UČENJE Z MISELNIMI VZORCI PRI DRUŽBI V 4. RAZREDU

(1)

Drugostopenjski magistrski študij, smer poučevanje, poučevanje na razredni stopnji

Urška Vodičar

UČENJE Z MISELNIMI VZORCI PRI DRUŽBI V 4. RAZREDU

Magistrsko delo

Ljubljana, 2019

(2)

(3)

Drugostopenjski magistrski študij, smer poučevanje, poučevanje na razredni stopnji

Urška Vodičar

UČENJE Z MISELNIMI VZORCI PRI DRUŽBI V 4. RAZREDU

Magistrsko delo

Mentor: dr. Maja Umek

Ljubljana, 2019

(4)

Zahvala

Rada bi se zahvalila mentorici za vso pomoč in čas, ki mi ga je namenila, ter vsem ostalim udeležencem, ki so pripomogli k izvedbi tega dela in bi bilo brez njih izvajanje raziskave

nemogoče.

Posebna zahvala gre mojim prijateljem, ki so mi vedno stali ob strani ter me spodbujali.

Velika zahvala gre tudi staršem, ki so me spodbujali v času celotnega študija ter mi na kakršenkoli način pomagali. Zahvaliti se moram tudi fantu, ki mi je velikokrat priskočil na

pomoč ter me ves čas podpiral in bil zelo razumevajoč.

Vsem naštetim najlepša hvala!

(5)

Na pridobivanje novih znanj zelo vpliva kakovost poučevanja. Učitelj ima vlogo povezovanja in ustreznega vodenja pouka, da lahko učenci čim bolj samostojno in celostno usvojijo učne cilje. Zato je njegova odločitev, kako bo vodil pouk, zelo pomembna.

Način poučevanja z uporabo miselnih vzorcev (mrežno zapisovanje) je učencem zanimiv in motivacijski; prav tako je to popolnoma naraven način zapisovanja, saj tudi človeški možgani delujejo na podoben, mrežen način. Mrežni zapis poskrbi, da dolgo listo monotonih informacij spremenimo v barven, organiziran in lahko zapomnljiv zapis, ki deluje v skladu z našimi možgani. Z oblikovanjem miselnega vzorca krepimo spomin in ustvarjalnost in prav tako tudi težnjo po izboljševanju, saj nam žarkasti zapiski omogočajo stalno dopolnjevanje in posodabljanje. V nasprotju z enosmernimi besedili miselni vzorci ne prikazujejo samo dejstev, temveč tudi odnose med njimi in s tem omogočajo globlje razumevanje snovi.

V akcijski raziskavi smo z uporabo miselnega vzorca poskušali vplivati na povezovanje novega in že usvojenega znanja o industriji pri učencih 4. razreda. Osredotočili smo se na pridobivanje celostnega znanja s poudarkom na vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (VITR), saj vključuje medsebojno povezana vprašanja, ki se navezujejo na gospodarstvo, okolje in ljudi. Akcijska raziskava je imela dva koraka. Namen prvega akcijskega koraka je bilo izdelati miselni vzorec o industriji v domači pokrajini, pri čemer so se učenci skozi razne aktivnosti usvajali znanje ter se navajali povezovati znanja med seboj. Namen drugega akcijskega koraka je bil samostojno izdelati miselni vzorec, kjer so učenci pokazali svoje znanje o zapisovanju miselnih vzorcev in prav tako tudi usvojeno znanje in povezovanje znanj med seboj.

Ugotavljali smo napredek in težave učencev pri zapisu miselnih vzorcev ter evalvirali obseg in povezanost znanja. Rezultate raziskave smo dosegli na podlagi analize vseh miselnih vzorcev, ki so jih učenci ustvarili. Miselne vzorce smo nato kvalitativno ter kvantitativno analizirali. Pri vsakem učencu smo opravili analizo njegovih treh miselnih vzorcev – miselni vzorec predznanja, vodeni miselni vzorec, miselni vzorec preverjanja znanja – ter primerjali miselne vzorce med seboj. Pri kvalitativni analizi smo ugotavljali obseg in povezanost znanja;

pri kvantitativni analizi smo se osredotočili na število ključnih besed, število uporabljenih puščic, število uporabljenih podob ter uporabljeno število barv.

Ključne besede: miselni vzorci, trajnostni razvoj, industrija, celostno učenje, asociacije, mrežno mišljenje.

(6)

Title of the Master's Thesis: Using mind maps as a tool for teaching geography in the 4 grade

Acquiring new knowledge is heavily dependent on the quality of teaching. The teacher's role is to establish a learning process in a way that allows students to achieve learning goals independently and holistically. That makes his decision on how to lead a class so much more important.

One of the tools for teaching students in class is mind mapping. For pupils, this can be an interesting and motivational way of learning and it is a natural way of taking notes since our brain works on similar network principles. The network record makes the long list of monotonous information a colorful, organized and easy-to-remember record that works for our brains. By creating a mind map, we strengthen our memory and creativity, as well as our tendency to improve, because notes in the form of rays allow us a continuous addition and updating. In contrast to one-way texts, mind maps not only show facts, but also the relationships between them, allowing for a deeper understanding of matter.

Through our action research, we used mind maps as a tool to increase pupils' knowledge of the industry in their local region. Mind maps served us as a way to connect old and new knowledge and make new connections in our brains. We focused on holistic learning and gave great importance to education for sustainable development, as it involves interrelated issues that relate to the economy, environment, and people. Action research took two steps. The purpose of the first action step was to create a mind map about the industry in the home province whereby students were acquiring knowledge through various activities and were getting used to integrating knowledge. The purpose of the second action step was to create a mind map independently where students showed their knowledge of writing mind maps, as well as the acquired knowledge and linking knowledge with each other.

In our research, we tried to discover problems and advancements regarding the rules and structure of mind maps. In addition, we evaluated knowledge gained using mind maps and how well the pupils connected new information with the already existing knowledge. We obtained the results of the research based on an analysis of all the mind maps that the students created.

The mind maps were analyzed qualitatively and quantitatively then. We analyzed three mind maps from each student – a mind map of foreknowledge, a guided mind map and a knowledge assessment mind map. We compared the mind maps with each other. Qualitative analysis identified the extent and correlation of knowledge, while quantitative analysis focused on the number of keywords, the number of arrows used, the number of images used, and the number of colors used.

Keywords: mind maps, sustainable development, industry, holistic learning, associations, network thinking.

(7)

Uvod ... 1

1 Teoretični del ... 2

Industrija v domači pokrajini ... 2

Opredelitev okoljske vzgoje kot VITR ... 5

Celostni pristop ... 6

Naši možgani ... 6

Večsmerno ali mrežno mišljenje ... 7

Možganska vihra ... 8

Miselni vzorec ... 9

Spomin ... 10

1.8.1 Miselni vzorec kot vsestranski pripomoček za pomnjenje ... 11

Prednosti miselnih vzorcev pred običajnimi enosmernimi zapiski ... 11

Uvajanje miselnih vzorcev pri učencih ... 12

Vloga učitelja pri uvajanju miselnih vzorcev ... 13

Uporaba miselnih vzorcev pri pouku ... 13

1.12.1 Kdaj uporabiti miselni vzorec ... 13

1.12.2 Pravila za oblikovanje miselnih vzorcev ... 14

1.12.3 Priporočila za oblikovanje miselnega vzorca ... 17

1.12.4 Koraki pri oblikovanju miselnih vzorcev ... 18

1.12.5 Glavne pasti pri izdelavi miselnega vzorca ... 19

2 Empirični del ... 22

Opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilji ... 22

2.1.1 Opredelitev problema ... 22

2.1.2 Namen ... 22

2.1.3 Raziskovalni cilji ... 22

Metodologija ... 22

Rezultati ... 24

2.3.1 Analiza ... 24

3 Sklep ... 54

4 Literatura ... 57

5 Priloge ... 59

Priloga 1: Učna priprava – Gospodarstvo v domači pokrajini (4. razred) ... 59

Priloga 2: Aktivnost z listki – Besede, zapisane na izrezanih listkih. ... 70

(8)

Priloga 4: Miselni vzorci vseh učencev – zapis predznanja, vodenega miselnega

vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja ter analiza le-teh... 78

Priloga 5: Izjava o avtorstvu ... 121

Kazalo slik

Slika 1 Miselni vzorec, ki v resnici ni miselni vzorec. (Buzan in Buzan, 2007) ... 20

Slika 2 Primer miselnega vzorca s stavki. (Buzan in Buzan, 2007) ... 20

Slika 3 Težave pri zapisu vodenega miselnega vzorca učenca 4. razreda. ... 33

Slika 8 Primerjava št. 1 – Zapis vodenega miselnega vzorca. ... 45

Slika 9 Primerjava št. 1 – Zapis miselnega vzorca preverjanja znanja. ... 45

Kazalo tabel

Tabela 1 Prikaz predznanja učencev – število ključnih besed. ... 27

Tabela 2 Prikaz števila uporabljenih barv v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja. ... 38

Tabela 3 Prikaz povprečnega števila uporabljenih barv v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja. ... 38

Tabela 4 Prikaz števila uporabljenih puščic v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja. ... 39

Tabela 5 Prikaz povprečnega števila uporabljenih puščic v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja. ... 40

Tabela 6 Prikaz števila uporabljenih podob v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja. ... 40

Tabela 7 Prikaz povprečnega števila uporabljenih podob v vodenem miselnem vzorcu in miselnem vzorcu preverjanja znanja. ... 40

Tabela 8 Prikaz predznanja učencev – število ključnih besed. ... 42

(9)

Tabela 10 Prikaz povprečnega števila ključnih besed, uporabljenih pri ustvarjanju miselnega vzorca predznanja, vodenega miselnega vzorca in miselnega vzorca preverjanja znanja. ... 43

(10)

1

Uvod

Učenci se v šoli pogosto srečujejo z učnimi temami, ki so za njih težje razumljive. Temo definiramo kot zahtevnejšo, ko je neka tema zelo abstraktna ali učenci o njej nimajo veliko predznanja, saj ni del njihovega vsakdana. Kako pristopimo k taki temi, je zelo pomembna odločitev učitelja. Kako doseči visoko stopnjo motiviranosti učencev ter kako jim temo predstaviti čim bolj konkretno, je nekaj, kar se mora vprašati vsak učitelj, preden se loti poučevanja. Ena izmed bolj zahtevnih tem je industrija v domači pokrajini, ki jo učenci obravnavajo v 4. razredu osnovne šole. Tema je zelo kompleksna še posebej, če želimo vključiti med seboj povezana okoljska, gospodarska in socialna vprašanja ter poskrbeti, da so učenci ustrezno motivirani.

