UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Katarina Keše
Vpliv ugleda na zaupanje: primer institucije Nacionalni inštitut za javno zdravje
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Katarina Keše
Mentor: prof. dr. Klement Podnar
Vpliv ugleda na zaupanje: primer institucije Nacionalni inštitut za javno zdravje
Diplomsko delo
Ljubljana, 2021
Vpliv ugleda na zaupanje: primer institucije Nacionalni inštitut za javno zdravje
Ugled in zaupanje sta dva izmed ključnih dejavnikov percepcije določene entitete s strani njenih deležnikov – naj bo to posameznik, podjetje, organizacija, institucija ali korporacija. Medtem ko se s časom v očeh deležnikov zgradi oziroma izoblikuje ugled, se lahko v sodelovanju z drugimi dejavniki izoblikuje v zaupanje. Namen raziskovalne naloge je raziskati vpliv ugleda na zaupanje na primeru Nacionalnega inštituta za javno zdravje, institucije Republike Slovenije.
Na podlagi pregleda literature smo izoblikovali anketni vprašalnik vezan na indikatorje ugleda in zaupanja v institucije. Anketo smo posredovali preko spleta in pridobili 150 ustreznih odgovorov, ki smo jih podrobno analizirali in jo utemeljili na pregledani teoriji. Z analizo rezultatov smo potrdili hipotezo, da ugled Nacionalnega inštituta za javno zdravje vpliva na zaupanje vanj. Naša raziskava nudi priložnosti za prihodnje raziskovanje, ter prispeva k razumevanju, kako slovenska javnost percipira Nacionalni inštitut za javno zdravje, kakšna sta njen trenutni ugled in zaupanje.
Ključne besede: zaupanje, ugled, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
The influence of reputation on trust: National Institute of Public Health
Trust and reputation are one of the main pillars perception of certain entity from the viewpoint of their audiences – may it be an individual, a corporation, an organisation, a company or an institution. Reputation is built or gained over time and can transform into trust with the help of other factors. The purpose of our research was to find out if trust is affected by reputation.
Based on the literature review, we designed a survey questionnaire based on indicators of trust and reputation. The data for our survey was collected via online survey and was later analysed using statistical tools. Representative sample consisted of 150 individuals. Our research revealed that we can confirm our hypothesis, since higher reputation did mean higher trust. Our research also revealed many future possible researches, and contributed to a better understanding of perception of National institute of public health, his reputation and trust.
Key words: reputation, trust, National Institute of Public Health.
4 Kazalo vsebine
1 UVOD ... 6
2 ZAUPANJE ... 7
2.1 Zaupanje v javne institucije ... 8
2.2 Dimenzije zaupanja ... 8
3 UGLED ... 10
3.1 Ugled javnih institucij ... 11
3.2 Dimenzije ugleda javnih institucij ... 12
3.3 Ugled institucije kot dejavnik zaupanja ... 13
3.4 Pregled preteklih raziskav odnosa med ugledom in zaupanjem ... 14
4 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE ... 16
4.1 Epidemija, zaupanje in ugled ... 17
5 METODOLOGIJA ... 19
5.1 Operacionalizacija raziskovalnega modela... 19
5.2 Način zbiranja podatkov ... 20
5.3 Opis realiziranega vzorca ... 20
5.4 Preverjanje merskega instrumenta ... 22
6 REZULTATI IN PREVERJANJE HIPOTEZ ... 24
6.1 Asociacije ... 24
6.2 Merjenje ugleda ... 25
6.3 Merjenje zaupanja ... 29
6.4 Preverjanje hipoteze ... 29
6.4.1 Korelacija dimenzij zaupanja in dimenzij ugleda ... 30
6.4.2 Vpliv enodimenzionalnega ugleda na zaupanje ... 30
6.4.3 Vpliv večdimenzionalnega ugleda na zaupanje ... 31
6.4.4 Vpliv posameznih dimenzij ugleda na zaupanje ... 31
5
6.5 Sklep, omejitve in predlogi za nadaljnje raziskave ... 32
7 ZAKLJUČEK ... 33
8 VIRI ... 34
PRILOGE ... 39
Kazalo tabel Tabela 5.1 Realizirani vzorec glede na spol ... 20
Tabela 5.2 Realizirani vzorec glede na doseženo stopnjo izobrazbe ... 21
Tabela 5.3 Realizirani vzorec glede na bivanje ... 21
Tabela 5.4 Realiziran vzorec glede na starost ... 22
Tabela 5.5 Opisna statistika za indikatorje ugleda in zaupanja ... 23
Tabela 6.1 Asociacije na NIJZ ... 24
Tabela 6.2 Enodimenzionalno merjenje ugleda ... 25
Tabela 6.3 Dimenzija učinkovitosti ... 26
Tabela 6.4 Legalno proceduralna dimenzija ... 26
Tabela 6.5 Moralna dimenzija ... 27
Tabela 6.6 Večdimenzionalno merjenje ugleda ... 28
Tabela 6.7 Korelacija med enodimenzionalnim ugledom in večdimenzionalnim ugledom .... 28
Tabela 6.8 Večdimenzionalno merjenje zaupanja ... 29
Tabela 6.9 Korelacija med dimenzijami zaupanja in ugleda ... 30
Tabela 6.10 Determinacijski koeficient enodimenzionalnega ugleda in zaupanja ... 30
Tabela 6.11 Regresijski koeficient enodimenzionalnega ugleda in zaupanja ... 30
Tabela 6.12 Determinacijski koeficient večdimenzionalnega ugleda in zaupanja ... 31
Tabela 6.13 Regresijski koeficient večdimenzionalnega ugleda in zaupanja ... 31
Tabela 6.14 Vpliv posameznih dimenzij ugleda na zaupanje ... 32
6 1 UVOD
Danes živimo v družbi ugleda (Masum and Tovey, 2011). Pomemben je pri naši percepciji vsega, kar nas obdaja. Neprestano si ustvarjamo mnenja, pridobivamo vtise in stopamo v najrazličnejše interakcije.
Na drugi strani se nahaja zaupanje. Desetletje od krize leta 2008, je bilo v Evropski družbi pogosto imenovano kar "obdobje krize zaupanja" (Hosking, 2017). Tudi zaupanje je namreč pomembno pri vsakdanjih interakcijah, saj se dotika mnogih področij, pomembno je tako za medosebne odnose, kot tudi za odnose med družbenimi entitetami in posamezniki ter znotraj trga.
V raziskavi smo proučevali vpliv ugleda Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) na zaupanje vanj. Med pregledom literature podobne raziskave na slovenskih tleh ni bilo zaznati, prav tako pa niso pogoste raziskave prej omenjenih pojmov v celotni sferi javnih institucij. Poleg tega se je izbira institucije glede na trenutno situacijo v slovenskem in svetovnem prostoru, ki je ne moremo spregledati, zdela smiselna in aktualna.
Institucija NIJZ namreč v epidemiji COVID-19 nastopa kot ena izmed ključnih akterjev pri zajezitvi pandemije.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem je predstavljena teoretična osnova, ki vključuje pregled teorije na področju zaupanja in ugleda. V nadaljevanju se osredotočamo na institucijo NIJZ, njen nastanek, naloge in relevantnost v trenutnem javnem prostoru. V drugem delu sledi analiza izvedene raziskave: priložnostni vzorec, merski instrumenti, postopek zbiranja in obdelava podatkov ter preverjanje zastavljene hipoteze, da ugled vpliva na zaupanje.
7 2 ZAUPANJE
O zaupanju ne govorimo zgolj na področju medosebnega zaupanja in psihologije, temveč poznamo tudi zaupanje v institucije, organizacije, korporacije, politične stranke. S pomočjo zaupanja posamezniki neprestano sprejemamo odločitve, ki nam krojijo vsakdan.
Zaupanje pozitivno vpliva na varnost v odnosu, zmanjša dvome in obrambno ravnanje, poleg tega pa osvobodi in spodbudi ljudi k deljenju njihovih čustev in sanj (Stinnet in Walters, 1977).
Zelo splošno sta ga opredelila tudi Lazarele in Huston (1980, 595), in sicer kot prepričanje neke osebe v pošteno naravo druge osebe. Med drugimi pa je zaupanje tudi pomemben koncept v teoriji družbenih ved. Rotter (1967) trdi, da je zmožnost oziroma voljnost zaupanja med socialnimi akterji ključni faktor, ki skrbi za uspešno delovanje celotne družbe. Od zaupanja oziroma njegovega pomanjkanja je odvisna učinkovitost, prilagajanje in celo preživetje družbe.
