Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
embalaža okolje logistika packaging environment logistics
Bled, Velenje in Vransko - najbolj zelene občine 2010 Duropack igra v
Sloveniji prvo violino Vprašanje je, kako do bolj zelene Slovenije Vozila na električni pogon
Duropack Playing First Fiddle in Slovenia How to Achieve a Greener Slovenia?
Electric Vehicles
Novembernovember 2010
54
Promocija
U vo d n ik
Uvodnik editorial
Jože volfand,
glavni urednik editor
Environmental Policy in the Open Sea
W
hich products and services have the greatest influence on the environment throughout their entire lifecycle? Similarly as in the rest of the EU, in Slovenia, they are food and drink (which take up to 25% of our money), transport, com- munication and housing. As much as 70 to 80%of our influence on the environment is caused by unsustainable use of goods that we are currently wasting without sparing a single thought for the next generations. The amount of waste and the number of vehicles in use continue to increase.
While there has been some progress, industrial manufacturing and the business world in Slovenia continue to ignore most green standards. The fact that only three companies were granted the Eco- label, only two met the EMAS standards and there are fewer than 20 companies participating in the social responsibility programme poses a direct chal- lenge to the people responsible for protecting the environment in the economy, as well as to company managers.
S
ome people are simply blind to green.P
ressures on the environment are increasing. If we continue in this manner, Slovenia will grow less green every year.T
here are a few examples of good practice, but for the most part, this is how our life and un- sustainable activities are presented in the 2009 Environmental Report of the Republic of Slovenia.What has happened to environmental policy and its successful appeal to the main figures in environ- mental protection? It is floating in the open sea and it cannot find a way back to port. Who is responsible for this ship and why did the Environmental Report neglect to point out the areas where the waves are too strong for the necessary green changes?
I
n other news, we congratulate the 47 Slovenian municipalities who participated in the bid to find Slovenia’s Greenest Municipality of 2010. Our warmest congratulations to the winners. From now on, Slovenia’s Greenest Municipality will be held every year.Okoljska politika na odprtem morju
K
ateri izdelki in storitve, če spremljamo njihov življenjski krog, najbolj vplivajo na okolje? V Sloveniji je podobno kot v EU: hrana in pijača, zanju dajemo četrtino denarja, pre- voz in komunikacije, stanovanje. Kar 70 do 80% vplivov na okolje povzroča netrajnostna raba blagodati, ki jih človek zdaj zajema z veliko žlico z mislijo samo na življenje ene genera- cije. Količina odpadkov in število vozil stalno naraščata. Tudi industrijska proizvodnja (ali poslovni svet) se v Sloveniji še preveč izmi- ka zelenim standardom. Navzlic nekaterim premikom. Toda podatek, da so si okoljsko marjetico pridobila tri podjetja, EMAS dva, v programu družbene odgovornosti pa ni niti 20 podjetij, neposredno izziva pooblaščence za okolje v gospodarstvu. In menedžerje.
D
a. Nekateri so še preveč gluhi na zeleno.P
ritiski na okolje naraščajo. Če bo šlo tako naprej, bo Slovenija vsako leto manj zelena.T
ako, čeprav tudi z nekaterimi zgledi dobre prakse, predstavlja naše življenje in netraj- nostno ravnanje Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2009. A kaj je potlej z okoljsko politi- ko in z uspešnostjo njenega nagovora z akterji v okolju? Je na odprtem morju in ne najde poti v pristane. Kdo vse ima odgovornost na tej ladji in zakaj okoljsko poročilo ne pove dovolj jasno, kje so valovi premočni za nujne zelene spremembe?S
icer pa, čestitke 47 slovenskim občinam, ki so se pogledala v okoljskem zrcalu na raz- pisu za Najbolj zeleno občino Slovenije 2010.In še posebej čestitke zmagovalcem. Odslej Najbolj zelena občina Slovenije vsako leto.
foto: Rok Tržan
vs ebi n a
8
duropack igra v Sloveniji prvo violino duropack Playing First Fiddle in Slovenia10
ideja z dihom ergonomije, ekologije in estetike12
ogljično označevanje živil na pohodu, a s precej dvomov Carbon Footprint labelling of Food Products is onthe Way but accompanied by doubts
14
Embalaža nova, izdelki pa brez umetnih barvil in sladil16
Želijo postati specialisti pri ravnanju z nevarnimi odpadki18
Potrebujemo enoten nadzor za preverjanje gradbenih dovoljenj We need a Uniform Control for inspecting building Permits20
Prvi obrat v Sloveniji v jeseniški občini22
okoljski vplivi različnih nagrobnih sveč in metoda LCA24
Snaga najprej s sortirnico, nato s toplarno26
Strojevodnja na vlaku v BTC je ekoindeks28
organko bi rad v vsako gospodinjstvo30
vprašanje je, kako do bolj zelene Slovenije How to achieve a Greener Slovenia?32
odpadke v reciklažo in predelavo, ne na odlagališče34
najbolj zelena občina 201038
Solbiopolysy na poti iz odpadkov do energije biofuel Polygeneration System integrating landfill Gas and Solar energy “Solbiopolysy”40
kombinirane rešitve so lahko za naročnika optimalne Combined Solutions can be optimum for the Customer42
Slovenija še brez strategije, nekateri pa že na trgu Slovenia is Still Without a Strategy even though Some are already available on the market45
izzivi pri uporabi fotovoltaične energije in transportFakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL.
Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialist magazine for packaging, environment and logistics
•
izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje•
glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand•
odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji•
oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media•
tisk / Printed by: Mond grafika•
oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)•
Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos)
•
Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)
•
Celje, november november 2010
•
Revija je brezplačna.•
ISSN 1855-4849im pr e su m
Vsebina Contents novosti
Zimska pravljica v praZnični embalaži
Že tretje leto zapored bodo v Žitu presenetili s praznično podobo Gorenjke, in sicer z darilnimi izdelki, ovitimi v podobo Zimske pravljice. Gorenjkina praznična linija Zimska pravljica združuje ekskluzivne izdelke iz kakovostne čokolade, čokoladnega sadja in prefinjenega peciva. Še eno presenečenje pa je ekskluzivna serija Gorenjkinih čokolad z zlatenimi lešniki in prefinjene rolade z zlatim posipom. Gorenjkina mlečna in temna čokolada z lešniki, ki sta med poznavalci zelo cenjeni, navdušujeta z zlato dražiranimi lešniki in sta
zagotovo pravi izbor za izbrane okuse. Praznična Gorenjkina ponudba je posebna tudi zaradi svoje praznične embalaže, ki jo je oblikovala agencija Studio Marketing JWT. Gorenjkina linija Zimska pravljica in Gorenjkina čokolada z zlatenimi lešniki sta na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov v prazničnih mesecih. Gorenjka letno proizvede več kot 2000 ton čokolade.
lUksUZ in skrb Za okolje Hkrati
Podjetje GPS, eden največjih svetovnih proizvajalcev nakupovalnih vrečk in etiket, je razvil novo kolekcijo modnih nakupovalnih vrečk. Te so bile konec oktobra predstavljene na dogodku Luxe Pack v Monaku in so namenjene ekskluzivnim blagovnim znamkam. vrečke so narejene iz posebnega papirnatega materiala korsnäs Wave, ki daje občutek luksuza, s skrbjo za
Fotografije: arhiv proizvajalcev
november november 2010
5 54 EOL 5
novosti Kratko, zanimivo
SvorS Nov, predSedNik Naprej dr. FraNc LobNik
Svet za varstvo okolja RS je začel z novem- brom delati v novi sestavi. Njegovi člani so:
Aleksander Batič, Mitja Brilly, Jožef Horvat, Primož Kmecl, Rajko Knez, Janez Kranjc, Stanislav Jožef Kristl, Janez Levec, Franc Lobnik, Janez Matos, Dušan Plut, Jože Rakovec, Niko Samec, Miha Tomaževič, Davorin Tome. Za predsednika sveta so izbrali Franca Lobnika, podpredsednik je Aleksander Batič, v izvršnem odboru pa so še Dušan Plut, Janez Kranjc, in Niko Samec. Zanimivo je, da v Svetu za varstvo okolja RS ni niti ene ženske.
o okoLjSki SaNaciji ceLjSke kotLiNe tudi v eu
»Območje stare cinkarne je zaradi vsebnosti kadmija in ostalih strupov najbolj onesnaženo območje v Sloveniji. V Celjski kotlini je sedem tisoč hektarjev prekomerno onesnažene ze- mlje, od tega 2.800 hektarjev obdelovalne. Z nitrati in drugimi strupi je onesnažena pitna voda iz zajetja v Medlogu. Reki Hudinja in Voglajna sta zastrupljeni s težkimi kovinami in z vsemi mogočimi strupi. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja Slovenije. V Celju beležimo do 50-krat višje maksimalne koncentracije polutantov glede na neonesna- žena območja Slovenije.« To so navedbe iz poročila mednarodne okoljevarstvene orga- nizacije Alpe Adria Green (AAG) in civilnih iniciativ Celja o onesnaženosti celjske kotline.
Na trditve, da je umrljivost za rakom v Celju zaradi kontaminiranosti zemlje v Celju večja od povprečja v Sloveniji, na Zavodu za zdra- vstveno varstvo Celje odgovarjajo z drugač- nimi strokovnimi ocenami. Po njihovem je naraščanje števila novo zbolelih za rakom med drugim tudi posledica zgodnejšega od- krivanja raka, večje osaveščenosti in staranja prebivalstva.
Po kazalnikih, ki jih na ZZV Celje spremljajo o zdravju, bolezni ali umrljivosti, celjska regija, pa tudi Celje bistveno ne odstopata od slovenskega povprečja. