NEKATERE ZNAČILNOSTI ORUDENENJA V RUDIŠČU RUTE Danilo Jelenc
S 7 tabelami in z 10 slikami
Rudišče Rute pri Bleibergu pod Dobračem pripada mineralizirani coni wettersteinskih apnencev, ki potekajo v smeri E—W in tvorijo šte- vilne grude
Jamo in površino so kartirali SueB, Mojsisovics, Hupfeld, Frech, Geyer, Tornquist, Stier in Holler. Zlasti zadnja dva sta pojasnila geologijo ozemlja mineralizirane cone. Podlago triade tvorijo spodnjekarbonski peščenjaki, drobe in skrilavci. Triada se pri- čenja z rdečimi werfenskimi peščenjaki, katerim sledi nekaj 100 m de- bela serija gutensteinskih skladov, temnih laporjev, skrilavcev in temnih dolomitov. Nad temi leži 600 m debela serija svetlih, z bitumenom revnih dolomitov. Ti dolomiti prehajajo v wettersteinske apnence, ki predstav- ljajo ca. 500 m debelo serijo skladov. Zgornji horizont wettersteinskih apnencev je dolomitiziran. Nad njim slede rabeljski skladi. Sestavljajo jih tri po 20—25 m debele plasti karditskih skrilavcev z 0,25 m debelimi oolitnimi plastmi v talnini ter z vmesnimi polami močno bituminoznega dolomita, ki doseže debelino do 50 m. Nad karditskimi skrilavci leži močno bituminozen glavni dolomit, ki vsebuje 3—4 vložke oljnih skri- lavcev.
Severno od Dobrača poteka v alpski smeri tektonski jarek, ki ga seka WNW potekajoča prelomnica Dobrača, ob kateri je zahodni del tektonskega jarka pomaknjen proti severozahodu, vzhodni pa proti jugovzhodu. Med vzhodnim koncem zahodnega dela tektonskega jarka in zahodnim koncem vzhodnega dela jarka leži na severni strani dobraške prelomnice odlomljen del vzhodnega jarka v obliki trikotne grude, katere osnovnica leži na dobraški prelomnici.
Za mineralizirano cono Pb-Zn v rudišču Rute je značilna vrsta pre- lomov in razpok.
Prvo vrsto prelomov sestavljajo štirje močni in več manjših vmesnih prelomov severozahodne smeri. Po H o 11 e r j u so ti prelomi nastali tako, da je odtrgana trikotna gruda glavnega dolomita pritiskala na wettersteinske apnence, ki so se zaradi tega pomikali proti severozahodu.
Poleg severozahodnih nastopajo še mlajši severovzhodni prelomi.
Mineralizacija nastopa ob križiščih severozahodnih prelomov s tako imenovanimi žlahtnimi ploskvami, ki jim prej niso posvečali mnogo 169
pozornosti. Podrobno petrografsko kartiranje je pokazalo, da so te ploskve razdelile wettersteinski apnenec na posamezne sklade. Paleontološko, mikrokemično in mikropetrografsko proučevanje kaže, da imajo žlahtne ploskve velik praktičen in teoretičen pomen.
Prvotno so usmerjali jamska raziskovalna dela v nižja obzorja na podlagi razdalje rudnega rokava od karditskih skrilavcev na poznanem obzorju.
Odkar se pri sledenju novih rudnih rokavov niso več ravnali po bližini karditskih skrilavcev, temveč po žlahtnih ploskvah, se je znatno zmanjšala skupna dolžina raziskovalnih rovov in je bilo raziskovanje bolj uspešno.
Razen tega karditskih skrilavcev v normalni legi ni bilo vedno možno ločiti od karditskih skrilavcev, ki so bili vtisnjeni v razpoke ob prelomih in narivih. Zato so jih pri usmerjanju sledilnih rovov med seboj zame- njavali, kar je še bolj povečalo obseg raziskovalnih del.
S preusmeritvijo v načinu sledenja po žlahtnih ploskvah so do leta 1935 prihranili 30% na sledilnih rovih pri prehodu od petega na šesto obzorje in 37 % pri prehodu od petega na sedmo obzorje.
Žlahtne plasti so izredno važne za orudenenje, zato navajamo njihove petrografske značilnosti, kolikor jih moremo določiti megaskopsko.
Pod karditskimi skrilavci imamo sledeči značilni profil:
1.
2.
3.
0,1—2,5 m oolitna plast.
12 m vmesni apnenec.
1—1,5 m
4. 9 m
mlečno-brečna žlahtna ploskev
vmesni apnenec
a) mlečnobela dolomitna plast, b) vmesni luknjičavi svetlo- rjavi apnenec z belimi krpi- cami,
c) breča z zelenkastimi in črni- mi glinastimi delci ter rjavim apnenim lepilom.
vsebuje tako imenovano raz- trgano zeleno brečno plast.
V zgornjih delih te plasti so sivkastozelena in bela vlak- na, v spodnjem pa je vrsta vložkov nepravilne oblike.
5. Im zeleno-brečna žlahtna ploskev
a) zelena lapornata plast, ki je često spremenjena v ze- leno brno,
b) vmesni apnenec,
c) breča s sivimi in rjavimi delci.