Ko rečemo, da nekomu zaupamo, ga označimo kot zaupanja vrednega. Takrat smo prepričani, da bo deloval v našo korist, oziroma vsaj ne v našo škodo (Gambetta, 2000).
Zaupanje pa ni omejeno samo na posameznike − večji del literature poudarja, da so ljudje ravno tako kot v posameznike, zmožni razviti tudi zaupanje v javne ustanove, organizacije, korporacije in blagovne znamke (Doney in Cannon, 1997). Lawton in Doig (2006, 16−17) sta zaupanje razdelila na pet dimenzij: zaupanje med posamezniki, zaupanje proti dejanjem profesionalnih akterjev, zaupanje znotraj organizacije, zaupanje v politike in zaupanje znotraj družbe.
McKnight in Chervany (2001) sta ugotavljala vzroke za mnogo definicij zaupanja. Kot prvi razlog navajata, da vsaka disciplina na zaupanje gleda iz svoje perspektive – psihologi ga opredeljujejo kot osebno lastnost, sociologi kot družbeno strukturo, ekonomisti kot ekonomski mehanizem. Definicije se iz tega razloga med seboj pogosto razlikujejo in si celo nasprotujejo.
Kot drugi razlog navajata širok in nejasen pomen samega termina, saj se je skozi celotno zgodovino obstoja udejanjal v mnogih situacijah in pridobil več pomenov.
Zaupanje je torej koncept, ki subjektu daje občutek, da lahko drugi entiteti verjame, da bo izpolnjevala svoje obljube, da se lahko nanjo zanese in pričakuje, da bo ohranjala svoje vrednote tudi v prihodnosti, poleg tega pa je ''kakovost, ki se ne more pridobiti na silo ali kako drugače vsiliti'' (Podnar, 2011).
8 2.1 Zaupanje v javne institucije
Kot omenjeno, je zaupanje lahko usmerjeno v neosebne entitete, kot so skupine, organizacije in institucije (Aryee, Budhwar in Chen, 2002). Kot navajata Lewis in Gilman (2005, 21) je posebnost javnega sektorja etika. Etika javnega in zasebnega sektorja se med seboj razlikujeta, deležniki javnega sektorja z zaupanjem ohranjajo demokracijo.
Zaupanje v organizacije je definirano kot skupek prepričanj o zmožnostih organizacije, njenih namerah, zgodovini in misiji, ki so ukoreninjene v mrežo mnogih javnosti (Carpenter, 2010, 33).
Pomanjkanje zaupanja v javne institucije ne pomeni nujno, da bo javnost nezadovoljna z delom institucije, medtem pa bo zadovoljstvo z delom institucije izboljšalo zaupanje javnosti v to institucijo (Salminen in Ikola-Norrbacka, 2010). Zaupanje na mikro in makro ravni je medsebojno povezano, saj vsaka pozitivna izkušnja, ki jo ima posameznik z določeno organizacijo, lahko vpliva povečanje na zaupanja na širši ravni (Neller, 2008, 103).
Manjše zaupanje oziroma nezaupanje navkljub negativnemu prizvoku ni vedno škodljivo.
Določena količina nezaupanja je lahko pozitivna, saj entitete, predvsem javne entitete, prisili k določeni ravni odgovornosti. Optimalna raven zaupanja je poleg tega odvisna od razvoja na ravni politike in administracije (Van de Walle, Ven in Bouckaert, 2008).
2.2 Dimenzije zaupanja
Skupaj s številnimi opredelitvami zaupanja poznamo tudi različne konceptualizacije njegovih – avtorji navajajo od eno- in dvodimenzionalnega (opredeljeno kot zgolj zaupanje), vse do štiridimenzionalne konceptualizacije (Ebert, 2009). Kot najpogostejše pa poznamo tri dimenzije zaupanja – zanesljivost, poštenost in dobrohotnost (Podnar, 2011).
Dobrohotnost se navezuje predvsem na prihodnja dejanja blagovne znamke in zavezo, da bo delovala v dobro potrošnikov in ljudi na splošno (Kumar, Scheer in Steenkamp, 1995). Izhaja iz vrlin, namer in karakteristik organizacije, odraža pa se v skrbi za nasprotnega partnerja, v kateri težnja po dobičku ni na prvem mestu (Rempel in Holmes, 1985). Dobronamernost je opredeljena tudi kot obseg, do katerega organizacija svoji stranki želi dobro (Mayer, Davis in Schoorman, 1995, 718).
9
Poštenost se nanaša na delovanje organizacije v njenem odnosu do potrošnika, ki naj bo pravično in pošteno. Chaudhuri in Holbrook (2001) označujeta poštenost kot zavezo, da bo blagovna znamka v sedanjosti in prihodnosti ohranjala svoje vrednote ter poštene namene. Za potrošnike je v praksi pomembno, da jim blagovna znamka zagotavlja zadovoljstvo, da so izdelki ali storitve, ki jih ponuja, kakovostni, ter da je v samem pomenu besede poštena. Ko govorimo o poštenosti, govorimo tudi o posameznikovi oceni in prepričanju, da druga stran verjame prvi glede njenih namenov v prihodnosti (Lazelere in Huston, 1980). Je prepričanje v partnerja, da ima poštene namene, da bo obljubljeno obveznost izpolnil in se držal dogovora.
(Gurviez in Korchia, 2003). Poštenost tako pomeni namero druge strani, da bo dano obljubo izpolnila,ne pa na njeno dejansko sposobnost te izpolnitve (Berens in Riel, 2004, 36).
Pri zanesljivosti gre za potrošnikovo zaupanje v izpolnjevanje danih obljub in pričakovanj.
Potrošniki v svojih mislih in na podlagi zunanjih dejavnikov oblikujejo pričakovanja oziroma si ustvarijo sliko o tem, katere težave bo rešila in kaj jim bo ponudila. Če potrošniki v blagovni znamki prepoznajo možnost za zadovoljitev svojih pričakovanj, ji bodo najverjetneje tudi zaupali (Podnar, 2011, str. 155). Dimenzija zanesljivosti je definirana kot "prepričanje, da se lahko zanesemo na partnerja v izmenjavi" (Doney in Cannon, 1997, 36). Temelji na nameri in dejanski zmožnosti partnerja v menjavi, da drži svojo obljubo ter se posveti partnerjevim značilnostim in zahtevam (Genesan in Hess, 1997, 440). Je prepričanje, da je določena organizacija zmožna izpolniti svoje dane obljube in zagotoviti obljubljeno kakovost (Lau in Lee, 1999). Z vidika blagovnih znamk zanesljivost odseva zmožnost zagotavljanja visoke kvalitete. Omogoča, da znamka uresniči svoje obljube z zadostnim znanjem, kompetencami, strokovnostjo in izkušnjami. Zanesljiva znamka je tista, ki ima sposobnost, da razreši potrošnikove težave in izpolni njegove potrebe (Hegner in Jevons, 2016, 59).
Mayer in drugi (1995) trdijo, da vse tri dimenzije – poštenost, zanesljivost in dobronamernost – prispevajo k zaupanju v organizacijo. Če so dimenzije ocenjene visoko, se organizacija, ki ji je zaupano, zdi vredna zaupanja.
10 3 UGLED
Tako kot pri zaupanju, tudi pri ugledu jasna definicija pojma variira glede na panogo, ki definicijo poda. Ugled se dotika področij kot so korporativne komunikacije, management, ekonomija in organizacijske študije (Waeraas in Maor, 2015, 4). Ko pomislimo na ugled, pogosto pomislimo na renome, ki ga posameznik oziroma organizacija ali podjetje uživa v širši družbi. V SSKJ (2014) je ugled definiran kot ''zelo dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom, zaradi njegovih lastnosti ali dejanj''. V korporativnem svetu pa ugled ni vedno pozitiven. V strokovni literaturi je eno izmed prvih in največkrat citiranih (Walker, 2010) definicij korporativnega ugleda podal Fombrun, ki ga je definiral kot ''kolektivno reprezentacijo preteklih dejanj in rezultatov podjetja, ki opisujejo zmožnost podjetja, da svojim deležnikom prinaša pričakovane rezultate'' (Fombrun, 1996, 72). Predstavlja čustvene reakcije, ki so lahko trdne, šibke, pozitivne, ali negativne (Fomburn, 1996), kasneje je svojo definicijo posodobil v ''korporativni ugled je kolektivna ocena atraktivnosti podjetja določeni skupini deležnikov, relativna referenčni skupini podjetij s katerimi podjetje tekmuje za resurse'' (Fombrun, 2012, 100). Ugled podobno definirata tudi Gotsi in Wilson (2001), ki prav tako poudarita, da je ugled dinamičen konstrukt, ki vpliva in je vplivan na vse načine, s katerimi podjetje projicira svojo podobo – z dejanji, komunikacijo in simbolizmom. Definirata ga kot celotno oceno podjetja s strani njegovih deležnikov skozi čas, ki je sestavljena iz neposrednih izkušenj s podjetjem, komunikacije in simbolizma. Vsi ti dejavniki dajejo informacije o aktivnostih podjetja v primerjavi z aktivnostmi njegovih konkurentov.