Širino in kompleksnost novega znanja o industriji v domači pokrajini smo poskušali doseči z uporabo miselnih vzorcev. Namen magistrskega dela je bil raziskati učinkovitost miselnih vzorcev pri usvajanju novih znanj pri temi industrija v domači pokrajini. Raziskavo smo izvajali v 4. razredu osnovne šole v Ljubljani; vanjo je bilo vključenih 17 učencev. Analizirali smo miselne vzorce učencev, vključenih v raziskavo. Osredotočili smo se na težave in napredek pri zapisu miselnih vzorcev ter analizirali vsebino miselnih vzorcev, kjer smo se osredotočili na obseg in povezanost usvojenega znanja o industriji v domači pokrajini.

Osredotočili smo se na pridobivanje celostnega, povezanega znanja s poudarkom na VITR.

S pomočjo uporabe miselnih vzorcev smo poskušali doseči večjo motiviranost učencev ter boljše pomnjenje in prav tako poskrbeti za čim večje povezanost novega znanja z že obstoječim.

Miselni vzorec smo uporabili kot orodje za pridobivanje celostnega znanja, saj s svojo strukturo omogoča ustvarjanje novih miselnih povezav in asociacij in s tem povezovanje znanj med seboj.

Veliko pomembnost smo namenili povezovanju pouka oziroma integraciji kurikuluma, saj ta ruši meje med šolskimi predmeti in daje učencem življenjski pomen. Želeli smo se osredotočiti na ustvarjanje miselnih povezav pri učencih ter jih ozaveščati o povezanosti in soodvisnosti današnjega globaliziranega sveta. Pri tem smo jih vpletli v ustrezne aktivnosti, ki so jih lahko povezali s svojim življenjem.

(11)

2

1 Teoretični del

Industrija v domači pokrajini

Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje industrijo kot eno izmed gospodarskih panog, ki v večjih količinah in z uporabo strojev predeluje surovine ter proizvaja. (SSKJ, 2014) Poleg industrije poznamo še številne druge gospodarske dejavnosti:

- kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo (primarni sektor),

- industrijo, gradbeništvo, energetiko, rudarstvo (sekundarni sektor),

- storitvene dejavnosti: trgovino, turizem, promet, bančništvo (terciarni sektor) ter - zdravstvo, šolo, javno upravo (kvartarni sektor). (Fortič, 2011)

V preteklosti je bila na območju Slovenije najpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo.

Ustanavljanje industrijskih obratov se je na Slovenskem pričelo v tridesetih letih 19. stoletja. V naslednjih desetih letih se je to stopnjevalo s širjenjem železniškega omrežja, kar je privedlo v pravo industrijsko revolucijo in masovno proizvodnjo. Industrija se je vse bolj krepila, toda kmetijstvo je zaostajalo zaradi ugodnejših razmer na vzhodnem, ravninskem delu države. Po koncu 2. svetovne vojne so večino gospodarstva nacionalizirali. Tako je zasebna lastnina postala državna. Industrija je v tem času postala prevladujoča gospodarska panoga. Slovensko gospodarstvo se je po osamosvojitvi iz industrije preusmerilo v storitvene dejavnosti, ki sedaj prevladujejo. (Lorenčič in Prinčič, 2018) To potrjuje statistični podatek za leto 2017, ki navaja da je največji delež bruto domačega proizvoda ustvarila storitvena dejavnost, in sicer 64,8 odstotka. Sledi ji industrija s 27,5 odstotki. (GZS, 2018) Statopis, izdan leta 2018, navaja, da so vsa industrijska podjetja v Sloveniji v letu 2017 prodala za nekaj več kot 11 odstotkov industrijskih proizvodov več kot v letu 2016. To je tudi bila največja letna rast zadnjih desetih let. Največji delež prihodka so v letu 2017 s prodajo na domačem trgu ustvarili proizvajalci pijač (skoraj 78 %), drugi največji delež pa proizvajalci živil (več kot 72 %). Prihodek od prodaje se je najbolj zvišal v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic (za 29 %), najbolj znižal pa v proizvodnji oblačil (za več kot 14 %). Po višini prihodka v predelovalnih dejavnostih je bila najbolj uspešna osrednjeslovenska regija z 19 odstotki vseh prihodkov od prodaje industrijskih proizvodov in storitev v državi. (2018)

Industrijo glede na proizvod delimo na lahko in težko industrijo. Lahka industrija proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje ter potrošne predmete; težka industrija proizvaja velike stroje in naprave, predvsem za opremo tovarn. (SSKJ, 2014)

Poznamo različne industrijske panoge. Lorenčič in Prinčič (2018) navajata naslednje:

- energetika in primarne surovine, - kovinska industrija,

- gradbeništvo s keramično in steklarsko industrijo, - lesna industrija,

- papirna industrija, - tekstilna industrija, - usnjarska industrija,

- živilskopredelovalna industrija, - kemična in farmacevtska industrija, - elektroindustrija ter

- tiskarstvo.

(12)

3

Industrija v domači pokrajini je tema, ki se jo obravnava v 4. razredu osnovne šole.

Obravnava se jo v okviru gospodarskih dejavnosti, kjer učenci spoznavajo še kmetijstvo, rudarstvo, gozdarstvo, obrt, turizem, trgovino … Tema industrija je za učence zelo zahtevna, ker o njej navadno nimajo veliko predznanja in prav tako tudi ne neposrednih izkušenj. Pojem industrija je zelo splošen, zato moramo za učenčevo razumevanje snov obdelati čim bolj konkretno. (Umek, 2015)

Industrija spada v skupino gospodarskih dejavnosti sekundarnega sektorja. V tej dejavnosti predelujejo naravne vire ali polizdelke v končne izdelke. Večino teh izdelkov uporabljamo vsak dan in jim pravimo industrijski izdelki. Nekateri nastanejo v celoti v eni tovarni, pri nekaterih pa sestavne dele naredijo v različnih tovarnah. (Umek, 2013)

Industrijske dejavnosti se izvajajo v tovarnah, kjer so zaposleni delavci, ki delajo s pomočjo strojev in robotov. Danes ne potrebujejo več veliko delavcev, ki bi upravljali stroje, ker mnogo strojev deluje s pomočjo računalnika. Vsak delavec je kljub uporabi strojev zadolžen za izvajanje nadzora proizvodnje določenega izdelka. Tako je kvaliteta izdelka ves čas pod nadzorom. Brez robotov in strojev, ki so delavcem v pomoč predvsem pri opravljanju težjega in nevarnega dela, si današnjo industrijo težko predstavljamo. (Jurač, Razpotnik in Vovk Korže, 2011)

V tovarnah se izdelujejo izdelki iz različnih surovin, kot so papir, plastika, meso, moka, les, volna ipd. Surovine obdelajo in iz njih naredijo izdelke, ki jih uporabljamo vsak dan. (Umek, 2013)

Industrijo v osnovni šoli delimo na naslednje industrijske panoge, kjer izdelujejo različne izdelke:

• Tekstilna industrija

Je veja industrije, ki se ukvarja s predelavo vlaknastih surovin in izdelavo tkanin, pletenih proizvodov ter prediv. Končni produkt so oblačila in razne vrste tkanin. V preteklosti so vse tkanine predli in tkali ročno; dandanes imamo stroje, ki delo opravijo hitreje in omogočajo izdelavo zelo raznolikih tkanin (bombaž, svila, najlonske preproge). Sodi med lahko industrijo, saj je namenjena predvsem sprotni potrošnji.

Zanjo je potrebno veliko delovne sile. Je ena izmed najstarejših industrijskih panog.

(Zych, 2006)

• Papirna industrija

Je veja industrije, ki se ukvarja z izdelavo celuloze in papirja. Kot surovino uporabljajo les in predelan odpadni papir. Les zmeljejo, zmešajo z vodo in spremenijo v celulozo.