6. 24 m vmesni apnenec vsebuje dve mlečno-brečni ploskvi.
170
7. 7—8 m
8. 75 m 9. Im
mlečno-modra žlahtna ploskev
vmesni apnenec.
a) mlečnobeli trdni dolomit, ponekod ga v krovnini in talnini spremlja črna ali rjava breča,
b) vmesni rjavi apnenec, ki vsebuje votline, izpolnjene s kalcitom,
c) modra plast.
megalodontna plast
predstavlja izrazito školjkoviti horizont temnosivega do rjavkastega, nekoliko dolo- mitiziranega apnenca z Me- galodus trigueter.
Megalodontna plast navadno zaključuje rudonosni del wetterstein- skega apnenca. Pod njo se vrste debele plasti zelenega laporja s posa- meznimi mlečnobelimi dolomitnimi vložki. Te plasti sličijo rudonosnim plastem v krovnini, toda orudenele so le izjemno v revirju »Maks«
v skrajnem zahodnem delu rudišča Rute.
V 1. tabeli navajamo kemični sestav posameznih plasti wetterstein- skega apnenca:
1. tabela
Kemični sestav žlahtnih ploskev in vmesnega apnenca Žlahtna
ploskev SiOs BaSOj CaCOj Mg cos Fe2 03 j Al2 O31 Zn CaCO, -f Mgco,
= 100 Mlečna plast
Brečna plast Modra plast Zelena plast Vzorci iz 75 m
debelega vmesnega apnenca Vzorec iz tal-
nine megalo- dontne ploskve
2,18 0,22 2,66 4,06
0,15
0,86 1,34 0,10 0,80 3,04
0,10
0,62 52,61 65,58 81,92 57,12
96,96 39,83 27,12 9,46 30,59
2,42
89,70 j 7,34 0,80 1,03 1,20 1,20
0,16
0,56 1,64 1.50 1,94 3.50
0,04
0,25 0,32 2,38 0,86 0,22
0,15
0,54 98.72 98.83 98.84 99.73
99,98
99,87 57 71 89,5
65
98 43 29 10,5 35
92 8 Ce primerjamo žlahtne ploskve in vmesni apnenec, opazimo, da so plasti žlahtnih ploskev facialno bolj pestre in heterogenega sestava, vmesni apnenec pa je bolj homogen. Tudi kemične analize kažejo raz- like, posebno glede glinice, železovega oksida in organskih snovi. Naj- važnejša pa je razlika v količini dolomita. Razmerje med CaC03 in MgCOs niha pri žlahtnih ploskvah, ki so vodilne za orudenenje, od 29 do 43 % MgCOs in od 71 do 57 %> CaCOs; pri ostalih ploskvah in vmes- nem apnencu pa od 2 do 8 °/o MgCOa in od 98 do 92 °/o CaC03. Za dolomit 171
žlahtnih ploskev je značilna enakomerno drobnozrnata struktura in plastovita krojitev.
Slične primere, da nastopa mineralizacija v stratigrafskem horizontu le v kameninah določenega petrografskega in kemičnega sestava, naj- demo tudi v drugih rudiščih. V zvezi s tem je Olaf Rove (1947) v svoji razpravi opozoril med drugim tudi na permeabilnost kamenin. Kasneje je Ernest L. Ohle (1951, 668—673) objavil razpravo, v kateri navaja eksperimentalne podatke o permeabilnosti1 apnencev in dolomitov cin- kovih rudišč v East Tennessee Zine District — ZDA. Preiskal je okoli 1000 vzorcev prikamenine in prišel do zaključka, da kamenine v različni meri propuščajo rudne raztopine.
2. tabela
Razlike v permeabilnosti z naraščajočim povprečnim obsegom zrn vzorca St. %
kalcita dolomita
% vsega karbonata kalcit I dolom.
Netopno Fe.
Mn Al,
Perme- abilnost1
13 43 — 2 47-2 90 34 92 15 — 1 14—1 44 — 1 45 — 1 12 — 2 93 48 — 2 33 — 1
92,14 89,30 92.79 91,49 79,71 84.26 77.26 63,76 15,25 11,48 7,85 11,21 10,5
6,24
4,11 2,74 3,20 4,57 10,97 12,34 15,08 26,61 61,24 58,04 53,93 84,08 81,8 79,52
99,0 97,0 96.6 95 2 87.6 87.2 83.6 70.5 20.0 16.5 12.7 11.8 11.3 7,3
1,0 3,0 3,4 4,8 12.4 12,8 16.4 29.5 80,0 83.5 87,3 88,2 88.7 92.7
3.2 6,4 1,8 3.3 10.7 3,1 6.7 8.4 21.3 27.4 6.4 2.7 5,0 11.8
0,4 0,5 0,5 0,3 0,9 0,3 0,7 0,9 1,6 2,7 1,2 1,2 1,6 1,2
4 X 6,5 X 3.2 X 6 X 4.8 X 7.2 X 8.3 X 4.3 X 9 X 4 X 2 X 10 X 1.4 X 3.9 X
10 -6 10-6 10 -6 10 -7 10 -4 10 -5 10 -4 10 -5 10 -5 10 -4 10 -2 10 -4 10 -3 10 -2 Navedeni Ohlejevi podatki za permeabilnost apnencev in dolo- mitov v absolutnih vrednostih sicer ne ustrezajo razmeram v Rutah.
