n je R e sn ice, k ije o n k ra j z a č e tk a in k o n c a , b iti in n e b iti, n e č e s a in n ič e sa r, saj so to sa m o različni asp ek ti neizrekljivega Daa, ali če povem o to v je z ik u k o re la tiv n e filozofije, e n k ra t Yin in e n k r a t Y ang j e Dao. N a tej točki zato W u p r e id e h k o a n o m in p a r a d o k so m v Z e n u , p ri k a te r ih in tu itiv n a stru k tu r a r a z u m e v a n ja z a g o ta v lja p o m e n s k o m b in a c ijo p ojm ov, ki b i j i h sic er raz u m e li k o t lo g ič n o in k o n siste n tn e . T ak o se filozofsko v Z e n u p ro b le m a tik a o n to lo gije in e p iste m o lo g ije zlijeta d ru g a v d ru go in m e ta fo rič n o m išlje n je p o s ta n e n e pog rešljiv o in n ik a k o r n i ra z u m lje n o že a p r io ri k o t n ek a j p o d p o jm o v n im m iš
lje n je m (str. 9 5 ).
D elo W u K u an g -m in g a p rip e lje do točke, v k ateri naj bi bilo o m o g o č e n o ko
m u n ic ir a n je m e d ra z lič n im i k u ltu ra m i in filozofskim i tra d ic ija m i, n e d a b i le-te p o sk u ša li sprav ljati n a sk u p n i im e n o v a
lec. A n tic ip ira n a j e m e to d a in m isel, ki naj b i b ila o d p rta d o sveta in časa, p a n e u to p ič n a . A vtorju, ki se av to n o m n o gib
lje v kitajskem in an g lo -a m erišk e m filo
zofskem p ro sto ru , s e j e b re z vsiljevanja pojm ov e n e k u ltu re d ru g i u sp e lo d o k o pati d o m e to d e , vzpostavljene n a o sn o vi k o m p le m e n ta rn o s ti raz ličn ih filozof
skih stališč in tradicij. V p ersp ek tiv i sve
tovne filozofije, o sn o v a n e n a m e to d i, ki bi n e b ila o m e je n a z geografskim i po jm i (V zhod, Z ah o d ) in bi n e d e lila filozofe n a »vzhodne« in » zah o d n e« , p ač p a n a d o b re in slabe, ki j i h j e - vsakršnih - d o volj tako n a V z h o d u k o t Z a h o d u , velja u p a ti, d a b o W ujevo p rih o d n je , še o b šir
nejše d elo , ki ga p rip ra v lja , rešilo n eja
snosti, ki so ostale v p riču jo čem . D o ta
k ra t p a m u s Z h u a n g Zijem in p o d o b o n jeg o v eg a m o d re c a zaželim o: »Najvišji človek u p o rab lja svoje srce k o t ogledalo.
Za stvarm i n e h o d i, n iti jim n e h o d i n a p ro ti. O d sev a j i h , p a j i h n e z a d rž u je . Zato la h k o b rez ra n p re m a g a svet. N i su
ženj svoje slave, n e goji n ač rto v in se n e ukvarja s posli. Ni čuvar s p o z n an ja .« 5
M aja M ilčinski
Klasiki daoizma. Z huang Zi. Slovenska m atica, 1992, str. 232.