Novak (2000, 138−139) kot glavne prednosti dobrega ugleda za podjetje navaja:
- omogoča zaračunavanje premij za izdelke in storitve, - znižuje stroške oglaševanja,
- privlači vlagatelje,
- povečuje možnost dostopa do trga kapitala, - zagotavlja podporo in zaupanje,
- privlači boljše zaposlene,
- zagotavlja trdne odnose s poslovnimi partnerji, - onemogoča mobilnost konkurenčnih podjetij,
- zagotavlja preprostost in učinkovitost novih izdelkov.
11
Splošne raziskave o ugledu kažejo, da je dober ugled povezan z večanjem vrednosti gospodarskih družb ter zagotavljanjem nujne konkurenčne prednosti. Dober ugled podjetjem omogoča lažje doseganje zastavljenih ciljev med svojimi deležniki – še posebej med mnenjskimi vodji, zaposlenimi, dobavitelji ter največjimi strankami. Deležniki teh skupin pa z vplivom na druge deležnike višajo zaupanje v sposobnost podjetja (Harrison 2013, 2).
Ugled pa moramo ločiti od njemu podobnega in pogosto enačenega pojma − imidža. Gotsi in Wilson (2001) razdelita definicije ugleda in imidža na dve skupini. Prva skupina so analogne definicije: avtorji teh pripadajo predvsem na področje odnosov z javnostmi. Ugled enačijo s korporativnim imidžem. Druga skupina definicij ugleda so diferencialne. Slednje razlikujejo med ugledom in korporativnim imidžem, trdijo pa, da sta pojma medsebojno odvisna. Po diferencialni definiciji sta oba pojma po naravi dinamična, vendar se razlikujeta po percepciji.
Imidž povezujemo s posameznikovo trenutno zaznavo podjetja, ugled pa se formira skozi daljše časovno obdobje, temelji na dogodkih in vedenjih podjetja v preteklosti. Poleg tega ni nujno, da se ugled sploh formira (Balmer in Gray, 2003). Imidž se nanaša na zadnje podobe, ki jih ima organizacija pri posamezniku, pri ugledu pa gre za vrednostno oceno organizacije. Ta se gradi tekom časa in združuje oceno konsistentnosti vseh prednosti, ki jih ta organizacija premore (Balmer in Soenen, 1999). Tudi Fombrun (2012) in Van Riel (2004) poudarita pomembnost nastanka ugleda skozi daljše časovno obdobje, saj ga pojmujeta kot subjektivni skupek elementov zanesljivosti podjetja in zaupanja, ki ga imajo vanj njegovi deležniki. Imidž je zato lažje spremenljiv od ugleda, dober ugled pa še ne pomeni dobrega imidža, saj sta ta dva lahko med seboj neskladna (Bennet in Kottas, 2000, 227). Oblikovanje in pridobivanje ugleda je tako dolgotrajen proces, prav tako pa je težje spremenljiv, kot je spremenljiv imidž.
Oseba ob pogosti interakciji z institucijo oblikuje imidž, nato pa na podlagi vseh pridobljenih informacij oblikuje mnenje. Ugled je ''sestavljen iz splošnih ocen javnosti in specifičnih ocen, ki se nanašajo na določen ocenjevani objekt in so v različnih skupinah deležnikov različne'' (Podnar, 2011, 147). Posamezniki si tako ustvarijo svoje specifične, njim lastne ocene in mnenja, ki nato skupaj tvorijo ugled.
3.1 Ugled javnih institucij
Pojem ugleda pa se seveda ne nanaša zgolj na podjetja, temveč je relevanten tudi ko govorimo o javnih ustanovah in institucijah. Prav pri javnih ustanovah je zelo pogost slab ugled, saj so zanje bolj značilne negativne asociacije kot so birokracija, rigidnost in nesposobnost. Javne
12
ustanove se tako kot korporacije in podjetja, v zadnjem času vse bolj zavedajo svojega ugleda in učinka, ki ga ta ima na njihovo delovanje (Waeraas in Maor, 2015). Carpenter in Krause (2012) sta v svojem delu zapisala, da je uspešna kultivacija močnega ugleda kritični element regulatorne moči. Ugled namreč oblikuje moč vladnih organizacij oziroma moč države (Carpenter, 2010). Visok ugled je pomembna prednost za vsako javno organizacijo, ki ugleda ne more zanemariti, saj jim daje moč, avtonomijo in dostop do pomembnih virov, ki jih za svoje delovanje potrebujejo. Kot že opisano, pa se do ugleda ne pride v kratkem času, saj ga je potrebno pridobiti oziroma zgraditi, vzdrževati in varovati (Waeraas in Maor, 2015)
Krause in Carpenter (2012) izpostavita tri glavne ovire, s katerimi so soočajo javne institucije pri grajenju ugleda: kako vzdrževati široko podporo za organizacije in aktivnosti, ki jih izvaja;
kako se izogibati škandalov in nasprotnikov; kako odgovarjati na pereče teme in kako vzdrževati primerno kombinacijo konsistentnosti in fleksibilnosti. Zmožnost obvladovanja vseh treh ovir je pomembna za delovanje organizacije ter za njen ugled.
Pomemben del ugleda javnih institucij pa je tudi njihovo občinstvo. Organizacije so namreč vpete v več mrež občinstev, ki so manjše ali večje od prebivalcev države, v kateri delujejo.
Poleg tega so občinstva od splošne javnosti tudi bolj specifična, saj nekatera občinstva bolj vplivajo na ugled institucije kot druga (Overman, Busuioc in Wood, 2020).
3.2 Dimenzije ugleda javnih institucij
Carpenter (2010, 46−47) definira štiri glavne dimenzije, ki skupaj tvorijo organizacijski ugled:
učinkovitost, moralno, legalno-proceduralno in tehnološko dimenzijo.
- Učinkovitost je osnovana na zmožnosti organizacije, da z efektivnimi aktivnostmi dosega napovedane rezultate. Če je organizacija percipirana kot učinkovita, to pomeni da se drži obljub, so njeni rezultati pozitivni, javnosti pa dostavlja unikatno dodano vrednost. Tako organizacijo javnost opiše kot kompetentno in efektivno.
- Tehnična oziroma profesionalna dimenzija ugleda se nanaša na tehnološko, analitsko in metodološko sposobnost organizacije. Višji kot je tehnični ugled organizacije, boljše bo percipirana pri javnosti, poleg tega pa z njihovimi odločitvami postavlja standard za druge podobne organizacije. Tehnična dimenzija ugleda je izmed vseh najbolj tesno povezana z literaturo o birokratski politiki, njene značilnosti so ključni vir legitimacije in moči javnih ustanov.
13
- Legalno-proceduralno dimenzijo ugleda ustvarja podoba organizacije glede na njeno sledenje procesom in standardom. Ta dimenzija poudarja pomembnost sledenja in upoštevanja procedur ter izvajanje nalog. Z visokim ugledom v tej dimenziji deležniki izrazijo, da odločitve organizacije vidijo kot uspešne, sledijo predpisanemu procesu, pravilno in pravočasno posredujejo informacije, uspešno razrešujejo konflikte interesov in podobno.
- moralna dimenzija se nanaša na zavezo organizacije k upoštevanju in doseganju moralnih in etičnih standardov. Ti vključujejo regulatorno transparentnost, sočutnost, varovanje prebivalcev, delovanje v javnem interesu, etično delovanje in integriteto.
