• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v 10. december – mednarodni dan človekovih pravic: sporočilo za javnost (9. 12. 2012)

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v 10. december – mednarodni dan človekovih pravic: sporočilo za javnost (9. 12. 2012)"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

318 Obzor Zdrav Neg. 2012;46(4).

318

10. DECEMBER – MEDNARODNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC SPOROČILO ZA JAVNOST

(9. 12. 2012)

Mednarodna skupnost 10. decembra obeležuje mednarodni dan človekovih pravic in praznuje 64. obletnico sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic. Deklaracija je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo oziroma kakršnokoli drugo okoliščino.

Osrednja tema letošnjega mednarodnega dneva človekovih pravic je vključenost in pravica do sodelovanja v javnem življenju, ki marsikje, tudi v najbolj razvitih državah, še vedno ni za vse ustrezno urejena. Tematika je neposredno povezana s tistimi členi deklaracije, ki zagotavljajo pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in združevanja, sodelovanja na volitvah, v javnem življenju in v institucijah odločanja ter pravico do svobode izražanja in mišljenja. Pri tem je treba omogočiti tudi vključenost pripadnikom najbolj ranljivih skupin kot so invalidi, staroselci, pripadniki manjšin, ženske, otroci, osebe, ki pripadajo različnim ranljivim socialnim skupinam, ljudje, ki živijo v pomanjkanju in tisti, ki zaradi različnih okoliščin niso pridobili ustrezne izobrazbe. Slovenija dejavno sodeluje v mednarodnih forumih pri promociji teh pravic in sprejemanju dokumentov, ki opozarjajo na potrebo po vključevanju pripadnikov najbolj ranljivih skupin.

Slovenija se v mednarodni skupnosti zavzema za uveljavljanje obstoječih mednarodnopravnih inštrumentov in za razvoj novih standardov ter sodeluje pri konkretnih aktivnostih za spoštovanje in promocijo človekovih pravic. Sprejete zaveze lahko hitro izzvenijo v prazno, če jih države ne izvajajo v praksi. Slovenija zato podpira prizadevanja visoke komisarke Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice za uresničevanwje sprejetih zavez na mednarodni, regionalni in zlasti nacionalni ravni. Enako Slovenija podpira univerzalni periodični pregled kot mehanizem Sveta OZN za človekove pravice, v katerem se neselektivno obravnava položaj človekovih pravic v vseh državah članicah OZN – to lahko pomembno prispeva k večjemu spoštovanju človekovih pravic po svetu. Svojo zavezanost promociji in varstvu človekovih pravic v zunanji politiki je pokazala tudi z angažiranjem na zasedanju Tretjega odbora Generalne skupščine OZN.

Slovenija se zavzema za varstvo in uveljavljanje človekovih pravic tudi v okviru Skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije (EU), Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in drugih mednarodnih in regionalnih organizacij. Ob tem pozdravlja sprejetje Strategije EU za človekove pravice in demokracijo ter imenovanje posebnega predstavnika EU za človekove pravice. Posebno priznanje je Nobelova nagrada za mir, ki jo je EU dobila zaradi svojega vpliva na varnost in mir v Evropi ter zavezanosti načelom transparentnosti, tolerantnosti, demokratičnosti, spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti.

Tematika človekovih pravic ostaja med prednostnimi nalogami slovenske zunanje politike. To potrjuje tudi odločitev Vlade republike Slovenije za vnovično kandidaturo za Svet OZN za človekove pravice (2016 – 2018).

Svet za človekove pravice, v katerem je Slovenija kot predsedujoča EU in z mestom stalnega predstavnika Slovenije pri OZN v Ženevi kot podpredsednika Sveta, odigrala vidnejšo vlogo že v času prvega članstva (2007 – 2010), ima osrednjo vlogo na področju mednarodnih prizadevanj za varstvo in promocijo človekovih pravic.

Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova cesta 25

1000 Ljubljana

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Poznavanje načel demokracije in človekovih pravic Izkazuje dobro razumevanje načel demokracije in človekovih pravic v kontekstu neformalnega učenja oz. usposabljanja (v zvezi

Danes v psihiatriji (pa tudi v pravu in filozofiji) velja, da je bolnikova avtonomija pri hudi duševni motnji lahko zmanjšana, posledično bolnik v določenih

 Poleg zastopanja ljudi v konkretnih primerih kršenja človekovih pravic, si prizadevajo tudi za spremembe v zakonodaji, za povečanje pogodbene moči ljudi s težavami v

Article 2 of the Universal Declara- tion of Human Rights (UDHR) (General Assembly of the United Nations, 1948) – that has entered international customary law – reads: “Everyone is

• obramba človekovih pravic (defense) (“v boju zoper terorizem ne smemo nikoli kompromitirati človekovih pravic”) (In Larger Freedom: Towards Development, Security and Human

Ker nacionalno preverjanje znanja kaže parcialnost znanja učencev glede demokracije in zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je zato v okviru izobraževanja

Zaščito oziroma varstvo manjšin so v okviru OZN obravnavali skoraj izključno kot sestavni del sklopa, ki ga predstavljata pojma človekovih pravic in njihove zaščite. Medtem ko

V najnovejšem obdobju so se vse najpomembnejše mednarodne organizacije (tako vladne kot tudi nevladne) na področju varstva človekovih pravic intenzivno ukvarjale z