Toda na podlagi različnega petrografskega in kemičnega sestava kamenin v plasteh žlahtnih ploskev in vmesnega apnenca moremo sklepati, da obstajajo razlike v permeabilnosti tudi v tem rudišču. Tudi drugi avtorji, n. pr. Blumer (1922), na splošno ugotavljajo razlike v poroznosti med apnenci in dolomiti.2 Eksperimentalna določitev permeabilnosti žlahtnih
172
1 Permeabilnost je izražena v milidarcyjih.
2 Glej 3. tabelo na str. 173.
ploskev in vmesnega apnenca bi te razlike nedvomno potrdila tudi v tem rudišču.
Zaradi razlike v permeabilnosti so mineralne raztopine pronicale po poteh najmanjšega odpora, ki so jih predstavljali preseki dolomitizi- ranih žlahtnih ploskev in prelomov. Ti preseki imajo smer jugovzhod—
severozahod in tonejo proti jugovzhodu v globino. (Smer prelomov je severozahod—jugovzhod, smer žlahtnih ploskev pa vzhod—zahod z vpadom proti jugu). Vzdolž presekov so mineralizatorji metasomatsko nadomeščali apnenec, ki je bil v kemičnem oziru najmanj odporen. Oba pogoja, prvi odvisen od fizikalnih, drugi od kemičnih lastnosti kamenin, sta ustvarila značilno obliko rudnih rokavov.
3. tabela
Blumerjeva tabela poroznosti Kamenina Srednja velikost
vol. por v % Kararski marmor
Apnenec Dolomit
Dolomit Pine Creck Oolitski apnenec
0,11— 0,22 0,67— 2,55 1,5 —22,2
12,8 13,6 — 16,9
Rudne raztopine so prinašale tudi magnezijev karbonat, ki je po- vzročal vzdolž rudnih rokavov dolomitizacijo wettersteinskega apnenca.
Na ta način je nastal neenakomerno zrnat, luknjičav dolomit, ki tvori gnezda in vključke ob rudnih rokavih. Ta dolomitizacija je torej ge- netsko mlajša od dolomitizacije žlahtnih ploskev.
S svincem bogati rudni rokavi nastopajo v gornjih, s cinkom bogati pa v spodnjih žlahtnih ploskvah. Povezanost rudnih rokavov z žlahtnimi ploskvami je razvidna iz 4. tabele.
Paragenezo rudišč v Bleibergu in Rutah sta podrobno raziskovala A. Tornquist (1927) in H. J i c h a (1951, 714, 716, 728).
O izvoru oksidnih svinčevih mineralov v bleiberškem revirju pravi Tornquist: »Na velikih galenitovih kristalih ponekod v Bleibergu prirasla anglezit in cerusit sta produkta preperevanja, ki nimata ničesar skupnega z orudenenjem wettersteinskega apnenca.«
Tudi drugi avtorji so obravnavali oksidne svinčeve minerale v Blei- bergu. Rudišče v Rutah pa je bilo s te strani manj preiskano. Zato bomo podrobneje podali značilnosti rudnih rokavov glede na oksidne svinčeve minerale, ki smo jih kemično in halkografsko določili v številnih vzorcih iz večine zruškov in odkopov na raznih obzorjih. Podatki kemične ana- lize so navedeni v 6. tabeli.
Vzrok, da nastopajo v tej analizi težko topni svinčevi oksidi, mnogo bolj topni cinkovi oksidi pa ne, je v tem, da so ti zaradi mnogo večje topljivosti3 preneseni mnogo dalje.
3 Glej 5. tabelo na str. 175.
173
4. tabela
Razdelitev rudnih rokavov glede na žlahtne ploskve v rudišču Rute cdO>§ §aj SS mg n
'G cdbX)-bO G£3
o »d >0 <u
s ' o cd
•rH Od Igla> Cd
o O*>0 2o dj-j a>
od oS g8 g.
o ad nj>0 e« Ji
• r-. Od oo
> is
CO S “O elO 1»CO05JSAafe. fc. Pm(MMcO<£Mg'd d g NNN 1/1XPc/5d N
m m1/1XlX/1PhPPh
l/ll/ll/ld d d NNN cn1nx xPhPh
l/ll/ld d NN 1/1Xpl/ld N C0wMX x xPh £Ph10^ P*“Se<»BD<£d d d NnNl/XPh
l/ld N
OJtd O ^O d'd&£*“ &(Ofl§O£• 21£ >§2.?g ajM> dd wN d N
l/ll/ll/lXXXOhPhPh
i/i1/1md d dNNN cd cdtuotmo oxx
cd TJd <D tuOo ►J d > d>S cdod3.M-P J«!SO'Cog *o*-rt 'S43'StuO TJwTJ «d 73'S«wdWt-H d d 7dP » cd W) o d T5d Sh
N
C/5-QOhC/5dN C/5C/5,QPhl/ld N cd •d ^cd> »o>cd iscd2cdbndd m ^ .hO£ONu»Ho»H d 3s
c/5■O Pl
C/5d N
i/l1/1 i/lXXXpppmm^1/1in wd dNN d 73 d Ph °§ T
S* rt' >g§ &N ^Q) >0Q)|- ' O «1« Nmcdrj-«00^H'g O Gg 3
i/ll/l1/1XXXppp
in1/11/1d dd NNN 1/1XpC/5d N C«C/5jpppS S'l/ld N C/5APind N 1/1mm1/1XXXXPhPhpp
ui m inmd d ddNNnN1/1PP
C/5d N
174
I
5. tabela
Topljivost v gramih na liter
ZnS04 ZnCl2 ZnC03 Zn(N03)2 533,2 2,039 0,04 ? 1,178
PbS04 PbCl2 PbCOs Pb(N03)2
0,041 14,9 0,001 516,6 6. tabela
Lokaliteta Hori- Pb Zn od celok.