Visoka moralna dimenzija je pomembna za organizacije iz vidika varovanja javnega interesa in pozitivnega vpliva na družbo, ki legitimira njihov obstoj ter organizacijo ločuje od korporacij. Vsaka organizacija, ki je sicer percipirana kot učinkovita, do rezultatov ni nujno prišla z moralnimi odločitvami.
Cilj vsake organizacije je harmoničen in usklajen odnos med vsemi dimenzijami, saj je potrebna optimizacija in nadgradnja prav vsake dimenzije. Ko in če pride do zapostavljanja ene dimenzije, to poruši harmonijo. Glede na področje organizacije, na katerem deluje, pa ta izbere prioriteto, ki jo bo izpostavljala pri svojem delovanju (Carpenter in Krause, 2012). Tako se bo organizacija kot je Center za socialno delo, bolj osredotočala na moralno dimenzijo, saj deluje na področju sociale, organizacija, kot je Finančna uprava Republike Slovenije, pa se lahko bolj osredotoča na legalno-proceduralno dimenzijo.
3.3 Ugled institucije kot dejavnik zaupanja
Ugled je torej dinamični proces, ki se udejanji zaradi preteklih dejanj podjetij. Lahko je negativen ali pozitiven. Skozi ugled pa institucija skozi čas, z zmanjševanjem razlik med komunicirano podobo in deležnikom zaznano podobo, omogoči razvoj zaupanja s strani deležnikov (De Chernatony, 2002, 56). Poleg tega obstaja tudi konsenz, da je zaupanje koristno pri učinkovitosti in samem delovanju organizacij, saj vpliva na deležnike, njihova dejanja in odnose na način, da lajša organizacijam doseganje njihovih ciljev (Brandl, 2020).
Tako ugled kot zaupanje sta opredeljena kot vrsti korporativnih asociacij, za njiju pa je poleg tega značilno še, da sta dinamična. Ker se oba formirata v očeh potrošnika, se skozi čas spreminjata (Podnar, 2011, 46).
14
Ta ugled pa ni nujno pozitiven. V primeru, da je ugled slab, se to lahko hitro odrazi v negativnih posledicah. V najslabšem primeru se blagovni znamki kolektivni ugled zmanjša do te mere, da ji potrošniki ne zaupajo več in posledično prenehajo s kupovanjem izdelkov te znamke (Lassoued in Hobbs, 2015).
3.4 Pregled preteklih raziskav odnosa med ugledom in zaupanjem
Raziskav, ki so se ukvarjale z odnosom med ugledom in zaupanjem, je mnogo. V grobem se delijo na raziskave, ki so se ukvarjale z vplivom ugleda na zaupanje in raziskave, ki so analizirale vpliv zaupanja na ugled.
Ha (2004) je raziskoval dejavnike, ki vplivajo na potrošnikovo percepcijo zaupanja v znamko na spletu. Ena izmed njegovih hipotez, ki jo je v raziskavi tudi potrdil, je bila, da je percepcija ugledne spletne strani kot znamke na spletu asociirana z višjo ravnjo zaupanja v znamko (Ha, 2004). Zaupanje in ugled na področju restavracij so raziskovali Ho Han, Nguyen in Lee (2015).
Z analizo so preverjali, kako različni dejavniki vplivajo na formacijo ugleda, ter posledično zaupanja vanjo. V njihovih hipotezah, ki so bile po analizi potrjene, imajo dejavniki bodisi posreden bodisi neposreden vpliv na ugled in zaupanje v blagovno znamko (Ho Han, Nguyen in Lee, 2015). Lassoued in Hobbs (2015) sta ugled in zaupanje raziskovala v prehrambnem sektorju in potrdila hipotezo, da obstaja pozitivna povezava med ugledom in zaupanjem. V letalski industriji so ugled in zaupanje obravnavali Song, Ruan in Park (2019). Raziskovali so kavzalno zvezo med kakovostjo storitve, korporativnim imidžem, zaupanjem potrošnikov in korporativnim ugledom na primeru južnokorejske letalske družbe Asiana Airline. Hipoteza, da je zaupanjem potrošnikov pozitiven vpliv na korporativen ugled, je bila potrjena.
Tudi Ganesan (1994) je v svoji raziskavi o dolgotrajnem razmerju med kupcem in prodajalcem potrdil pozitivno povezanost ugleda in zaupanja. Keh in Xie (2009) sta korporativni ugled in namere potrošnikov raziskovala preko vlog zaupanja, identifikacije in zaveze. Njuna hipoteza, da korporativno ugled pozitivno vpliva na zaupanje potrošnika, je bila potrjena. Hung-Che, Ching-Chan in Chi-Han (2018) so v svoji raziskavi obravnavali zaupanje in ugled v panogi turizma, hipotezo, da ugled pozitivno vpliva na zaupanje pa je tekom raziskave potrdili. Boero, Bravo, Castellani, Lagana in Squazzoni (2017), so v raziskavi relevantnosti ugleda za zaupanje, potrdili da ugled pozitivno vpliva na zaupanje. Enako so potrdili tudi Jongchul, Hanjoon in Chankon (2014).
15
Na drugi strani pa so raziskave, ki so za neodvisno spremenljivko vzele zaupanje. Yoon, Gurhan-Canli in Schwartz (2008) so potrdili hipotezo, da ima zaupanje pozitiven vpliv na korporativni ugled. Enako so potrdili tudi Walsh, Mitchell, Jackson in Beatty (2009). Kot posledico korporativnega ugleda tudi Ali, Lyinch, Melewar in Jin (2015) navajajo korporativno zaupanje, ter ga tekom raziskave dokažejo.
Na podlagi pregledane teorije in raziskav, ki so preučevale odnos med ugledom in zaupanjem, smo se odločili za raziskovanje ugleda kot neodvisne spremenljivke in zaupanja kot odvisne spremenljivke. Oblikovali smo spodnjo hipotezo.
H1: Večji kot je ugled institucije, večje je zaupanje vanjo.
16
4 NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE
Nacionalni inštitut za javno zdravje je osrednja nacionalna ustanova, ustanovljena z namenom proučevanja, varovanja in zviševanja ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov.
Začetki inštituta sicer segajo v leto 1992, ko je bil ustanovljen Inštitut za varovanje zdravja RS.
Leta 2013 se je z določitvijo v 23. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti preimenoval v Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). Ustanovitelj javnega zavoda je Republika Slovenija, pravice izvršuje Vlada Republike Slovenije, za upravljanje pa se uporabljajo določbe zakona o javnih zavodih (razen če Zakon o zdravstveni dejavnosti določa drugače). Vodstvo inštituta ima v rokah direktor Milan Krek, dr. med., spec. NIJZ ima centralno enoto s sedežem v Ljubljani, ki se deli na različne centre (med njimi najodmevnejši Center za nalezljive bolezni, predstavnik Mario Fafangel), ter območne enote in skupne strokovne službe.
Spodaj je prikazan celoten organigram inštituta (NIJZ.si, b.d.).
Slika 1 Organigram NIJZ
Vir: ''Organigram'' Nacionalni inštitut za javno zdravje, b.d.
Naloge NIJZ so številne. Obsegajo vse od proučevanja zdravja in zdravstvenega stanja prebivalstva, preučevanja in zagotavljanja dostopnosti zdravstva, načrtovanje razvoja, vodenje
17
zbirk podatkov in statistična obravnava, spremljanja in izdelave ocen dejavnikov, ki na zdravje vplivajo, do seznanjanja javnosti o temah, povezanih z zdravjem. Vključujejo tudi zagotavljanje strokovne podpore ministrstvu in inšpektoratu, pristojnemu za zdravje, ter sodelovanje na ravni Evropske unije in mednarodni ravni. Izmed ključnih nalog zaradi katerih je bil NIJZ v zadnjem letu pogosto del medijskega in javnega diskurza, pa sta zagotovo spodnji dve alineji, pridobljeni iz Zakona o zdravstveni dejavnosti ZZDej (1992)1:
- ''spremljanje nalezljivih bolezni, vključno z okužbami, povezanimi z zdravstveno oskrbo ter zgodnje zaznavanje in odzivanje na dogodke, ki pomenijo nevarnost za javno zdravje,
- načrtovanje programov, vključno s programom cepljenja in zaščite z zdravili, in ukrepov za obvladovanje nalezljivih in drugih bolezni, povezanih s posebnimi izpostavljenostmi v naravnem okolju. ''
NIJZ je v slovenskem prostoru eden izmed glavnih akterjev pri ustavljanju in omejevanju epidemije. Vladnim službam priporoča ukrepe, pripravlja navodila in priporočila. Poleg tega izvaja raziskave o vplivu epidemije na družbo, na njihovi spletni strani pa objavlja vsem dostopna priporočila in nasvete.
4.1 Epidemija, zaupanje in ugled
Pandemija je ena izmed večjih groženj s katerimi se soočajo moderne družbe. V preteklosti smo se z njimi soočali že večkrat, v zadnjem stoletju pa so bile večinoma uspešno ustavljene (SARS, ptičja gripa, prašičja gripa). Možnost izbruha pandemije je tako vedno bila ena izmed nevarnosti, na katero se je država pripravljala skupaj z njenimi javnimi zavodi. V letu 2020 se je izkazalo, da to ni bilo zaman - ob začetku širjenja novic o novem virusu, nihče ni mogel predvideti posledic, ki jih bo slednji pustil na ekonomiji, zdravstvenem sistemu ter moderni družbi na splošno.
Vsaka institucija mora biti pripravljena na različne krizne situacije. NIJZ je bil v začetku preteklega leta soočen z epidemijo COVID 19, ki je pokazal kako pripravljenost oziroma nepripravljenost institucije na krizno situacijo. Pripravljenost na krizo in dejanja tekom krize pa močno vplivajo tako na zaupanje kot na ugled institucije. Zaupanje, njegovo grajenje in
1 Zakon o zdravstveni dejavnosti ZZDej. (1992). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 7.
marca 1992.
18
vzpostavljanje je še pomembnejše v času krize, saj je javni sektor takrat pod udarom, mora pa ostati trden in stabilen: tako v ekonomskem, kot v družbenem smislu (Van der Walle in drugi, 2008).
Llewellyn (2020) izpostavi, da je v ''času krize zaupanje najpomembnejša stvar, ki jo moramo upoštevati, če želimo komunicirati zdravstvene nasvete''. Dokazano je zaupanje v zdravstvene ustanove pozitivno vplivalo na ljudi, na njihovo dojemanje situacije in njihovo pripravljenost na prilagajanje svojega delovanja priporočilom (Seigrist in Zingg, 2014).
Raziskave kažejo, da se zaupanje v javne institucije zmanjšuje. Po raziskavi zaupanja v javne institucije iz leta 2014, imajo največ zaupanja v institucije skandinavske države, najmanj pa države Balkana, Mediterana in Iberskega polotoka (Marozzi, 2014).
Poleg tega je zaupanje v času zdravstvene krize povezano tudi z omejitvami izvrševanja sprememb in omejitev. Za uspešno in aktivno sodelovanje javnosti je potrebno zaupanje v entiteto, ki podaja ukrepe, predvsem zato, ker je veliko število ljudi težko povsem nadzorovati oziroma spremljati (Falcone, Coli, Felletti, Sapienza, Castelfranchi in Paglieri, 2021). Za upoštevanje ukrepov, ki izboljšajo epidemiološko situacijo, je torej potrebna raven zaupanja, tako v NIJZ kot v ostale javne institucije, ki se s tematiko ukvarjajo. Prav zaradi komunikacije se je NIJZ v zadnjem letu pogosto soočal s kritikami. Res je, da institucija kot taka v škandale ni bila neposredno vpletena, vseeno pa celotna situacija krha zaupanje deležnikov vanjo.
Na podlagi zgoraj navedene in razčlenjene literature bomo v nadaljevanju s pomočjo empirične raziskave preverjali ugled in zaupanje institucije NIJZ ter povezavo med njima.
19 5 METODOLOGIJA
5.1 Operacionalizacija raziskovalnega modela
Merjenje ugleda NIJZ je potekalo z uporabo enodimenzionalnega in večdimenzionalnega merskega instrumenta. Enodimenzionalni ugled je bil zastopan v vprašanju Q3, kjer so anketiranci na Likertovi lestvici od 1 do 7, kjer je 1 pomenila najmanj ugledno, in 7 zelo ugledno, podali svoje enodimenzionalno mnenje o ugledu NIJZ. S pridobljenimi informacijami smo ocenili enodimenzionalno percepcijo ugleda institucije NIJZ.
Poleg enodimenzionalne smo uporabili tudi večdimenzionalno metodo merjenja ugleda NIJZ.
Ta je bila zastopana v vprašanjih Q4, Q5 in Q6. Dimenzije ugleda smo določili po merskem instrumentu Overmana, Busuiocove in Wooda (2020), zasnovanem posebej za merjenje ugleda institucij, ki je različno od ugleda korporacij, blagovnih znamk itd. V njem so opredelili tri dimenzije – moralno, legalno-proceduralno in učinkovitost. Tehnično dimenzijo, opisano v poglavju 3.2, so v novejšem merskem instrumentu izpustili zaradi ugotovitve,da večina deležnikov ne razlikuje med tehnološko in proceduralno legalno dimenzijo. Za vsako izmed preostalih treh dimenzij so opredeljeni štiri indikatorji oziroma trditve, s katerimi smo preverjali ugled NIJZ. Anketiranci so na Likertovi lestvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenila, da se sploh ne strinjajo s trditvijo in 5, da se s trditvijo popolnoma strinjajo, ocenjevali ugled NIJZ. Pridobili smo potrebne podatke za nadaljnjo analizo posameznik dimenzij ter večdimenzionalnega ugleda.
S primerjavo enodimenzionalnega in večdimenzionalnega ugleda smo preverjali odstopanja med posameznima ugledoma.
Zaupanje v blagovno znamko smo merili z merskim instrumentom, ki je bil že v preteklosti uporabljen za merjenje. Opredeljene so tri dimenzije – dobrohotnost, zanesljivost in poštenost, ki so jih v svojih raziskavah opisali že Podnar (2011); Kumar, Scheer in Steenkamp (1995). Za vsako izmed naštetih dimenzij zaupanja smo opredelili štiri indikatorje. Anketiranci so na indikatorje v obliki trditev odgovarjali po Likertovi merski letvici od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo, da se s trditvijo sploh ne strinjajo in5,da se s trditvijo popolnoma strinjajo.
20 5.2 Način zbiranja podatkov
Anketa zajema naključni vzorec 150 posameznikov. Sestavljena je iz 10 vprašanj − od tega je prvo vprašanje odprtega tipa, druga vprašanja pa so zaprtega tipa. Štiri vprašanja so bila demografske narave, preostalih 6 vprašanj se je nanašalo na mnenje anketirancev o ugledu in zaupanju v NIJZ.
Anketni vprašalnik je bil preko elektronske pošte in družbenih omrežij posredovan naključni množici ljudi. Anketa je bila postavljena na spletni portal 1ka.si, zbiranje informacije je potekalo v mesecu juniju 2021. Uporabljeno je bilo vzorčenje po principu snežne kepe.
Vprašalnik je bil najprej posredovan prijateljem, znancem, sodelavcem in sošolcem, ki so ga posredovali naprej. Ob zbiranju informacij je bila zagotovljena popolna anonimnost anketirancev.
Anketo smo analizirali z uporabo statističnega programa SPSS.
5.3 Opis realiziranega vzorca
Anketo je ustrezno izpolnilo 175 oseb, izmed katerih jih je 25 z reševanjem še pred koncem reševanja zaključilo. Te anketirance smo odstranili iz baze in upoštevali samo popolnoma rešene ankete. Največ anketirancev je izpadlo takoj med klikom na nagovor in klikom na anketo.
Na anketo je v celoti odgovorilo skupaj 150 oseb, od tega 93 žensk, ki predstavljajo 62 % vzorca in 57 moških, ki predstavljajo 38 % vzorca. Podatki o spolu anketirancev so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 5.1 Realizirani vzorec glede na spol
Frekvenca Odstotek
Moški 57 38 %
Ženske 93 62 %
Skupaj 150 100 %
21
Več kot polovica anketirancev (50,7 %) ima univerzitetno stopnjo izobrazbe ali več. 4 osebe imajo dokončano zgolj osnovno šolo (2 osebi iz vzorca sta starosti do 19 let), gimnazijo in srednjo poklicno šolo ima opravljenih 22 (14,7 %) oziroma 21 (14 %) oseb, 27 oseb iz vzorca pa ima dokončano visoko ali višjo strokovno šolo. Podatki o izobrazbi anketirancev so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 5.2 Realizirani vzorec glede na doseženo stopnjo izobrazbe
Frekvenca Odstotek
Osnovna šola 4 2,7 %
Gimnazija 22 14,7 %
Srednja poklicna šola 21 14 %
Višja/visoka strokovna šola 27 18 %
Univerzitetna izobrazba ali več 76 50,7 %
Skupaj 150 100 %
Anketirance smo povprašali tudi o mestu bivanja, izbirali so lahko med mestom, predmestjem ali vasjo. Največ anketirancev živi v mestu, 63 oziroma 42 %, v vasi živi 51 oziroma 34 % anketirancev, iz predmestja pa prihaja najmanj, 36 anketirancev oziroma 24 %. Podatki o mestu bivanja anketirancev so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 5.3 Realizirani vzorec glede na bivanje
Frekvenca Odstotek
Mesto 63 42
Predmestje 26 24
Vas 51 34
Skupaj 150 100 %
22
Največ anketirancev, kar 82 % oziroma 123 posameznikov spada v starostno skupino med 20 in 40 let, 25 oziroma 16,7 % je starih med 41 in 60 let, le dva sta mlajša od 19 let, nihče pa ni bil starejši od 61 let. Anketa je bila razdeljena predvsem med delovno aktivno populacijo, na starost anketirancev pa je vplivala tudi izbira platforme (spletna anketa), ki je na splošno pri starejših manj priljubljena oziroma njim manj dostopna. Podatki o starosti anketirancev so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 5.4 Realiziran vzorec glede na starost
Frekvenca Odstotek
Do 19 let 2 1,3 %
20 do 40 let 123 82 %
41 do 60 let 25 16,7 %
61 in več 0 0 %
Skupaj 150 100
5.4 Preverjanje merskega instrumenta
V spodnji tabeli so prikazane opisne statistike spremenljivk, ki smo jih uporabili v analizi večdimenzionalnega ugleda in zaupanja. Tako indikatorji ugleda kot indikatorji zaupanja imajo znotraj dimenzij podobno povprečje. To pomeni, da standardizacija pred nadaljevanjem analize ne bo potrebna. Vrednosti indikatorjev ugleda segajo na lestvici od 1 do 5, od najnižjega ''sprejema dobre odločitve'' z 2,89 do najvišje ocenjenega 3,36 ''poslanstvo je etično''. Indikatorji zaupanja segajo na enaki lestvici od 1 do 5, od najmanjšega 2,24 ''nikoli me ne razočara'' do najvišjega 3,31 ''deluje v dobro družbe''.
Koeficient asimetričnosti nam pove, da so vse porazdelitve asimetrične v levo, kar pomeni, da je koeficient enak 0 oziroma negativen. Absolutna vrednost koeficienta pa se giblje okrog 1, kar nam pove, da so vrednosti precej normalno razporejene.
23
V tabeli je prikazan tudi koeficient Cronbach alfa, ki nam pove, koliko odstotkov rezultatov je ob analizi instrumenta zanesljivih. Vrednost koeficienta nam potrjuje nadaljevanje analize, saj je pri vseh dimenzijah večji od 0,80. Zanesljivost pri ugledu se giblje med 91,1 % in 94,6 %, pri zaupanju se giblje med 89,4 % in 93,6 %. Koeficient Cronbach alfa celotnega ugleda znaša 0,970, celotnega zaupanja pa 0,966.
Tabela 55 Opisna statistika za indikatorje ugleda in zaupanja
Dejavn ik
Dimenzi
ja Indikator
N Ari.
sredi na
Std.
odklo n
Varianc
a Asimetrija Sploščenost Cronb
ach Alfa Std.
odklo n
Std.
odklo n
Ugled Učinkovitost
Q3_visokok akovosten doprinos
150 3,09 1,080 1,167 -,401 ,198 -,655 ,394 ,946
Q3_efektivn
a institucija 150 3,05 1,119 1,253 -,355 ,198 -,950 ,394
Q3_kompet entna institucija
150 3,16 1,182 1,397 -,464 ,198 -,871 ,394
Q3_sprejem a dobre odločitve
150 2,89 1,124 1,264 -,189 ,198 -,995 ,394
Legalnost
Q4_sledi primernim p ostopkom
149 2,97 1,052 1,107 -,299 ,199 -,917 ,395 ,911
Q4_sledi korektnim postopkom
149 3,08 1,171 1,372 -,312 ,199 -,895 ,395
Q4_objektiv ni in nepristransk i
149 2,81 1,149 1,320 -,072 ,199 -
1,075 ,395
Q4_ažuren s posredovanj em informacij
148 3,01 1,122 1,258 -,160 ,199 -,996 ,396
Moralnost
Q5_poslans
tvo je etično 149 3,36 1,092 1,192 -,699 ,199 -,294 ,395 ,921
Q5_pozitive n vpliv na družbo
147 3,01 1,179 1,390 -,242 ,200 -
1,023 ,397
Q5_način je
etičen 148 3,20 1,104 1,220 -,335 ,199 -,763 ,396
Q5_deluje transparent no
149 2,91 1,059 1,121 -,205 ,199 -,692 ,395
Zaupanje Dobrohotnost
Q6_izpolnjuj e moja pričakovanj a.
150 2,74 1,155 1,335 -,058 ,198 -
1,203 ,394 ,894
Q6_deluje v dobro družbe
150 3,31 1,158 1,342 -,386 ,198 -,716 ,394
Q6_deluje v dobro deležnikov
150 3,26 1,077 1,160 -,569 ,198 -,482 ,394
Q6_me nikoli ne razočara
150 2,24 1,001 1,002 ,477 ,198 -,625 ,394
Poštenost
Q6_je
pošten. 150 2,93 1,109 1,230 -,315 ,198 -,817 ,394 ,899
Q6_ponuja kvalitetna priporočila
150 2,97 1,170 1,368 -,254 ,198 -,984 ,394
Q6_se drži
svojih načel 150 3,06 1,101 1,211 -,396 ,198 -,700 ,394
Q6_ohranjal svoje vrednote
150 3,09 1,055 1,113 -,488 ,198 -,577 ,394
24
Zanesljivost
Q6_je
zanesljiv 150 2,89 1,121 1,256 -,238 ,198 -
1,003 ,394 ,936
Q6_bo izpolnil dane obljube
150 2,82 1,069 1,142 -,102 ,198 -,829 ,394
Q6_ustreza vsem mojim željam in vrednotam
150 2,59 1,063 1,130 ,110 ,198 -,889 ,394
Q6_v skladu z mojimi interesi
150 2,74 1,138 1,294 ,000 ,198 -,992 ,394
6 REZULTATI IN PREVERJANJE HIPOTEZ 6.1 Asociacije
V prvem vprašanju smo anketirance prosili, da zabeležijo prve tri asociacije, ki jih povezujejo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Asociacije smo nato združili ter jih razvrstili od najpogosteje omenjene do najmanj pogosto omenjene. Spodnja tabela prikazuje 10 najpogosteje pripisanih asociacij. Kot vidimo iz asociacij po frekvenci najbolj izstopa prvih 6, oziroma še bolj prve 4: koronavirus, zdravje, Milan Krek in cepljenje. Cepljenje in koronavirus lahko povežemo s trenutnim dogajanjem, saj je NIJZ deležen medijske pozornosti zaradi organizacije cepljenja proti COVID-19, priporočanju ukrepov vladi in splošne vpletenosti v situacijo z epidemijo. Zdravje povezujemo s splošno funkcijo NIJZ, Milan Krek pa je kot direktor NIJZ glavna osebnost institucije. Med manjkrat navedenimi najdemo tudi nezaupanje, ki je ena izmed tem raziskovanja. 8 oseb je takoj ob omembi NIJZ pomislila na nezaupanje vanjo.
Tabela 6.1 Asociacije na NIJZ
Asociacija Frekvenca Asociacija Frekvenca
koronavirus 74 epidemija 18
zdravje 45 nezaupanje 8
Milan Krek 42 politika 8
cepljenje 41 maske 7
ukrepi 22 zdravstvo 7
25 6.2 Merjenje ugleda
Cilj vprašanja je bil izmeriti ugled NIJZ na podlagi enodimenzionalnega merjenja ugleda. Na spodnji sliki so prikazani podatki izmerjenega ugleda.