To nato stisnejo in zvaljajo s pomočjo strojev in nastane plast papirja. Tovarne, v katerih pridelujejo papir, se imenujejo papirnice. Te izdelujejo tudi druge papirne izdelke, kot sta na primer celičnina in karton. Zgradbo, čvrstost in barvo papirja lahko spreminjajo z dodajanjem drugih snovi, kot so na primer vosek ali plastika. (Kruger, 1998)

• Strojna industrija

Je veja industrije, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, naprav, opreme za nadaljnjo industrijsko obdelavo, predelavo surovin v polizdelke in končne izdelke. Strojna industrija sodi med težke industrije, saj potrebuje veliko surovin, energije in vlaganja kapitala. Veliko strojev izdelajo drugi stroji. Izdelava poteka v velikih količinah in z zelo malo človeške delovne sile. (Zych, 2006)

(13)

4

• Lesna industrija

Je veja industrije, ki se ukvarja z industrijsko obdelavo lesa. Obsega proizvodnjo žaganega lesa, lesenih plošč in končnih lesenih izdelkov, kot so na primer pohištvo, okna, vrata ter druge stanovanjske opreme. (Bufon, 2005)

• Avtomobilska industrija

Je veja industrije, ki se ukvarja z izdelovanjem osebnih, potniških in tovornih motornih vozil za cestni promet. Je ena izmed najmočnejših industrij na svetu. Sodi med nove panoge, saj se je razvila v zadnjih desetletjih in ne temelji na domačih surovinah, temveč bolj na kvalificirani delovni sili. Veliko dela opravijo roboti. Avtomobile sestavljajo robotske roke, ki jih vodijo računalniki. Robote uporabljajo za varjenje, barvanje ali vrtanje delov motorja. Učinkovitost v tovarnah se je s tem izboljšala. (Zych, 2006)

• Živilska industrija

Je veja industrije, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane iz rastlinskih in živalskih surovin, izdelovanjem pijač in krmil, namenjene prehranjevanju ljudi in domačih živali.

Industrija vpliva na proces proizvodnje hrane. Za vzgajanje izboljšane zelenjave in sadja uporabljajo strokovno znanje biologije. Uporabljajo kemijo za gnojenje sadik ter uničevanje plevela in škodljivcev. Različne stroje pa uporabijo, da pridelek požanjejo, predelajo, shranijo, zapakirajo in ga prepeljejo. (Callery, Gifford, in dr. Goldsmith, 2009)

Industrija v veliki meri vpliva tudi na okolje. Neposredni učinki so gradnje industrijskih objektov in podpornih stavb, kot so skladišča. Če tovarne nimajo ustreznih čistilnih naprav, izpustijo v zrak veliko škodljivih snovi in s tem vplivajo na kvaliteto zraka. Posredno ali neposredno ustvarijo veliko odpadkov, ki so lahko škodljivi za okolje. V odpadkih so lahko strupene snovi, ki onesnažujejo zrak, prst in vodo. Predvsem se to zgodi, če odpadkov ne odvržemo v temu namenjene zabojnike, ampak jih pustimo na neurejenih oziroma divjih odlagališčih, običajno kje v gozdu ali v različnih jamah. (Umek, 2013)

Prav tako posredno vpliva na okolje gradnja cest in železnic za potrebe industrije. V krajih, kjer je razvita industrija, je posledično tudi veliko prometa, ki je tako kot industrija eden izmed največjih virov onesnaževanja zraka. Vse to vpliva na človeka in njegovo zdravje, življenjski prostor, selitve, dobrine ipd. (Kralj Serša, Jeršin Tomassini in Nemec, 2015)

Najhujše posledice gospodarstva so vidne v podnebnih spremembah, izgubi biotske pestrosti, kemičnem onesnaževanju, izrabi kmetijskih zemljišč, izrabi pitne vode, tanjšanju ozonske plasti, povečevanju kislosti morja ter spremembah v krogotokih dušika in fosforja. (Brown, 2009)

Gonilna sila teh procesov sta rast in industrializacija človeštva. Glede na človeško zaznavo potekajo te spremembe relativno počasi, ampak v primerjavi s preteklostjo zelo hitro. Podnebne spremembe za človeka potekajo počasi – danes v desetletjih, ampak v primerjavi s preteklostjo, ko so se dogajali prehodi med ledenimi in medledenimi obdobji, se spremembe dogajajo zelo hitro. (Piciga, 2014)

(14)

5

Opredelitev okoljske vzgoje kot VITR

»Vzgoja za trajnostni razvoj je vseživljenjsko prizadevanje, ki spodbuja posameznike, institucije in družbe, da gledajo na jutri kot na dan, ki pripada vsem nam – ali pa ne bo pripadal nikomur.«

(Iz listine Združenih narodov Desetletje vzgoje za trajnostni razvoj 2005―2014)

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj oziroma okoljska vzgoja ima vse pomembnejšo vlogo v kurikulu. UNECE (Ekonomsko socialni svet Združenih narodov) je razglasil 2005 ― 2014 za desetletje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Razlog za to je, da so okoljske spremembe, ki jih je povzročil človek, dosegle kritično stopnjo. Število prebivalcev narašča ter hkrati tudi boljši življenjski standard, kar vodi v vedno večje povpraševanje po virih. Posledično tudi poraba virov hitro narašča. Potreba po virih bo glede na temeljne smeri razvoja, ki vplivajo na povpraševanje, še vedno naraščala in če ne bomo spremenili trenutnega načina rabe virov, bomo le-te popolnoma izčrpali. (Piciga, 2014)

Vzgoja in izobraževanje naj bi bistveno pripomogla k uresničevanju načrta, ki se zavzema za varstvo okolja in sonaravno gospodarjenje z viri. Tako bi v želji po prenehanju brezobzirnega izkoriščanja virov spodbujala spremembe v mišljenju in dejanjih in s tem izboljšala kakovost življenja ter pripomogla k večji varnosti, zdravju in blaginji. Zato je temeljni namen VITR razvijati in krepiti sposobnost ocenjevanja in odločanja posameznika v prid trajnostnega razvoja. Če namreč ne bomo spremenili načina porabe virov, bomo še v času te generacije izčrpali vse vire, prihodnje generacije pa bodo ostale brez virov. (Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, 2008)

Brundlandova komisija je leta 1987 trajnostni razvoj opredelila kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij in pri tem ne ogroža možnosti prihodnjih generacij, da bodo tudi te lahko zadovoljevale svoje potrebe.

Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja navajajo, da VITR ni le dodatek k sedanjemu splošnemu izobraževanju. Prav tako ni njen cilj samo varovanje narave. VITR je:

- »obsežen, celovit, skladen pedagoški proces, ki vključuje odnos med človekom in naravo ter odnose med ljudmi;«

- »vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, gospodarskim, družbenim in političnim sistemom ter soodvisnosti ljudi, ki živijo v različnih delih sveta;«

- »skuša dejavno in tvorno reševati sedanja in prihodnja okoljska in družbena vprašanja človeštva.« (Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja, 2005, str. 2)

Okoljsko izobraževanje oziroma VITR ni program, ki se dogaja povsem samodejno. Temelji predvsem na delu mentorjev, ki so pobudniki sprememb. Če želimo doseči naštete cilje, pomeni, da moramo okoljsko vzgojo razširiti na vse predmete in predmetna področja tako glede ciljev kot tudi vsebinskih področij ter uporabljenih metod in pristopov. (Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja, 2005)

(15)

6

Okoljska vzgoja je zasnovana na medpredmetnem povezovanju, ki preprečuje preveliko razdrobljenost znanja. Poudarek je na vrednotah ter usposabljanju za praktične dejavnosti in demokratsko odločanje. Okoljska vzgoja je prav tako naravnana problemsko in proaktivno.

Učence spodbuja in usposablja za reševanje življenjskih vprašanj ter jih spodbuja k iskanju novih zamisli in rešitev. Je tudi izkustvena. Izhaja iz osebnih izkušenj učencev z neposrednim stikom z naravnim in grajenim okoljem. Integrirana je v krajevno in širše okolje ter sloni na pozitivnem čustvenem odnosu do okolja in soljudi; hkrati goji kritično mišljenje.

Eno izmed pomembnejših načel okoljske vzgoje je poudarjanje celostnega oziroma holističnega pristopa, kar pomeni, da je poudarek na povezavah in odnosih med pojavi in ne toliko na posameznih dejstvih. (Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, 2008)

Za uresničitev celotnega učnega procesa pri predmetu družba je potrebno skrbno načrtovanje, ki učitelju pomaga pri doseganju ciljev in standardov učnega načrta. Učenci se morajo z vidika trajnostnega razvoja naučiti vrednotenja vsakodnevnih ravnanj in odločitev ljudi. Zavedati se morajo povezanosti človeka z okoljem in njegovega vpliva nanj. Zato mora biti okoljska vzgoja stalno prepletena z učno vsebino. (Učni načrt. Program osnovna šola.

Družba, 2011)

Celostni pristop

Učencem učno snov posredujemo na različne načine. Da pa bi zadostili ciljem zakona o osnovni šoli, se poučevanja lotimo celostno. Pri celostnem poučevanju učencem posredujemo učno snov tako, da upoštevamo njihove čustvene potrebe, ureditev fizičnega okolja in socialnih odnosov ter učenčeve čutne in telesne izkušnje. Preko izkustvenega učenja poskušamo povezati učenčevo čustveno izkušnjo, razmišljanje, analiziranje in delovanje v celoto. Stopnja motivacije je pri tem višja, prav tako tudi pomnjenje informacij, saj se pri tem pristopu poučevanja aktivirajo vsi deli možganov, ki med seboj povezujejo znanja različnih področij, navaja Miller (2005).

Pomembno je, da v šolah pripisujemo velik pomen povezovanju pouka oziroma integraciji kurikuluma. Integriran kurikulum je opisan kot povezovalec različnih šolskih področij in njihovih ciljev. Ruši meje med šolskimi predmeti in daje učencem življenjski pomen. Osredotoča se na ustvarjanje miselnih povezav pri učencih ter jih ozavešča o povezanosti in soodvisnosti današnjega globaliziranega sveta. Pri tem jih vplete v ustrezne aktivnosti, ki jih lahko povežejo s svojim življenjem. (Miller, 2000)

Naši možgani

Buzan in Buzan opišeta naše možgane kot najbolj zapleten, skrivnosten, najdragocenejši in najzmogljivejši bioračunalnik, ki je zmožen brezmejnih misli in povezav med njimi. Njegove glavne vloge so čutno sprejemanje, obdelava podatkov, shranjevanje, izražanje ter nadzor telesa in duševnosti.

Osnovna komponenta naših možganov je nevron ali živčna celica. V slehernih človeških možganih je približno sto milijard živčnih celic, ki se razvijejo v zgodnjem obdobju človekovega življenja. Kljub množici delcev, ki sestavljajo nevron, je ta tako majhen, da bi ga lahko postavili na konico bucike. Nevroni so organizirani v kompleksne verige in omrežja. Po teh verigah ali poteh se prenašajo informacije v živčnem sistemu. (2005)

(16)

7

Naši možgani so razdeljeni na dve polovici – desno in levo poloblo. V zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja je dr. Roger Sperry s Kalifornijske univerze odkril, da ti polovici naše možganske skorje delujeta zelo različno. Leva stran ima rada in zahteva red. Je logična, dobesedna, lingvistična ter linearna. Njena značilnost je, da procesira informacije eno za drugo.

Desna stran pa je neverbalna; pošilja in sprejema signale, ki nam omogočijo komunikacijo (npr.

izraz obraza, stik z očmi, ton glasu, drža in kretnje). Desna polovica možganov skrbi za večjo sliko – dojemanje izkušnje in njen pomen. Specializira se za podobe, čustva in osebne spomine.

Nadaljnje raziskave, ki so jih izvedli Ornstein, Zaidel, Bloch itd., so potrdili to odkritje. So pa tudi odkrili, da sta obe hemisferi sposobni opravljanja vseh aktivnosti, čeprav je ena pri določeni aktivnosti dominantna. (Siegel, 2013)

Res je, da je določena hemisfera bolj dominantna na določenem področju, vendar morata obe polobli delovati skupaj, saj igrata ključno vlogo pri razčlenitvi in razumevanju informacij. Leva hemisfera na primer nadzoruje govor in ima ključno vlogo pri slovnici in razumevanju, medtem ko bo desna hemisfera poskrbela za celostno razumevanje. Naši možgani torej najbolje delujejo, ko obe hemisferi sodelujeta. Tradicionalne metode zapisovanja idej nas spodbujajo, da se gibljemo linearno (zaporedno) od ideje do ideje, kar je značilno za levo polovico možganov.

Tako zapisovanje nas omejuje pri predstavljanju velike slike, kar je značilnost desne polovice možganov, in pri povezovanju novih idej, ki jih želimo zabeležiti. Za uspešnejše pomnjenje in povezovanje idej moramo torej povezati obe polovici možganov. Pri tem je nastala ideja miselnega vzorca, ki ga je razvil Tony Buzan. »Pri izdelavi miselnega vzorca stojimo pred izzivom, da zabeležimo ideje ne samo z besedami, ampak tudi s simboli. Da pa bi ustvarili simbol, moramo uporabljati celotne možgane – besede in predstave.« (Margulies, 1992, str. 12)

Večsmerno ali mrežno mišljenje

Večsmerno ali »žarkasto« mišljenje je oblika mišljenja, ki je velik razvojni korak pri razumevanju in uporabi človeških možganov. Nanaša se na asociativen, povezovalen miselni postopek, ki izhaja iz določene središčne točke ali se usmerja k tej točki. (Buzan in Buzan, 2005)

Naši možgani so sestavljeni iz velikega števila nevronov. Vsak od nevronov ima na stotine dendritov, ki se povezujejo z ostalimi nevroni in s tem tvorijo asociacijski stroj. Ta stroj je zmožen skoraj neskončnega števila možnih asociacijskih povezav. Nevron si lahko predstavljamo kot točko, s katere potujejo asociacije v vse smeri. Ne glede na smer, kamor se asociacije odpravijo, vedno pripotujejo do naslednjega nevrona, kjer se nove asociacije odpravijo na potovanje v vse smeri. Tako lahko tvorimo nešteto asociacij. (Funch, 1995)

Zbirka asociacij, ki smo jih že uporabili, predstavljajo naš spomin oziroma našo zbirko podatkov. Ko beremo te besede, nam možgani obdelujejo nova sporočila in jih samodejno hkrati povezujejo z že obstoječimi podatki. Kot rezultat uporabe tega več-povezovalnega, procesnega in shranjevalnega sistema naši možgani že vsebujejo zelo razvito mrežo informacij.

Število podatkov in povezav, ki jih že imamo uskladiščene, tako presega več kvadrilijonov.

(Buzan, 2007)

Ne glede na to, koliko podatkov smo že uspeli shraniti, in ne glede na število asociacij, ki smo jih že ustvarili, imamo skoraj neskončno možnosti, da izrazimo nove vzorce in kombinacije. Iz te zmožnosti procesiranja velike količine podatkov in zmožnosti učenja izvira zamisel mrežastega ali »žarkastega« mišljenja (t. j. razmišljanja v vse smeri). Upodobitev takega mišljenja so miselni vzorci (Buzan, 2007).

(17)

8

Pomembno je, da vemo, da je žarkasto mišljenje naraven in samodejen način, v katerem so človeški možgani od nekdaj delovali. »Žarkasto« misleči možgani se morajo izražati v obliki žarkov v vse smeri, saj je to vzorec, po kakršnem v možganih dejansko potekajo misli. Če želimo naš um prisiliti, da ne deluje v skladu s svojo naravo, se lahko začnemo srečevati z nekaterimi težavami, kot so pomanjkanje ustvarjalnosti, slab spomin, zmeda in druge omejitve.

Z žarkastim mišljenjem našemu umu damo prosto pot in tako lažje rešujemo probleme, smo bolj kreativni ter krepimo naš spomin. (Funch, 1995)

Možganska vihra

Možganska vihra ali nevihta možganov je že znana tehnika ustvarjanja zamisli.

»Možgani neprestano delujejo kot generator idej, čeprav se tega ne zavedamo. Nenehno nastajajo nove oblike in samo v ustreznem stanju uma jih lahko nekaj uporabimo.« (Svantesson, str, 28)

Metoda, ki ji pravimo tudi »viharjenje možganov«, spodbuja domišljijo in posledično ustvarjanje novih idej, ki so lahko nenavadne ali neverjetne, vendar z njimi sprožimo drugačno, nevsakdanje razmišljanje. (Pečjak in Štrukelj, 2013) Možganska vihra spodbuja miselne spretnosti. Ko učenca prosimo, naj se spomni čim več stvari v povezavi z neko temo, ga v resnici spodbujamo, da razvija svoje miselne spretnosti. Prav tako je nevihta možganov dobra strategija, ker

- spodbudi predznanje,

- imajo vsi možnost, da izrazijo svoje ideje, - izključi strah pred napakami ter

- spodbudi individualnost in ustvarjalnost.

Možganska vihra se je izkazala za eno najboljših metod za sproščanje ustvarjalnih idej in za reševanje problemov pri pouku. Svantesson poudarja da je vrednost možganske vihre v toku neurejenih misli. Če omejimo izbruh idej, tvegamo, da se izgubi katera izmed boljših idej, ki bi nam kasneje utegnila koristiti. Pred začetkom obravnave nove teme nam možganska vihra torej lahko posreduje veliko informacij o tem, koliko učenci o določeni temi že vedo. (Watson, 2017) Margulies (1992) pravi, da se v možganske vihre kot pismeni sestavni del krasno vklapljajo miselni vzorci. Ko v razredu delamo z možgansko vihro, je dobro upoštevati nekatera navodila.

Za začetek prosimo enega izmed učencev, da na tablo naredi miselni vzorec za celoten razred.

Sprejmemo vse ideje, ki se pojavijo, čeprav se zdijo čudne ali nemogoče. Pri možganski vihri ni napačnih odgovorov. Ne presojamo idej. Tudi ne razpravljamo, zakaj ideje morda ne bodo uspele. Nizamo čim več idej eno za drugo. (Margulies, 1992, str. 84)

Skozi ta sistem spodbujamo k sodelovanju vse člane razreda in hkrati opazujemo, kako se ideje v skupini pojavljajo. Sistem miselnih vzorcev oblikujemo tako, da zabeležimo vse ideje učencev in nato velik miselni vzorec nekje izobesimo. Učenci lahko naknadno še dodajajo svoje ideje, ki se jim porodijo. Ko zaključimo z možgansko vihro imamo tako veliko informacij o predznanju učencev o določeni temi. (Margulies, 1992)

Tak potek viharjenja možganov potrjujeta tudi Puklek Levpušček in Marentič Požarnik v petih korakih. Najprej oblikovanje problema; sledi zapisovanje zamisli, kjer ni napačnih ali zasmehovanih idej (čeprav se zdijo nekatere ideje smešne); ves čas spodbujamo učence pri izražanju; nato sledi pregled vseh zamisli in izbor najboljših po izbranih kriterijih. Peti in zaključni korak je izbor najboljše rešitve. Učence je treba spodbuditi, da so ob izbiri kritični.

Ko obravnavamo novo učno temo in uporabimo metodo nevihte možganov za uvod oziroma

(18)

9

preverjanje njihovega predznanja, moramo postopek petih korakov zaključiti s tretjim korakom.