oz. rud. rokav zont Pb °/o ox °/o Zn °/o ox °/o Pb ox Pb 1 2 3 4 5 6 7 2. odkop 1.
2. zrušek 2. odkop 2. W-odkop 2. E-odkop 2. W-odkop 2. E-odkop 2. odkop 2. odkop 2. zrušek 3. zrušek 3. W-zrušek 3. E-zrušek 4. odkop 5. zrušek 6. odkop 6. zrušek 6. zrušek 7. odkop 7. odkop 7. odkop 8. zrušek 8. odkop 8. odkop 9. odkop 10. W-zrušek 10. E-zrušek 11. zrušek 11. odkop 12. odkop 13. odkop 13. odkop 14. odkop 14. N-zrušek 14. S-zrušek 15. zrušek 16. zrušek
+ 7* 4,7 2 18,3
— 2 5,45 + 4 43,8
4 0,72
— 4 6,40
— 4 25,40 + 5 38,7
+- 5 4,65
— 7 29,60 7 9,50 7 0,38 + 7 2,15 + 7 12,30 + 3 7,8
— 8 31,4 0,42 0,26 + 5 57,3
5 54,7
— 6 22,3 + 12 27,1 + 12 19,6 13 0,06 + 10 37,2
11 0,75 + 12 6,65
— 5 18,7 + 7 39,4 + 7 2,95 + 13 24,5 + 12 6,3 + 10 27,4
— 11 19,2 + 12 21,5
— 4 4,95 5 48,1 5 10,5
— 4 7,1 + 3 12,5
0,18 2,95 0,08 12,5 0,04 20,2 0,03 7,2 0,00 5,35 0,08 19,5 0,32 5,6 0,11 9,05 0.07 4,80 0,04 14,2 0,44 6,40 0,14 5,35 0,10 35,20 0,31 22,40 0,12 5,75
— 22,5
— 49,8 0,12 50,1 0,17 7,73 0,36 4,15 0,27 8,7 0,03 31,5 sledovi 7,4
— 0,25 0,39 6,3 0,61 15,3 0,03 10,4
— 6,45 0,24 12,5.
0,06 9,20 0,11 10,6 0,02 9,1 0,04 14,6 0,00 5,25
— 9,95 sledovi 8,9
0,84 6,9 0,14 5,95 0,02 9,15 0,22 6,85
— 3,82
— 0,435
— 0,729
— 0,068 sledovi —
— 1,245
— 1,245
— 0,283
— 1,505
— 0,135
— 4,390
— 27,0
— 4,47
— 2,46
— 1,515
— 31,6 0,15 0,296 sledovi 0,654
— 1,2
— 0,111
— sledovi 1,05 0,02 44,8
— 0,452 0,607
— 0,199
— 0,447
— 0,318
— 0,145
— sledovi 1,715 1,505
— 0,282 0,25 1,728
* + pomeni etažo nad, — etažo pod horizontom.
175
Lokaliteta
oz. rud. rokav Hori-
zont Pb %>
3
ox %> Pb Zn °/o Zn
ox % od celok.
Pb ox Pb
17. 17.
18. 18.
18. 18.
19. 20.
21. 21.
21. 21.
21. 22.
24. 23.
25. 25.
25. 26.
27. 28.
29. 29.
29. 29.
zrušek zrušek odkop zrušek odkop odkop odkop zrušek E-odkop W-odkop odkop E-odkop zrušek zrušek E-odkop odkop odkop odkop odkop zrušek Fr.
odkop zrušek zrušek zrušek zrušek zrušek
— 10
— 10
— 3 — 3 + 11 + 12 + 10 + 10 5 5
— 5 6
— 6 + 5
— 7 12 + 8 + 8 Jožef + 8
8 7 6 7 + 8 + 12 + +
2.35 36.5 23.6 31.4 14.6 19.2 21.6 36,7 23.2 29.6 8,75 23.4
4.35 14.7
0,64 37.4 21.7 1.35 3,40 12.3
2,85 24,2 12.8 22.5 5,2 62,8
0,28 0,07 0,05 0,07 0,07 0,09 0,19 0,05 0,02 0,08 0,12 0,03 0,03 0,03 0,06 0,03 0,05 2,55 0,06 0,13 0,12 0,23 0,04 0,72
7,15 4,7 7.6 7,75 5,65 11.5 10,8 4.7 3,2 18.3 23.8 7.6 5.8 16.5 36,2 17.4 8.8 5.6 7,4 19,61 11.8 22,9 8,25 3,60 5,85 3,55
0,15 sledovi
1,75
sledovi 10,6
0,192 0,212 0,223 0,478 0,416 5,150 0,215 0,148 0,914 0,512 0,689 0,204 0,08 0,276 0,222 0,147 1,726 0,535 0,930 4,420 0,178 1,132 Povprečno vsebujejo zruški več oksidnih svinčevih mineralov kot odkopi, če upoštevamo, da je koncentracija svinčevega sulfida v zruških manjša kot v odkopih. To kaže na vpliv recentnih činiteljev na prepe- revanje rude.
Halkografska preiskava ni bila vedno uspešna, ker vsebujejo neka- teri vzorci manj kot 0,3 °/o svinčevega oksida. Na podlagi kemične in halkografske preiskave razdelimo oksidne svinčeve minerale na tri skupine:
1. starejši oksidni svinčevi minerali, 2. sekundarne tvorbe oksidacijskega pasu, 3. rečentni svinčevi oksidi.
1. Starejši oksidni svinčevi minerali
Fluorit, sfalerit in galenit so ascendentni minerali. Starejši galenit je nadomeščen z mlajšim sfaleritom in fluoritom. Kristalni fluorit tvori v galenitu in sfaleritu vključke najrazličnejših oblik, delno pa nastopa idiomorfno v galenitu, vendar le v njegovem obrobnem delu. Našteti minerali so bili podvrženi kasnejšemu pritisku v zvezi s postgenetsko tektoniko. To dokazujejo zdrobljeni kristali galenita in sfalerita. Gale- 176
r
Nekatere značilnosti orudenenja v rudišču Rute
Some Characteristics of Mineralization in the Ore-Deposit of Rute Starejši oksidni svinčevi minerali
Older lead oxide minerals
Nahajališče 71, + 122. Polar., 270 X.
Jedkano s konc. HF. Razpoke v galenitu (GA) zapolnjene s plumbo- kalcitom (PK).
Fig. 1.
Find-spot 7, + 12, Polar., 270 X.
Etched with cone. HF. Cracks in galena (GA) filled with plumbo- calcite (PK).
PK
GA U
2. slika
Nahajališče 8, 11. Polar., 270 X.
Jedkano s konc. HF. Razpoke v sfaleritu (Sf) zapolnjene s plumbo- kalcitom (PK).
Fig. 2.
%
PK
rfun-r. . .. T sf
Find-spot 8, 11. Polar., 270 X. Et- ched with cone. HF. Cracks in sphalerite (Sf) filled with plumbo- calcite (PK).
1 Število odkopa iz 6. tabele. — Nomber of stope.
2 Obzorje. — Level. + the slice above the level, — the slice below the level.
JHefl
3. slika
Nahajališče 7, + 12. Polar., 270 X.
Jedkano s konc. HF. Galenit (GA), plumbokalcit (PK) in fluorit (Fl).
Fig. 3.
Find-spot 7, + 12. Polar., 270 X.
Etched with cone. HF. Galena (GA), plumbocalcite (PK) and fluorite (Fl).
Nahajališče 8, -f 10. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in plumbokalcit (PK).
Fig. 4.
Find-spot 8, + 10. Polar., 270 X.
Galena (GA) and plumbocalcite (PK).
Sekundami minerali oksidacijskega pasu Secondary minerals of oxidation zone
5. slika
Nahajališče 2. E, + 5. Polar., 270 X.
Gaiemt (GA), sfalerit (Sf), fluorit (Fl), markazit (MA) in cerusit (Ce).
Fig. 5.
Find-spot 2. E, + 5. Polar., 270 X.
Galena (GA), sphalerite (Sf), fluo- rite (Fl), marcasite (MA), and cerussite (Ce).
F!
s I Sf %
i M Cc
GA
6. slika
Nahajališče 2. W, —4. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in cerusit (Ce).
Fig. 6.
Find-spot 2. W, — 4. Polar., 270 X.
Galena (GA) and cerussite (Ce).
WTL v« /W
■h ... . 1
* s?*
Ce 5
* GA a
jl ‘1x46'
7. slika
Nahajališče 2. W, —4. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in cerusit (Ce).
Fig. 7.
Find-spot 2. W, —4. Polar., 270 X.
Galena (GA) and cerussite (Ce).
v.
' 'X,., ' GA f r • f
F
Ce * m s
J
j? ^ : / #>
3h
Recentni svinčevi minerali Recent lead oxides
8. slika
Nahajališče 14. 5. Polar., 270 X.
Galenit (GA) in anglezit (An).
Fig. 8.
Find-spot 14, 5. Polar., 270 X. Ga- lena (GA) and anglesite (An).
* M
/ J 1
GA ■■ ■ -
h An \
L i 4k
M#
f .«
A m. /
HI *v ! /v vi
9. slika
Nahajališče 14, 5. Polar., 270 X.
Fluorit (Fl), markazit (Ma) in kalcit (Ka).
Fig. 9.
Find-spot 14, 5. Polar., 270 X. Fluo- rite (Fl), marcasite (Ma) and calcite (Ka).
m
f Ka h
Ma Fl
10. slika
Nahajališče 6, —6. Polar., 270 X.
Markazit (Ma) in fluorit (Fl).
Fig. 10.
Find-spot 6, —6. Polar., 270 X.
Marcasite (Ma) and fluorite (Fl).
v
* v 4 % - sl i
i
* F!
Ma cV
nit [1]* in sfalerit [2] sta s sistemom razpok popolnoma razkosana. Pri galenitu potekajo razpoke povečini vzdolž razkolnih ploskev, le včasih v poljubni drugi smeri. Pri sfaleritu ni opaziti zveze med smerjo razpok in kristalno strukturo. Razpoke so zapolnjene s kalcitom, ki vsebuje v majhnih količinah PbCO,.
Orudenenje galenita je starejše in je bilo podvrženo močnim tek- tonskim procesom [3 in 4].
V vseh teh primerih je bila izvršena kemična analiza ter ugotov- ljen PbCO., v količini 1—4 °/o. Gre za izomorfno zmes CaCO., in PbC03. Kristalna oblika PbC03 je pri cerusitu rombično-bipiramidalna, medtem ko kristalizira kalcit trigonalno-skalenoedrično. Ne bi mogli predpostaviti izomorfne zmesi, če bi PbCOs kristaliziral rombično-bipiramidalno. Ven- dar je poznana trigonalno skalenoedrična modifikacija PbC03 — plumbo- kalcit, ki more nastopiti s kalcitom v izomorfni zmesi. Plumbokalcit je F. Naumann (1885, 454) takole popisal: »Plumbokalcit je svinec vsebujoči kalcit. Predstavlja izomorfno zmes, pri kateri prevladuje CaC03 z nekaj PbCOs — n CaC03 + PbCO:!. Kristalizira romboedrično (R = 105° 7 ), je razkolen, bel, s sijajem biserne matice in nekoliko meh- kejši, toda težji od kalcita (G = 2,77—2,884). V Bleibergu nastopajo na apnencu z 2—9 % PbCOa romboedri plumbokalcita, ki vsebujejo po Schoffelu nad 23% PbCOa. Plumbokalcit je zanimiv mineral, ker pri njem kristalizira PbC03 v zmesi s CaC03 romboedrično, drugače pa v tej kristalizacijski obliki ni poznan.«
Ti minerali nastopajo v predelu, za katerega so značilna velika postgenetska premikanja v zvezi z Dobračevo prelomnico. To delova- nje je tudi v mikrostrukturi dobilo izraz v neštetih razpokah in risih.
Po nastanku rudišča je bilo ob dobraški prelomnici intenzivno ter- malno delovanje. Največji vpliv za pretvarjanje galenita v njegove oksidne produkte je pripisovati prav tem s C02 bogatim termam. Ter- malna delovanja potrjuje bleiberška terma, ki še danes izvira v jami;
H. Koller (1935).
Ti starejši oksidni svinčevi minerali se nahajajo v relativno veliki globini do najnižjega horizonta. Zato jih ne moremo prištevati k oksida- cij skemu pasu, temveč k mineralom, ki so nastali pod vplivom post- genetske terciarne delavnosti.
2. Sekundarne tvorbe oksidacijskega pasu
V to skupino spada večina rudnih rokavov revirja »Maks«, kjer nastopa cerusit kot mineral prave oksidacijske cone. Opazujemo ga že megaskopsko. V tem revirju pa nastopa v enem izmed rudnih rokavov (Lichtmessverhau) v družbi s hidrocinkitom vulfenit, kar kaže na des- cendentni nastanek tega minerala.
V revirju Antoni rudišča Rute nastopa v najvišjih horizontih cerusit kot mineral pravega oksidacijskega pasu [5,6 in 7]. Mikroposnetki so bili vzeti iz rudnega rokava št. 2. K istemu tipu pripadajo še cerusiti rudnega rudnega rokava 16, 6, 4 in 2 na 5., 3. in 2. obzorju.
* S številkami v oglatih oklepajih so označeni mikroskopski posnetki.
Geologija — Razprave in poročila — 12 177
3. Recentni svinčevi oksidi
Povprečne vrednosti za svinčeve okside iz 6. tabele v odkopih in zruških dobimo, če izračunamo aritmetično sredino iz podatkov kemične analize.
2 46
za odkop ’ - = 0,070 °/o Pb ox, 35
za zruške = 0,288 °/o Pb ox.
29
Pb ox v odkopih: Pb ox v zruških =1:4.
S tem je podana osnova za predpostavko, da so svinčevi oksidi delno produkt recentnih jamskih vod, ker je množina svinčevega oksida premo sorazmerna času učinkovanja teh vod, kajti pri zrušku je ta čas nekoliko- krat večji.
Povprečni rezultati kemičnih analiz rude iz separacije so sledeči:
marec april maj junij julij avgust 0,42 0,36 0,39 0,18 0,09 0,12 Pb ox
Ta analiza kaže, da vsebujejo vzorci, ki so bili vzeti tik pred sepa- racijskim procesom, povprečno večji odstotek oksidov kakor vzorci iz odkopa ali zruška. Koncentracija torej narašča med potovanjem izkopa- nine od odkopov in zruškov do predelave. To opazujemo zlasti takrat, če se ruda kopiči v jamskih bunkerjih v času, ko separacija stoji. Pove- čanje koncentracije niha med letom; maksimum doseže v prvih mesecih, najmanjša pa je, ko pride ruda z odkopov neposredno v separacijo.
Proces oksidacije poteka po sledečih enačbah:
FeS, + 30 + H.,O = Fes + H„S04, (1)
FeS + H„S04 = FeS04 + H..S, (2)
FeS„ + 20 + H.,O = FeS + 2 H..O + 3 S, S +_3 O + h2o = h2so4,
2 FeS04 + O + H.,s64 = Fe2(S04)3 + H..O, (3) PbS + Fe2(S04)3 = PbSO, + 2 FeSO, + S, (4) in za ZnS analogno:
ZnS + Fe3(S04)3 = ZnSO, + 2FeS04 + S.
Reakcije PbS04 (anglezit) oz. ZnS04 (cinkozit) s prihribino, v našem primeru z apnencem, tvorijo PbCOa (cerusit) oz. cinkov karbonat (smitso- nit). Cinkov karbonat pa tvori dalje Zn (OH)2 ZnCOs (hidrocinkit). Reak- cije v smeri (1) do (4) so možne le, če se H2S04, ki nastaja pri reakcijah (1) in (3), ne nevtralizira zaradi prisotnosti CaC03 (s tvorbo CaS04, C02 in H20). To pomeni, da so reakcije možne le tam, kjer obstajajo za reakcijo potrebne snovi, t. j. v rudnih rokavih, ki so bogati s FeS2. Tvorba Fe2(S04)3 v enačbi (3) je možna le pri prisotnosti proste kisline H2S04, kajti
178
Fe2(S04)3 + 6H20 2Fe(OH)3 + 3H,S04.
Navedene reakcije v jami dejansko nastopajo. Ponovno so naleteli na smrdljive vode H2S (glej reakcijo 2), mnogokrat pa poteka reakcija v obratnem smislu. Tako nastopajo rečentne tvorbe CaS04.2H,0 v kri- stalih v bližini s FeS2 bogate oolitne plasti, kjer včasih nastopajo velike količine Fe(OH)3. Fe(OH)3, je sicer bela oborina, ki pa je po oksidaciji kmalu umazano zelena, kasneje črna in končno rjava. Te rjave tvorbe v jami često nastopajo.
Obstoj Fe2(S04)3, ki ima važno vlogo pri oksidnih Pb mineralih, je možen v globokih ali pa odprtih prelomih s stoječo vodo, kjer se H,S04
vedno znova tvori, ker je Fe2(S04)3 amfoterna sol, obstojna le v prisot- nosti prostih kislin.
V skupino recentnih tvorb spadajo svinčevi oksidni minerali iz zruškov in deloma odkopov, kjer je'galenit zaradi učinkovanja jamskih vod pretvorjen delno v PbS04 [8 in 9]. V rezultatih kemičnih analiz se sicer PbS04 posebej ne omenja, ker se skupno s PbC03 raztopi v ocetni kislini, ki je bila uporabljena za razklop oksidnih mineralov svinca.
Obstoj PbS04 moremo dokazati na drug način.
če primerjamo Pb ox, ki je v flotacijski jalovini s količino Pb ox v rudi, po posameznih mesecih, dobimo sledeče stanje:
7. tabela Pb ox v jalovini
Obogatitev
0,16 0,22 0,15 0,17 0,09 0,08
0,19 0,21 0,39 0,40 0,39 Mesec
Februar Marec April Maj Junij Julij
Pb ox v rudi
0,27 0,32 0,28 0,15 0,13
V prvih mesecih leta je bilo razmerje obogatitve slabo, polagoma pa se je izboljšalo do meseca junija. Slabe obogatitve prve polovice leta moremo pojasniti s tem, da je v rudi neka svinčeva oksidna ruda, ki se težko flotira, ker se ne sulfidira z dodatkom Na2S. Relativno dobre obogatitve v sredi leta pa je pripisovati zajemanju rude neposredno iz odkopov, zaradi česar ruda ni bila izpostavljena v toliki meri prepere- vanju. Svinčev oksidni mineral, ki je vzrok razlikam v flotiranju, je anglezit, kar je ugotovljeno z opazovanjem pod mikroskopom [8].
Za tvorbo anglezita je odločilna prisotnost markazita [10], ki omo- goča reakcijo 1—4. Razpad markazita v FeS je v tem posnetku opaziti.
179
SOME CHARACTERISTICS OF MINERALIZATION IN THE ORE-DEPOSIT OF RUTE
At Rute near Bleiberg mineralization has been effected along the intersection of northwestern faults and the so called precious sheets.
The Chemical and other examinations have revealed a rather hetero- geneous composition of the facies of these sheets, whereas that of the interstitial limestone has been found to be fairly homogeneous. Further- more Chemical analyses have shown other differences especially as to the content of alumina, iron oxide, and organic substances. The most striking difference, however, is in the dolomite content. In the precious sheets which are leading in mineralization, the ratio between CaCOs and MgCO:j varies from 29 °/o to 43 °/o of MgCOs and 71 °/o to 57 °/o of CaC03, whereas in the other sheets as well as in the interstitial lime- stone the ratio varies from 2 °/o to 8 %> of MgCOs and 87 °/o to 92 °/o of CaC03. In the precious sheets the characteristic features of dolomite are a regular fine grained texture and a laminated jointing.