Tabela 6.2 Enodimenzionalno merjenje ugleda
Ugled smo v drugem vprašanju merili z Likertovo mersko lestvico od 1 do 7, kjer je ocena 1 pomenila ''sploh ni ugledno'' in ocena 7 pomenila ''zelo ugledno''. Aritmetična sredina se nahaja na 3,74, kar pomeni, da se ugled nahaja pod srednjo vrednostjo, medtem ko sta modusa 2 – 36 oseb je podalo oceno 4 in 5, torej je največ anketirancev NIJZ po ugledu ocenilo s srednjo vrednostjo 4, oziroma s 5, stopnjo nad srednjo vrednostjo. 15,3 % anketirancev je ugled ocenilo z 1, najmanj ugledno. Enako število oseb – 23, je ugled NIJZ ocenila z oceno 1 ali 3. Standardni odklon je 1,615. Le ena oseba je ugled NIJZ ocenila s 7, največ jih je ocenilo s 4 (nevtralno) oziroma 5. Enodimenzionalna analiza ugleda NIJZ ima vrednost 3,74 na lestvici od 1 do 7.
Enodimenzionalni ugled tako pove, da se NIJZ nagiba k neugledni instituciji.
Naslednja tri vprašanja (Q4 do Q5) so merila večdimenzionalni ugled. Merili smo ga z Likertovo mersko lestvico od 1 do 5, v katerem je 1 pomenila ''sploh se ne strinjam'' in 5 ''popolnoma se strinjam''.
Večdimenzionalno merjenje ugleda je bilo sestavljeno iz treh vprašanj. Vsako od njih je imelo 4 podvprašanja. Vsako vprašanje je merilo svoj kazalnik – prvo je merilo učinkovitost, drugo legalno proceduralno dimenzijo in tretje moralno dimenzijo. Za vsako izmed dimenzij se je v
23
12
23
36 36
19
1 0
5 10 15 20 25 30 35 40
1 2 3 4 5 6 7
Frekvenca
Odgovor
26
SPSS analizi ustvarila nova spremenljivka, sestavljena iz srednjih vrednosti vseh pripadajočih indikatorjev.
Prvo vprašanje je merilo dimenzijo učinkovitosti. Nobeno izmed vprašanj ne odstopa od skupnega ugleda atributa učinkovitosti. Najnižje ocenjeno je bilo vprašanje, ki se nanaša na sprejemanje odločitev NIJZ. Podatki dimenzije učinkovitosti s standardnim odklonom so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 6.3 Dimenzija učinkovitosti
Atribut Večdimenzionalni izmerjen
ugled NIJZ – Q4
Standardni odklon
Visokokakovostni doprinos 3,09 1,08
Efektivna institucija 3,05 1,19
Kompetentna institucija 3,16 1,18
Sprejema dobre odločitve 2,89 1,12
Skupaj 3,04 1,05
Drugo vprašanje je merilo legalno-proceduralno dimenzijo. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli. Ponovno nobeno izmed vprašanj ne odstopa, še najbolj odstopa prepričanje, da NIJZ sledi korektnim postopkom, in sicer za 18 odstotnih točk v pozitivno smer. Najslabše je bila ocenjena nepristranskost in objektivnost NIJZ.
Tabela 6.4 Legalno proceduralna dimenzija
Atribut Večdimenzionalni izmerjen ugled
NIJZ – Q5
Standardni odklon
Sledi primernim postopkom 2,97 1,05
Sledi korektnim postopkom 3,08 1,17
27
Objektivni in nepristranski 2,81 1,15
Ažuren s posredovanjem informacij 3,01 1,22
Skupaj 2,90 0,99
Zadnja, moralna dimenzija, je bila v splošnem najboljše ocenjena od vseh. Kot je vidno v spodnji tabeli, pozitivno odstopa prepričanje, da je poslanstvo NIJZ etično, medtem ko njegovo delovanje vidijo bolj ne transparentno kot transparentno, nahaja se pod povprečjem.
Tabela 6.5 Moralna dimenzija
Atribut Večdimenzionalni izmerjen ugled
NIJZ – Q6
Standardni odklon
Poslanstvo je etično 3,36 1,09
Pozitiven vpliv na družbo 3,01 1,18
Način je etičen 3,2 1,10
Deluje transparentno 2,91 1,06
Skupaj 3,1 0,99
Pri analizi vseh dimenzij večdimenzionalnega merjenja ugleda (podatki prikazani v tabeli spodaj) vidimo, da je bila najslabše ocenjena dimenzija legalnosti, najboljše pa je bila ocenjena dimenzija moralnosti. Izmed vseh spremenljivk je bila najboljše ocenjena spremenljivka ''Poslanstvo NIJZ je etično (njihovo poslanstvo je pravo poslanstvo)'', in najslabše ocenjena spremenljivka ''Strokovnjaki NIJZ so objektivni in nepristranski''. Sklepamo lahko, da anketiranci menijo, da je poslanstvo institucije NIJZ sicer etično in se giba v pravi smeri, imajo pa pomisleke o strokovnjakih NIJZ.
28
Tabela 6.6 Večdimenzionalno merjenje ugleda
Dimenzija Večdimenzionalni izmerjen
ugled NIJZ - skupaj
Standardni odklon
Legalnost 2,97 0,99
Moralnost 3,12 0,99
Učinkovitost 3,05 1,05
Skupaj 3,03 0,97
Skupni večdimenzionalni ugled NIJZ, ki je izračunan kot povprečje posameznih dimenzij, je tako 3,03, kar pomeni, da se nahaja rahlo nad sredino.
Za primerjavo obeh meritev ugleda – enodimenzionalnega in večdimenzionalnega, smo zaradi različnih Likertovih lestvic 7 stopenjsko pretvorili v 5-stopenjsko, ter tako izračunani enodimenzionalni ugled na 5-stopenjski lestvici. Ta znaša 2,97, kar le za 0,6 odstopa od večdimenzionalnega ugleda.
Izračunali smo tudi korelacijo med obema ugledoma. Pearsonov koeficient korelacije je v primeru enodimenzionalnega in večdimenzionalnega ugleda nakazuje visoko oziroma močno povezanost med spremenljivkama, saj znaša 0,82 (na lestvici od -1 do +1), kar je razvidno iz tabele spodaj.
Tabela 6.7 Korelacija med enodimenzionalnim ugledom in večdimenzionalnim ugledom
Enodimenzionalni ugled
Večdimenzionalni ugled
Pearsonov koeficient korelacije
Enodimenzionalni ugled ,823**
Večdimenzionalni ugled ,823**
**. Korelacija je statistično značilna pri stopnji tveganja 0,01 (2-stranska).
29 6.3 Merjenje zaupanja
Zaupanje smo merili s pomočjo treh dimenzij – dobrohotnosti, zanesljivosti in poštenosti, vsaka pa je bila merjena s štirimi indikatorji. Podobno kot pri merjenju ugleda se je tudi pri merjenju zaupanja za vsako izmed dimenzij oblikovala nova spremenljivka, in sicer iz srednjih vrednosti 4 pripadajočih indikatorjev. Kot je vidno v tabeli spodaj, je bil najboljše izmerjena dimenzija poštenosti, najslabše pa dimenzija zanesljivosti. Standardni odklon se je pri vseh dimenzijah gibal med 0,94 in 1,0. Skupno večdimenzionalno zaupanje dosega vrednost 2,89, to pomeni, da se nahaja rahlo pod srednjo vrednostjo.
Tabela 6.8 Večdimenzionalno merjenje zaupanja
Dimenzija Zaupanje Standardni odklon
Zanesljivost 2,76 1,00
Poštenost 3,01 0,97
Dobrohotnost 2,89 0,96
Večdimenzionalno zaupanje - skupaj
2,89 0,94
6.4 Preverjanje hipoteze
Hipoteza raziskovalne naloge se nanaša na povezanost dveh merjenih asociacij, zaupanja in ugleda oziroma korelacije med njima. Če gre za pozitivno korelacijo, se zaupanje poveča kot posledica povečanja zaupanja, če gre za negativno korelacijo, pa se zaupanje zniža ko se poveča ugled. Ugled NIJZ v naši raziskavi predstavlja neodvisno spremenljivko, od katere je odvisno zaupanje, hipoteza pa predvideva da bo zaupanje višje v primeru višjega ugleda.