(2005)

Miselni vzorec

Miselni proces je zelo neurejen in kaotičen. Misli si ne sledijo ravno po logični poti, kar je rezultat nekaj milijon kemičnih procesov, ki se dogajajo v možganskih celicah vsako sekundo. Preskakujejo, sledijo več tokovom hkrati, krenejo na stran pota in se znova vračajo v glavni tok. Če želimo naše misli zapisati na list papirja na klasičen, linearen način, jih moramo prisiliti v logično razporeditev, kar pa ni naravno. S tem postavimo veliko oviro rojevanju novih idej. Če pa uporabimo miselni vzorec, s tem sledimo naravnemu procesu razmišljanja, saj lahko preskakujemo tako, kot to počno naše misli. (Svantesson, 1992)

Začetnik miselnih vzorcev Tony Buzan se je v letih večkrat vprašal, kako možgani sploh delujejo in kako jih uporabljati. Ugotovil je, da ob številu podatkov, ki jih morajo možgani sprejeti, ti pričnejo klecati pod bremenom tolikšnega premišljana, reševanja nalog, razčlenjevanja in pisanja, ki so ga takrat zahtevali na njegovi univerzi. Zavedal se je, da si vedno manj zapomni in da vedno več stvari tudi pozablja. Zato je začel raziskovati psihologijo, nevrofiziologijo možganov, spomin in tehnike pomnjenja, ustvarjalno mišljenje in splošne znanosti. Postopoma je s pomočjo pridobljenega znanja odkril novo strukturo zapisovanja – miselni vzorec, ki je pokazal takojšne pozitivne rezultate. (Buzan in Buzan, 2005)

Miselni vzorci temeljijo na posnemanju likov v naravi – od zgradbe inzulinske molekule, regratove lučke, nekaterih školjk in koral, pajkove mreže in pavjega repa do bliska svetlobe in sestave osončja. Lahko uporabimo tudi primerjavo z načrtom mesta. Center mesta predstavlja glavno idejo; glavne ceste, ki zapuščajo mestno jedro, predstavljajo glavne misli v našem procesu mišljenja; manjše ceste predstavljajo naše sekundarne misli in tako dalje.

Posebne slike ali simboli, ki jih vsebuje miselni vzorec, si lahko predstavljamo kot mestne znamenitosti. (Mind Mapping, b.d.)

Miselni vzorci so revolucionarni sistem, kako zabeležiti misli na papirju. Z miselnimi vzorci lahko učitelji in učenci izboljšajo sposobnost mišljenja ter postanejo bolj ustvarjalni, trdi Margulies. Z miselnimi vzorci naredimo zapiske, ki jih je lahko brati in jih naredimo zelo hitro.

Misli strnemo v nekaj bistvenih ključnih besed in tako en sam simbol predstavlja več konceptov (str. 14). Za zapis miselnih vzorcev tudi ne potrebujemo veliko pripomočkov. Po Buzanu in Buzanu potrebujemo velik bel brezčrten list. Pri tem se moramo izogniti velikosti A4, saj si s tem postavljamo meje. Uporabiti moramo torej večji list. Nato uporabimo barvne svinčnike, s katerimi oblikujemo osrednjo sliko. Ta slika ali beseda mora odražati našo temo, ki smo si jo izbrali. Z zapisom v sredino smo omogočili učencem širitev miselnega vzorca v vse smeri. Nato potrebujemo le še naše možgane in našo ustvarjalnost. (Pinto Zipp, 2011)

Svantesson v svoji knjigi pove, da se miselni vzorci zelo razlikujejo od tehnike

»običajnega« zapisovanja. Večina ljudi si zapisuje cele stavke ali njihove dele. Spoznajo, da si zapišejo preveč besed, tako da postanejo njihovi zapiski nepregledni. Z miselnimi vzorci pa sledimo svojemu naravnemu procesu razmišljanja in preskakujemo tako, kot to delajo naše misli. Miselni vzorec je s svojimi značilnostmi zelo pregleden in fleksibilen, saj lahko kamorkoli dodamo nove informacije. (Svantesson, 1992)

Miselni vzorci nudijo močno oporo pri učenju. Lahko jih uporabljamo ob številnih priložnostih: pri načrtovanju, pri reševanju problemov, pri obnavljanju in povzemanju, ko

(19)

10

potrebujemo strukturo, ob nevihti možganov in porajanju misli, pri zapisovanju in še kje (Svantesson, 1992)

Gabrijelčič (1988) pravi, da so pri sistemu miselnih vzorcev združeni različni dejavniki, ki krepijo spomin in na podlagi katerih lahko ustvarimo zelo učinkovit sistem zapiskov. Sama se v svoji knjigi opira na brata Buzan, ki sta opredelila štiri poglavitne značilnosti miselnega vzorca, in sicer:

- predmet naše pozornosti je kristaliziran v središčno podobo,

- glavne značilnosti predmeta se žarčijo iz središčne podobe kot glavne veje, - na glavnih vejah so napisane ali narisane ključne besede ali podobe ter - vse veje skupaj oblikujejo povezano zgradbo.

Miselni vzorci po bratih Buzan odražajo zgradbo in delovanje možganov ter mnogosmerno, ustvarjalno razmišljanje – ali »žarkasto mišljenje«. (Buzan in Buzan, 2005)

Spomin

Spomin je ključen za naše življenje. Brez spomina o preteklosti ne moremo delovati v sedanjosti ali razmišljati o prihodnosti. Ne bi se bili zmožni spomniti, kaj smo delali včeraj, kaj smo storili danes ali kaj imamo v načrtu za jutri. Brez spomina se ne bi mogli ničesar naučiti.

Spomin je sposobnost naših možganov, da kodirajo, shranijo, obdržijo in kasneje prikličejo informacije. Vključen je v obdelavo velikih količin podatkov. Ti podatki so lahko v različnih oblikah – slike, zvok ali pomen. (McLeod, 2013)

Spomin ima tri stopnje procesiranja informacij – kodiranje, shranjevanje in priklic.

1. Prva stopnja je kodiranje. Ko prejmemo informacijo, jo spremenimo v vizualno (slika), akustično (zvok) ali semantično (pomen) obliko. Kako to deluje, si lahko pogledamo na primeru telefonske številke. Če si želimo telefonsko številko zapomniti in si jo ogledamo, je to vizualno kodiranje. Če bi si številko večkrat prebrali na glas bi uporabili akustično kodiranje. Če pa bi si številko zapomnili tako, da bi ji dali smiseln pomen (na primer se samo v eni številki razlikuje od naše stare številke), bi bilo to semantično kodiranje.

2. Druga stopnja je shranjevanje. Način, kako shranimo informacije, vpliva na način, kako jih kasneje prikličemo. Poznamo dva načina shranjevanja informacij – delovni in dolgoročni spomin. Delovni spomin informacije v našem umu aktivno vzdržuje le kratek čas (20-30s). Ima omejeno število podatkov, ki si jih lahko zapomnimo.

Dolgoročni spomin pa lahko shrani informacije doživljenjsko in ima neomejeno količino podatkov. Informacije iz dolgoročnega spomina lahko prikličemo vedno, ko jih potrebujemo. Ključ do shranjevanja podatkov v dolgoročni sistem je ponavljanje.

Več kot razmišljamo o določeni informaciji ali več kot jo uporabljamo, hitreje se bo shranila v dolgoročni spomin. Z različnimi načini kodiranja poskrbimo, da se informacija počasi prenese v dolgoročni spomin.

3. Tretja stopnja je priklic. Priklic je pridobivanje informacij iz našega uma. Če se nečesa ne moremo spomniti je to zato, ker nismo zmožni priklicati informacije iz spomina.

Tukaj se pokaže razlika med delovnim in dolgoročnim spominom. Delovni spomin je shranjen in ponovno pridobljen zaporedno. Na primer: dobimo list z zapisanimi besedami in nalogo, da si te besede zapomnimo. Nato nas nekdo prosi, da mu povemo

(20)

11

četrto besedo, ki je zapisana na listu. V naših glavah bomo po vrsti obnovili prebrane besede, dokler ne pridobimo prave informacije. Dolgoročni spomin pa deluje drugače, in sicer preko asociacij in kreativnosti. Če bi si iz naštetih besed ustvarili zgodbo ali naredili kakšno nam smiselno asociacijo, bi se te besede premaknile v naš dolgoročni spomin. Spomin deluje preko asociacij in če med določenimi informacijami ni očitne asociacije, si jih veliko težje zapomnimo. (McLeod, 2013)

1.8.1 Miselni vzorec kot vsestranski pripomoček za pomnjenje

»Načini in sredstva za boljše pomnjenje in urjenje spomina slonijo na domišljiji in povezovanju, asociacijah; s tem ustvarimo novo podobo, ki si jo lažje zapomnimo.« (Buzan in Buzan, 2005, str. 146)

Asociacije so torej eden izmed načinov, kako krepiti naš spomin. Imajo sposobnost medsebojnega uspešnega povezovanja idej, konceptov, vprašanj ali problemov z različnih področij. Stvari si zapomnimo preko asociacij. Vsak del informacije v našem spominu je na nek način povezan z drugim delom. Če na primer slišimo besedo jabolko, lahko tako najprej pomislimo na naslednje besede: rdeče, okroglo, sladko, sadje, drevo ipd. Na te besede pomislimo, ker so si naši možgani že ustvarili povezave med njimi. Možgani informacije ne prikličejo ločeno; namesto tega informacije združimo v asociativni spomin. (Fiktorius, 2013) Učenje z asociacijami je dobra tehnika učenja, ki jo lahko uporabimo v razredu. Učencem pomaga ustvariti boljše povezave med znanji in jim omogoči boljši priklic informacij.

Naš spomin ne krepijo samo asociacije, ampak tudi ustvarjalnost. Gomez in King pravita, da največjo pomoč možganom nudijo barve in podobe. Te ustvarijo povezave med znanji in omogočajo hitrejši priklic podatkov. Če določeni informaciji dodamo vizualno predstavo, si podatek veliko hitreje zapomnimo. Prav tako naš spomin krepijo ustvarjalne zgodbe. Če si želimo zapomniti določeno število besed, samo ustvarimo zgodbo, ki povezuje vse naštete besede. Poskusimo si jo čimbolj predstavljati ter dodati še zvoke. Če uporabimo vse svoje čute in naredimo zgodbo čimbolj zabavno, si bomo bolje zapomnili vse naštete besede.

(2014)

Prednost miselnega vzorca je, da poleg domišljije in asociacij poveže še vse druge možganske zmožnosti in s tem tvori izpopolnjen, večstranski spominski pripomoček. (Buzan in Buzan, 2005)

Prednosti miselnih vzorcev pred običajnimi enosmernimi zapiski

Žarkasti zapiski imajo pred enosmernimi številne prednosti. Njihova uporaba v razredu prinaša veliko koristi, kar sta v svoji knjigi navedla brata Buzan. Prednost miselnih vzorcev je že sama zgradba miselnega vzorca. Ta samodejno poskrbi za vzbujanje zanimanja pri učencih.

S tem učenci postanejo bolj dojemljivi in pripravljeni na sodelovanje v razredu. Zaradi pestre sestave in barv so miselni vzorci bolj vzpodbudni in privlačni, medtem pa so linearni zapiski s svojo enoličnostjo in enobarvnostjo dolgočasni za oči in možgane. Zato jih začnemo odklanjati in pozabljati.

Pri miselnih vzorcih uporabljamo le pomembne, ključne besede. Stvarni obseg zapiskov je veliko manjši. Tako dobimo pregledno, smiselno povezano celotno podobo snovi, namesto da se izgubljamo v podrobnostih. Tako izboljšamo naše pomnjenje in razumevanje ter prihranimo veliko časa. Pri linearnih zapiskih se v možganih pojavlja ovira pri povezovanju najpomembnejših zamisli, saj se ključne besede v takih zapiskih pojavljajo na več različnih

(21)

12

straneh, zakrite z množico manj pomembnih besed. Tako izgubljamo čas ne samo z branjem nepotrebnih besed, ampak tudi z iskanjem ključnih pojmov in prav tako s pisanjem nepotrebnih besed, ko še ustvarjamo zapiske. Z ustvarjanjem miselnih vzorcev torej prihranimo čas in posledično naredimo več.

Zaradi svoje enoličnosti linearni zapiski preprečujejo možganom, da bi povezovali, kar zavira njihovo ustvarjanje in slabi pomnjenje. Z oblikovanjem miselnega vzorca pa krepimo spomin in ustvarjalnost in prav tako tudi težnjo po izboljševanju, saj nam žarkasti zapiski omogočajo stalno dopolnjevanje in posodabljanje. V nasprotju z enosmernimi besedili miselni vzorci ne prikazujejo samo dejstev, temveč tudi odnose med njimi in s tem omogočajo globlje razumevanje snovi. (Buzan in Buzan, 2005)

Miselni vzorci učinkovito pripomorejo, da postanejo učenci pri učenju urejeni. Na prvi pogled lahko izgleda miselni vzorec popolnoma neurejen in nerazumljiv, a ko ga izoblikujemo, ugotovimo, da je na splošno bolj strukturiran in bolj logičen, kot so linearni zapiski. Miselni vzorec omogoča, da hitreje najdemo iskano informacijo. Miselni vzorec v veliki meri omogoča uporabo kreativnosti in domišljijo, zaradi česar je oblikovanje miselnih vzorcev tudi zabavno.

Miselni vzorci so prav tako koristni za učence z učnimi težavami. Tiste otroke, ki imajo bralne težave in disleksijo, osvobodijo nasilja besednega izražanja ter jim omogočijo bolj naravno in hitrejše izražanje misli. (Svantesson, 1992)

Uvajanje miselnih vzorcev pri učencih

Pred začetkom zapisovanja miselnih vzorcev moramo poskrbeti, da ima vsak učenec dovolj velik bel list papirja in dovolj veliko mizo. Pripravljene mora imeti tudi barvice. Za bolj ustvarjalno ozračje lahko v ozadju zavrtimo kakšno klasično ali instrumentalno glasbo. Ta glasba ima vpliv na umetniški del možganov in spodbuja ustvarjalno mišljenje. (Margulies, 1992) Miselni vzorci so tudi ena od dejavnosti, ki omogoča, da učenci med izdelavo sedijo ali ležijo na tleh.

Ko učenci ustvarjajo svoje prve miselne vzorce, moramo učitelji poskrbeti, da je tema lahka oz. da je otroku dobro poznana – svoj opis, včerajšnji dan, kaj si želi v prihodnosti ipd.

To so seveda le začetki. Kasneje, ko jim postane proces lažji, lahko učenci ustvarjajo miselne vzorce o temah, ki se jih učijo v šoli. Pomaga, če učencem pred pričetkom pokažemo primer preprostega miselnega vzorca. Medtem ko govorimo, sproti ustvarjamo miselni vzorec na tablo.

Tudi sami dodajamo risbe na miselni vzorec na tabli. Tako učenci vidijo, da tudi naše slike niso popolne in da se tudi mi učimo. (Margulies, 1992)

Učence nato prosimo, naj pričnejo z izdelavo svojega miselnega vzorca tako, da narišejo osrednji simbol. Ta mora predstavljati njihovo temo. Pri risanju vej iz osrednje podobe nato dodajo ključne besede in simbole. Učence spodbujamo, da zapišejo vse ideje, ki se jim porodijo, dodajo risbe in kar čim več barv. Da bi pri učencih res spodbudili njihov tok misli in domišljijo, jih po zapisu osrednjega naslova lahko prosimo, da zaprejo oči in so pozorni na to, katere podobe se jim prikazujejo ob misli na glavni naslov. Nato te podobe tudi narišejo. S tem razvijamo sposobnost vizualizacije, ki je ena od pomembnih spretnosti pri učenju.

Zapišejo lahko tudi samo ključno besedo. Poudariti moramo, da pri tem ne uporabijo celotnih povedi, ampak se osredotočijo le na zapis ključnih besed. Otrokom razložimo, da lahko vsaka ključna beseda postane središče novega miselnega vzorca, kjer bi spet lahko zapisali veliko asociacij. Učenci lahko miselni vzorec še razširijo po že zaključeni aktivnosti in dodajo

(22)

13

nove simbole ali ključne besede ter s tem poglobijo svoje razumevanje in spomin. (Margulies, 1992)

Vloga učitelja pri uvajanju miselnih vzorcev

Miselni vzorec nezavedno uporabljamo že kar od samega rojstva. Otrok, ko se rodi, že nagonsko v notranjosti plete mrežo miselnih povezav. Gradi iz vsakega žarečega središča, poganja veje, ki se nato razvijejo v celokupno odraslo znanje. Kot učitelji moramo zagotoviti, da imajo te zapletene mreže stalno ustrezno nego. Ne samo, da lepo rastejo, ampak da jih znajo učenci uporabiti tudi navzven.

Učitelji imamo pomembno vlogo v življenju učenca, saj smo zadolženi za razvoj njegovega uma. Možgani znanje ves čas nadgrajujejo oziroma ga z vzajemnim delovanjem gradijo. Če je torej temeljno znanje šibko ali napačno, se bo tudi zgradba znanja hitro zrušila.

Zato je naša prva naloga kot učiteljev, da naučimo učence učenja oz. kako se učiti, da bo njihovo znanje močno. (Buzan in Buzan, 2005)

Učitelj mora najprej učence in učenke seznaniti z naukom o miselnih vzorcih in izdelovanjem le-teh. Miselne vzorce lahko otrokom predstavimo že zelo zgodaj, saj jim za oblikovanje miselnih vzorcev ni treba tvoriti stavkov ali zapisovati besed, saj lahko uporabljajo le podobe, simbole in barve. Tak zapis otroke tudi odlično motivira. Tudi ko se učenci enkrat naučijo brati in pisati, ni potrebno, da opustijo prvotno tehniko zapisovanja s simboli.

Učitelj pa lahko uporablja miselne vzorce še za različne priložnosti, ki koristijo tudi njemu in s tem tudi učencem. Čim več bo učitelj uporabljal miselne vzorce za svoje osebne in strokovne potrebe, tem bolj bo pripravljen, da jih tudi poučuje in spodbuja učence k njihovi uporabi. (Buzan in Buzan, 2005)

Uporaba miselnih vzorcev pri pouku

1.12.1 Kdaj uporabiti miselni vzorec

Gabrijelčič (1988) navaja, da lahko miselne vzorce uporabimo kadarkoli skozi učno uro.

Skozi večletno sodelovanje z učitelji in šolskimi pedagogi se je veliko naučila tudi sama in v svojo zbirko prejela veliko miselnih vzorcev, ki so jih izdelali učitelji ali učenci. V anketah so prosvetni delavci omenjali najpogostejšo rabi miselnih vzorcev za ponavljanje in utrjevanje, a tudi za obravnavo nove snovi. Nekoliko manj so jih sicer uporabili za uvodno motivacijo, a spet precej za domače vaje. (Gabrijelčič, 1988)

1. Za uvodno motivacijo.

Uporaba miselnega vzorca v uvodni motivaciji učence spodbudi k razmisleku o temi in iskanju miselnih povezav. Tema mora sicer biti učencem poznana. Učenci imajo tako o določeni temi že nekaj znanja in izkušenj, kar bi bilo škoda ne izkoristiti.

2. Za obravnavo nove snovi.

Pri obravnavi nove snovi so miselni vzorci zelo primeren prikaz bistva v učnem gradivu.

Ob razlaganju, pojasnjevanju in razgovoru je najbolje, da miselni vzorec že nastaja pred očmi učencev (na tabli, plakatu ipd.); pri tem upoštevamo pravila za izdelavo miselnega vzorca (uporaba različnih barv, pisanje s tiskanimi črkami ipd.). Pomembno je, da ključne besede iščejo učenci.

(23)

14 3. Ponavljanje in utrjevanje snovi.

Največkrat uporabimo miselne vzorce prav za ponavljanje in utrjevanje snovi. Po Buzanu je štiri- do petkratno ponavljanje bistva v miselnih vzorcih v določenih časovnih presledkih nujno potrebno za trajnejšo ohranitev znanja.

4. Samostojno delo učencev.

Po opravljeni učiteljevi razlagi ali učenju iz tekstov znajo nekateri izurjeni učenci že sami tvoriti dobre miselne vzorce.

5. Domače vaje.

Učenci lahko sami tvorijo miselne vzorce doma, npr. načrt za govorno vajo ali spis, poročilo o kulturnem dnevu, poiščejo življenje in delo pesnikov, ponovijo snov, izluščijo bistvo iz obsežnega poglavja v učbeniku ipd.

6. Tudi pri svobodnih dejavnostih.

Učenci tudi v prostem času ustvarjajo miselne vzorce; prav tako jih učitelji uporabljajo pri dopolnilnem in dodatnem pouku ter pri pogovorih z učenci na razrednih urah.

1.12.2 Pravila za oblikovanje miselnih vzorcev

Pravila za oblikovanje miselnega vzorca so namenjena povečanju in ne omejitvi naše umske svobode. V tem kontekstu je pomembno, da ne zamenjamo pravil s togostjo ali pa svobode s kaosom. Pogosto imajo pravila negativen prizvok, saj jih razumemo kot nekaj omejevalnega, medtem ko svobodo pogosto enačimo z zmedo in pomanjkanjem strukture. V resnici pa je prava miselna svoboda sposobnost, da ustvarimo red iz nereda. To dosežemo prav s pomočjo pravil za oblikovanje miselnega vzorca, ki sta jih opredelila brata Buzan. Delimo jih na dva dela ― načine in sredstva. (Buzan in Buzan, 2005)

1.12.2.1 Načini

1. Uporaba poudarkov

Pomnjenje in ustvarjalnost se poveča, ko uporabljamo poudarke. Z naslednjimi pravili bomo dosegli največje in najustreznejše poudarke.

a. Začnemo s središčno sliko

Slika samodejno osredotoči oči in možgane. Vzbudi številne asociacije in je zelo učinkovita pri izboljšanju pomnjenja. Je privlačna, nas razveseljuje in zbuja našo pozornost. Lahko seveda uporabimo tudi ključno besedo, ki pa jo okrasimo s številnimi barvami, spremembo velikosti in privlačno obliko ter jo tako pretvorimo v sliko.

b. Uporabljamo slike po vsem miselnem vzorcu.

Poleg že zgoraj opisanih prednostih uporabe slik v miselnem vzorcu le-te prav tako spodbujajo in uravnovešajo naše vidne in besedne možganske sposobnosti

(24)

15

ter izboljšujejo naše vidno zaznavanje. Z željo po izboljšanju naših risarskih sposobnosti bomo postali bolj pozorni na svet okoli nas in si bomo prizadevali bolj natančno opisovati stvari.

c. Za osrednjo sliko uporabimo tri barve ali več.

Barve stimulirajo spomin in ustvarjalnost ter nam pomagajo ubežati enoličnosti.

Besede ali simboli z barvami postanejo bolj privlačni.

d. Slike in besede naj bodo različne velikosti.

Različne dimenzije poskrbijo za izpostavitev stvari. Kar je izpostavljeno, si lažje zapomnimo in povemo.

e. Uporabljamo vsa čutila.

V miselni vzorec moramo vključiti tudi čim več čutov – vid, sluh, vonj, okus, tip in gibanje. Tako kot otroci, ki ustvarjajo svoje domišljijske in sanjske miselne vzorce skozi petje, dotike, okušanje, premikanje in raziskovanje, moramo tudi mi naše zapisane miselne vzorce opremiti tako, da spodbujajo večino naših čutov. Tudi gibanje je dober način pomnjenja. Da bi se naše slike gibale, moramo samo dodati ustrezne smerokaze in lahko dobimo čudovite animacije.

f. Spreminjamo velikost črk, črt in slik.

Spreminjanje velikosti je zelo dober način prikazovanja sorazmerne pomembnosti postavk pri stopnjevanju.

g. Lepo razporedimo po prostoru.

Dobra razporeditev je pomembna, saj je zaradi nje slika bolj jasna, pregledna in tudi lepša. Dopušča tudi dopolnjevanje miselnega vzorca.

h. Izberimo ustrezno velikost miselnega vzorca.

Okrog vsake postavke mora biti dovolj prostora, da so miselni vzorci videti urejeni in dobro zgrajeni.

2. Povezovanje

Asociacije (t. j. povezovanje) zelo izboljšuje pomnjenje in ustvarjalnost. Naši možgani dajejo z združevanjem našim telesnim doživetjem smisel, kar je ključ za človekovo pomnjenje in razumevanje. Povezovalna moč naših možganov nas lahko po ureditvi osrednje slike in temeljnih pojmov popelje v globine slehernega predmeta.

a. Povezujemo s puščicami na veji in med njimi.

Puščice nam dajejo prostorsko usmeritev. Samodejno nas vodijo, da povežemo en del miselnega vzorca z drugim. Lahko so različnih oblik, dolžin in debelin.

(25)

16 b. Uporabljamo barve.

Ob uporabi specifične barve za določeno področje se bomo lažje znašli v miselnem vzorcu, hitreje prišli do podatkov; pomnjenje podatkov bo boljše; prav tako pa bomo povečali število in področje ustvarjalnih zamisli.

c. Uporabljamo znake.

Z uporabo znakov prihranimo veliko časa. Hitro nas usmerijo na različne dele miselnega vzorca ne glede na razdalje na listu. Ti znaki so lahko različni, npr.

križci, krogci, črtice ipd. Predstavljajo lahko ljudi, načrte, sestavine in postopke, ki se pogosto pojavljajo.

3. Jasnost

Nejasnost zamegli zaznavanje, zato zapiskov ne čečkamo. Tako bi si le otežili pomnjenje in prav tako zmanjšali povezanost in jasnost naših misli. Moramo biti pozorni na naslednja pravila:

a. Uporabljamo samo eno besedo za vsako črto.

Ključne besede, ki nosijo le pomembna sporočila, so jedra, okrog katerih se nato zbira vse ostalo učno gradivo. Ravno ključne besede nam najbolj ostanejo v spominu in so kot nekakšni »ključi« za obujanje iz spomina. Vse ostale vmesne besede bi bile odveč, saj bi z njimi samo obremenjevali naš spomin.(Gabrijelčič, 1988). Pomembno je, da zapišemo le eno ključno besedo, saj ima ta na tisoče možnih povezav. Z uporabo le ene besede se tako sprosti miselna svoboda povezovanja (Buzan in Buzan, 2005).

b. Vse črke tiskamo.

Tiskane besede imajo izrazitejšo obliko, zato jih naš um lažje »preslika«.

Prednost sta tudi hitrejše povezovanje in priklic.

c. Ključne besede tiskamo na črtah.

Črte omogočajo urejenost in preglednost, kar izboljša jasnost in pomnjenje;

spodbujajo tudi povezovanje in dodajanje.

d. Glavne veje povezujemo z osrednjo sliko

Povezovanje črt na miselnem vzorcu nam olajša povezovanje misli v umu.

e. Slike naj bodo čim bolj jasne.

S tem poskrbimo za jasnost misli. Prav tako je miselni vzorec z bolj jasnimi slikami privlačnejši.

f. Papir položimo vodoravno pred sabo.

(26)

17

Vodoraven položaj lista nam omogoča več svobode in prostora za risanje miselnega vzorca. Prav tako se vodoravni miselni vzorec lažje bere.

g. Črke pišemo čim bolj pokonci.

Pokončne črke možganom olajšajo dojemanje izraženih misli.

4. Razvijamo osebni slog

Vsi smo edinstveni in prav tak naj bi izgledal tudi naš miselni vzorec. Naš miselni vzorec mora odsevati umske vzorce naših možganov; le tako se bodo naši možgani lahko v čim večji meri poistovetili z njim.

1.12.2.2 Sredstva

1. Uporabljamo stopnje

Razvrščanje po stopnjah in razredih v obliki temeljnih pojmov zelo poveča moč naših možganov.

2. Oštevilčimo

Če želimo naš miselni vzorec uporabiti za kakšen poseben namen, npr. ob pisanju spisa, govoru ali odgovarjanju na izpitu, si ga lahko oštevilčimo, da vemo, v kakšnem zaporedju želimo svoje misli sporočiti.

1.12.3 Priporočila za oblikovanje miselnega vzorca

Naslednja priporočila so namenjena lajšanju upoštevanja pravil, izboljšanju toku misli in zagotavljanju najboljšega okolja za vaše možgane in telo.

1.12.3.1 Prekinitev miselnih zavor 1. Dodajamo prazne črte.

Dodane prazne črte bodo odpravile miselne zavore in spodbudile naše možgane k iskanju še več miselnih povezav.

2. Postavljamo vprašanja.

Z ustreznimi vprašanji spodbudimo možgane in prekinemo nastale miselne zavore.

3. Dodajamo slike.

Slike vzpodbudijo več asociacij in izboljšajo pomnjenje.

4. Zavedamo se neskončne zmožnosti miselnih zvez.

(27)

18

Ob zavedanju, da vsaka ključna točka tvori tisoče novih povezav, odpravljamo zavore v naših možganih.

1.12.3.2 Okrepitev

1. Ponovni pregled svojih miselnih vzorcev.

Če želimo, da se nam miselni vzorec zasidra v naš dolgotrajni spomin, jih moramo vedno znova pregledovati. To pomeni, da moramo miselne vzorce obnavljati v določenih časovnih razmikih, saj so raziskave pokazale, da se spomin s ponavljanjem spreminja po posebni časovni krivulji. Če se želimo torej nekaj aktivno naučiti, si moramo za to vzeti čas in v različnih časovnih razmikih ponovno pregledovati miselne vzorce.

2. Na hitro preverimo miselni vzorec.

Ko si s ponavljanjem poskušamo zapomniti miselni vzorec, je dobro, da si ob ponavljanju napravimo novega, v katerem poskušamo povzeti vse, kar smo si zapomnili iz izvirnika.

Tako smo ustvarjalni in hkrati osvežimo naš spomin.

1.12.3.3 Priprava

Da bi bili naši izdelki čim boljši, moramo ustvariti tudi čim boljše delovne razmere, v katerih lahko potem ustvarjamo miselne vzorce. Pozorni moramo biti na naslednja priporočila:

1. Vzpostavimo ustrezno razpoloženje.

a. Razvij pozitivno umsko naravnanost.

b. Posnemaj podobe okrog sebe.

c. Posveti se svojemu miselnemu vzorcu.

d. Osredotoči se do skrajnosti.

e. Napravi čim lepši miselni vzorec.

2. Pripravimo pripomočke.

Izberimo material, ki nas privlači in si ga želimo uporabiti.

3. Pripravimo delovni prostor in okolje.

Tudi delovni prostor je pomemben, zato je dobro upoštevati spodnja priporočila.

a. Zagotovimo zmerno temperaturo v prostoru.

b. Uporabljamo naravno svetlobo.

c. Zagotovimo si veliko svežega zraka.

d. Prostor ustrezno opremimo.

e. Ustvarimo prijetno okolje.

f. Igra naj prijetna glasba (ali delamo v tišini).

1.12.4 Koraki pri oblikovanju miselnih vzorcev

(28)

19

Margulies (1992) v svoji knjigi navaja dva koraka za oblikovanje miselnih vzorcev – tvorjenje in organiziranje.

1. Tvorjenje

Najprej si izberemo želeno temo in na sredino papirja narišemo simbol, ki predstavlja to temo. Da si bomo pomen podobe res zapomnili, lahko zraven zapišemo še ključno besedo.

Pazimo, da je podoba dovolj majhna, da imamo okoli še vedno na voljo dovolj prostora, a hkrati pa dovolj velika in s tem tudi bolj prepoznavna. V prvi fazi miselnega vzorca nato sprožimo možgansko vihro. Zabeležimo si vse asociacije in ideje, ki se nam porodijo. S črtami jih povežemo z osrednjo podobo. Pazimo, da uporabimo čim več barv in risb. Pri izdelavi miselnega vzorca uporabljamo ključne besede. Poskusimo se držati pravila in na črto zapisati po le eno ključno besedo. Če želimo dodatno razlago, lahko iz besede potegnemo še eno črto in tam zapišemo ključno besedo, ki obrazloži prvo. Pomembno je, da se poskusimo navaditi zapisati le resnično bistvene elemente. Ključnim besedam lahko ves čas dodajamo risbe; risbe lahko tudi nadomestijo ključne besede. Če se nam v mislih najprej pojavi podoba nekega elementa, je bolje, da le-tega narišemo. Podobe namreč zbudijo veliko število asociacij; prav tako je pomnjenje boljše. Če nam je določena beseda pomembna, jo moramo temu primerno tudi zabeležiti. Z barvami, obliko, velikostjo in simboli poskrbimo, da začne beseda izstopati in da pritegne našo pozornost. Tako ob pogledu na miselni vzorec takoj zaznamo pomembne vidike specifične teme.

Pri začetni fazi se moramo resnično sprostiti in zapisati vsako idejo, ki se nam porodi.

Idej ne presojamo, saj ni nobena tako grozna, da je ne bi mogli zapisati. Najbolj nora ideja je lahko tista, ki privede do prodora ustvarjalnosti. Če nam pri izdelavi miselnega vzorca zmanjkuje prostora, kar se pogosto zgodi pri možganski vihri, lahko miselni vzorec prenesemo na večji list in ga tam razširimo.

2. Organiziranje

V tej fazi organiziramo svoj miselni vzorec. Dodamo potrebne znake in simbole ter s puščicami povežemo določene elemente miselnega vzorca. Če želimo, lahko miselni vzorec zapišemo še enkrat. Tokrat lahko naredimo drugačno strukturo in razdelimo miselni vzorec na različna ključna poglavja; prvi miselni vzorec je za nas vir informacij. Prav tako lahko iz prvega miselnega vzorca izluščimo le najboljše zamisli in jih zapišemo v novem miselnem vzorcu. Nov miselni vzorec lahko bolj uredimo in strukturiramo. (Margulies, 1992)

1.12.5 Glavne pasti pri izdelavi miselnega vzorca

Zgoraj smo našteli veliko prednosti miselnih vzorcev, kot so jasna predstava, razumevanje bistva, boljše pomnjenje. Pri uporabi miselnih vzorcev pa lahko naletimo tudi na številne pasti, predvsem če učenec ne pozna smernic za izdelovanje miselnih vzorcev. Zgodi se, da učenec piše cele povedi ali da zaradi slabih izkušenj zavrača uporabo miselnih vzorcev. (Marentič Požarnik, 2012, 175)

Pri izdelavi miselnega vzorca lahko torej naletimo na številne pasti. Buzan in Buzan (2005) v svoji knjigi navajata štiri nevarna področja.

1. Miselni vzorci, ki v resnici niso miselni vzorci

(29)

20

Slika 1 Miselni vzorec, ki v resnici ni miselni vzorec. (Buzan in Buzan, 2007)

Na Sliki 1 je poskus zapisa miselnih vzorcev. Na prvi pogled izgleda, kot da sta miselna vzorca izdelana po osnovnih načelih za izdelavo. Potem pa opazimo, da je ob razvoju miselnega vzorca njuna zgradba vedno bolj enolična in razmetana, saj so pozabili na pravila jasnosti, poudarjanja in povezovanja. Taki miselni vzorci niso pravi miselni vzorci, saj ne vsebujejo veliko umskih sposobnosti.

2. Mnenje, da stavki povedo več

Slika 2 Primer miselnega vzorca s stavki. (Buzan in Buzan, 2007)

(30)

21

Primer tega nevarnega področja je naveden na zgornji sliki. Pri prvi obliki vidimo, da je učenec na črto zapisal »zelo nesrečen popoldan«. S tem zapisom je onemogočil spremembe ocene tega popoldneva. Zapisano je kot dokončno mnenje, ki ne dopušča katerekoli druge razlage.

Pri drugi obliki smo zapis popravili. Na črto smo zapisali iste besede iz stavka, le da smo jih zapisali tako, da vsaka beseda stoji samostojno. Ta zapis nam omogoča, da lahko iz vsake zapisane besede žarčimo nove miselne zveze.

Ko pogledamo zapis tretje oblike, vidimo, da so bila upoštevana pravila za zapis miselnih vzorcev. Pri tretjem zapisu smo najprej upoštevali pravilo, da naj bodo besede zapisane posamično. Nato smo dodali še podobe in barve. Ob primerjavi s prvo obliko zapisa vidimo, da je tretja oblika zapisa vsebuje nekaj dobrega. V prvi obliki je bilo zapisano samo

»zelo nesrečen popoldan« in ne vidimo v tem nič dobrega. V tretji obliki pa vidimo zapis, ki nakazuje, da ni bil cel dan nesrečen, ampak da je dan postal nesrečen šele slabi novici ali pa ker smo padli. Prej je bil dan čisto lep, saj je za prvi del dneva narisano sonce. Pravilo o posamičnih besedah in podobah nam omogoča, da lahko našo notranjost in okolje prikažemo bolj jasno in resnično.

3. Mnenje, da neurejen miselni vzorec ni dober

Včasih lahko ob pomanjkanju časa ali ustvarjanju zapiskov zelo zmedene učne ure ustvarimo miselni vzorec, ki tudi izgleda zelo zmedeno. Zato miselni vzorec še ni slab, pač pa je samo odraz vašega trenutnega umskega stanja. Lep zapis miselnega vzorca mogoče lahko bolje izgleda, vendar se moramo vprašati, kakšne podatke dobimo iz njega. Če estetskemu miselnemu vzorcu manjkajo poudarki in povezave, ta ne bo uporaben. Naš zmedeni miselni vzorec torej mogoče ni slab, ampak samo predstavlja točen zapis miselnih postopkov, ki so se dogajali pri oblikovanju miselnega vzorca.

4. Odklonilen čustveni odziv na miselni vzorec

Včasih nam naš miselni vzorec ni všeč. To se običajno zgodi v prvih poskusih izdelave miselnega vzorca, ko ga tudi zelo hitro zaključimo Takrat poskusimo miselni vzorec obravnavati kot osnutek, ki potrebuje še nekaj popravkov in dopolnil. Ko bomo miselni vzorec dopolnili in popravili, nam utegne biti bolj privlačen in motivacijski. (Buzan in Buzan, 2005, str. 114)