The sole application of Ohle’s data on the permeability of limestones and dolomites, to the conditions prevailing in the ore deposit of Rute, will show, without any concurrent empirical data, that the permeability of dolomites is greater than that of limestones.
Owing to the difference in permeability, the mineral Solutions have been working their way along the lines of least resistance represented by the intersections of the precious sheets and faults. These intersections show a SE-NW trend and a SE dip. The direction of faults is NW-SE, that of the precious sheets E-W with a dip southwards. Limestone being the least resistent mineral was metasomatically replaced along these intersections by mineral Solutions. Both conditions, the first depending on physical, the other on Chemical properties, of the rock, have given rise to the characteristic form of ore-lodes.
Magnesium carbonate contained in the mineral Solutions effected the dolomitization of the Wetterstein Limestone along the ore-lodes.
Thus the irregularly-grained, porous dolomite forming nests and in- clusions along the ore lodes, had been crystalized. Consequently dolo- mitization has been here effected later than in the precious sheets.
The second part of the paper contains data on the occurrence of lead oxide-minerals in the ore-deposit of Rute.
Chalcographic and Chemical examinations of specimens taken from most stopes and cavings located on different horizons, have revealed that, on an average, cavings, although poor in lead sulphides are rich in lead oxide minerals. This would indicate that recent factors must have effected the weathering of the ore.
On the basis of chalcographic and Chemical examinations lead oxide minerals can be devided in the following three groups:
1. older lead oxide minerals,
2. secondary minerals of oxidation zones, 3. recont lead oxides.
180
To the first group belong specimens representing galena, sphalerite and fluor ite. These miner als have la ter been subjected to post-genetic tectonic pressures, an evidence of which are the crushed crystals of galena with cracks following cleavage-planes, and crystals of sphalerite in which no correspondence is found between cracks and crystal struc- ture. Cracks are filled with calcite containing small quantities of the trigonal-scalenoedric modification of PbCC>3. This group of lead oxide- minerals occurs in an area characterized by extensive post-genetic move- ments which had given rise to the Dobrač-fault. After the formation of the ore-deposit an intensive thermal activity set in along the fault of Dobrač, which effected the transition of galena into its oxidation products.
To the second group belong most ore lodes of the Max-field (with cerusite as a mineral of the true oxidation zone) and some of the ore-lodes of the Antony-field.
To the third group belong recent lead oxides which are partly pro- ducts of the underground-water action upon sulphides, an evidence of which is the percentage of lead oxide in stopes (0,07 °/o) and in cavings (0,228 %), for, the amount of lead oxide depends on the duration of underground water action. In addition to this it has been found that the specimens taken for analysis shortly before the separation treatment, contain on an average, a greater percentage of oxide than those taken directly from stopes or cavings. Thus the concentration of oxides in- creases on the way from stopes and cavings to the chutes and bunkers.
LITERATURA
A 1 c o c k , F. J., Zine and Lead Deposits of Canada.
Barth — C o r r e n s — Eskola, 1939, Die Entstehung der Gesteine, Springer, Berlin.
B 1 u m e r, E., 1922, Die Erdollagerstatten. Grundlagen der Petroleum- geologie. Stuttgart.
H o 11 e r, H., 1935, Die Bleiberger Therme. Canaval Festschrift (Ca- rinthia II).
H o 11 e r , H., 1936, Die Tektonik der Bleiberger Lagerstatte. VII. Sonder- heft der Carinthia II.
Jicha, H., 1951, Alpine Lead-Zinc Ores of Europe, Economic Geology. 46.
N a u m a n n , C. F., 1885, Elemente der Mineralogie. Leipzig.
Newhouse, W. H., 1928, The time sequence of hypogene ore minerale deposition. Economic Geology.
Ohle, Ernest L., 1951, The influence of permeability on ore distri- bution in limestone and dolomite, Economic Geology. 46.
Rove, Olaf., 1947, Some physical characteristics of certains favourable and unfavourable ore horizons, Economic Geology. 42.
Schroll, E., 1949, tlber die Anreichungen vom Mo und V in der Hut- zone der Pb-Zn-Lagerstatten Bleiberg-Kreuth in Karnten. Verh. der geol.
Bundesanstalt, Bd 4—6, Wien.
Tornquist, A., 1927, Die Blei-Zinkerzlagerstatte von Bleiberg-Kreuth in Karnten, Springer, Wien.
181
VAŽNEJŠI POPRAVKI — IMPORTANT CORRECTIONS Stran
Page 12 34 35 35 36 36 68 81 85 89 99 100 117 117 133 260 272 274
Vrsta Line
6 44 25 47 17 18 11 11 45 22 22 8 18 42 47 5 7 28
Cltaj pravilno Read correctly
H a c q u e t prospecting description geologically H a c q u e t
izpusti — leave out Maqu v glavnem v laškem locally
one observes embedded roženca apnenci z structure is crossed It has Geolo- razdeljeno psilomelana
namesto instead of H a q u e t proscepting discription geoloically M a q u e t o e t o
v glavnem laškem localy
on observes ambedded rogovca apnenci in pattem in crossed In bas geolo- radzdeljeno psilomena