Najprej smo v programu SPSS oblikovali novi spremenljivki – skupno oceno ugleda in zaupanja, pridobljeni iz prej opisanih indikatorjev oziroma dimenzij. Korelacijo smo preverili z uporabo linearne regresije – ta nam je pokazala visoko pozitivno povezanost ugleda in zaupanja. Za analizo vpliva neodvisne spremenljivke na odvisno, oziroma vpliva ugleda na zaupanje, smo uporabili regresijsko analizo. Z regresijsko analizo smo preverili vpliv
30
enodimenzionalnega ugleda na zaupanje, večdimenzionalnega ugleda na zaupanje ter vpliv posameznih dimenzij ugleda na zaupanje.
6.4.1 Korelacija dimenzij zaupanja in dimenzij ugleda
V korelaciji med posameznimi dimenzijami zaupanja in ugleda, ki so prikazane v tabeli spodaj, je razvidno, da so vse vrednosti korelacije višje od 0,845. Najvišja korelacija se kaže med dimenzijama moralnosti in poštenosti, ter najmanjša med dimenzijama zanesljivosti in legalnosti.
Tabela 6.9 Korelacija med dimenzijami zaupanja in ugleda
Dimenzije zaupanja
Dobrohotnost Poštenost Zanesljivost Dimenzije
ugleda
Učinkovitost Pearsonov koeficient korelacije
,854** ,869** ,858**
Legalnost ,868** ,858** ,845**
Moralnost ,874** ,883** ,873**
**. Korelacija je statistično značilna pri stopnji tveganja 0,01 (2-stranska).
6.4.2 Vpliv enodimenzionalnega ugleda na zaupanje
Z linearno regresijo smo dokazali vpliv enodimenzionalnega ugleda na zaupanje. V spodnji tabeli so prikazani rezultati, iz katerih lahko razberemo enačbo premice y = 1,158+ x * (0,462).
Y predstavlja odvisno spremenljivko – zaupanje, x pa neodvisno spremenljivko – enodimenzionalni ugled.
Tabela 6.10 Determinacijski koeficient enodimenzionalnega ugleda in zaupanja
Model R R2 Prilagojeni R2 Std. Napaka ocene
1 ,794a ,631 ,628 ,57333
R je v primeru enodimenzionalnega ugleda in zaupanja enak 0,794, kar pomeni, da je 63,1 % zaupanja pogojenega z ugledom.
Tabela 6.11 Regresijski koeficient enodimenzionalnega ugleda in zaupanja
Model Nestandardizirani
koeficienti
Standardizirani koeficienti
t Sig.
B Std.
napaka
Beta
1 Konstanta 1,158 ,118 9,778 <,001
Enodimenzionalni ugled
,462 ,029 ,794 15,897 <,001
31
6.4.3 Vpliv večdimenzionalnega ugleda na zaupanje
Z linearno regresijo smo dokazali vpliv večdimenzionalnega ugleda na zaupanje. V spodnji tabeli so prikazani rezultati, iz katerih lahko razberemo enačbo premice y = 0,135 x * (0,905).
Y predstavlja odvisno spremenljivko – zaupanje, x pa neodvisno spremenljivko –
večdimenzionalni ugled.
Tabela 6.12 Determinacijski koeficient večdimenzionalnega ugleda in zaupanja
Model R R2 Prilagojeni R2 Std. Napaka ocene
1 ,938a ,879 ,32820 ,879
R, ki ga lahko razberemo iz zgornje tabele, je v primeru enodimenzionalnega ugleda in zaupanja enak 0,938, kar pomeni, da je 87,9 % zaupanja pogojenega z ugledom.
Tabela 6.13 Regresijski koeficient večdimenzionalnega ugleda in zaupanja
Model Nestandardizirani
koeficienti
Standardizirani koeficienti
t Sig.
B Std.
napaka
Beta
1 Konstanta ,135 ,088 1,532 ,128
Večdimenzionalni ugled
,905 ,028 ,938 32,785 <,001
6.4.4 Vpliv posameznih dimenzij ugleda na zaupanje
Dokazali smo že, da so posamezne dimenzije ugleda korelirane s posamezniki dimenzijami ugleda. V spodnji tabeli so rezultati regresijske analize vpliva posameznih dimenzij ugleda na celotno skupno zaupanje. Vrednosti neodvisnih spremenljivk so statistično značilne, kar pomeni, da vse tri dimenzije potrjujejo vpliv na odvisno spremenljivko zaupanja, kot smo dokazali že v prejšnjih analizah. Vidimo, da je povezanost dimenzije moralnosti od vseh spremenljivk najbolj pozitivno povezana, najmanj povezana pa je dimenzija legalnosti.
32
Tabela 6.14 Vpliv posameznih dimenzij ugleda na zaupanje
Model Nestandardizirani koeficienti Standardizirani koeficienti t Sig.
B Std. napaka Beta
1 Konstanta ,110 ,089 1,231 ,220
Učinkovitost ,246 ,063 ,274 3,900 <,001
Legalnost ,239 ,066 ,253 3,607 <,001
Moralnost ,424 ,062 ,450 6,820 <,001
H: Večji kot je ugled institucije, večje je zaupanje vanjo.
Hipotezo lahko potrdimo.
6.5 Sklep, omejitve in predlogi za nadaljnje raziskave
Med raziskavo smo bili soočeni z več omejitvami. Največja omejitev raziskave je bila poiskati primeren merski instrument za merjenje ugleda, saj so le ti za merjenje ugleda institucij redki, oziroma je sama tematika slabše raziskana. Poleg tega je bila omejitev raziskave tudi zgolj večdimenzionalna meritev zaupanja. Če bi zaupanje merili tudi enodimenzionalno, bi namreč lahko hipotezo preverili na več načinov, ter tako še bolj podprli potrjeno hipotezo.
Raziskavo bi bilo smiselno ponoviti v roku nekaj let, ko se situacija z epidemijo umiri, takrat institucija ne bo več v medijskem udaru, in mnenja ne bodo toliko pod vplivom trenutne političnega dogajanja v Sloveniji.
Na splošno je vpliv ugleda na zaupanje obravnavalo že mnogo raziskav, vendar bi bilo zanimivo našo raziskavo ponoviti na drugih tipih institucij, ki niso povezane zgolj z zdravjem. To so Center za socialno delo, razna ministrstva, lokalne upravne enote, Slovenska obveščevalno- varnostna agencija, Banka Slovenije, računsko sodišče, policijske uprave in inšpektorati, kot so Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Tržni inšpektorat za delo.
33 7 ZAKLJUČEK
Cilj diplomske naloge je bil raziskati, če ugled institucije NIJZ vpliva na zaupanje vanjo.
Podobna raziskava na slovenskih tleh še ni bila zasledena, prav tako pa raziskave o ugledu in zaupanju kot odvisnim dejavnikom v javnih institucijah niso pogoste tudi v svetovnem prostoru.
V sami raziskavi smo se osredotočali na institucijo, ki je v trenutnem slovenskem javnem prostoru poznana skoraj vsakemu posamezniku. Z nenehno medijsko pozornostjo so njene funkcije poznane ljudstvu, v tej raziskavi pa smo analizirali, kakšen je ugled in zaupanje vanjo.
Postavljeno hipotezo, da večji ugled institucije pomeni večje je zaupanje vanjo, smo z analizo raziskave potrdili, saj smo dokazali vpliv ugleda na zaupanje.
Avtorji so v preteklosti že raziskovali vpliv ugleda na zaupanje (Keh in Xie, 2009; Ganesan, 1994; Song, Ruan in Park, 2019; Lassoued in Hobbs, 2015; Ha, 2004; Ho Han, Nguyen in Lee, 2015; Boero, Bravo, Castellani, Lagana in Squazzoni, 2017; Jongchul, Hanjoon in Chankon, 2014; Hung-Che, Ching-Chan in Chi-Han, 2018), ter dokazali njuno medsebojno povezanost.
Pretekle raziskave pa niso osredotočale na vpliv omenjenih dejavnikov na primerih javnih institucij. V tej diplomski nalogi smo preučevali prav to, ter uspešno dokazali da tudi na področju javnih institucij oziroma vsaj institucije NIJZ, hipoteza drži.
Javne institucije predstavljajo velik del gospodarskega prostora, zaposlujejo mnogo državljanov, v njih se odraža delovanje celotne države. Njihov ugled, pa tako kot pri ostalih entitetah, vpliva na njihovo zaupanje v širši javnosti.
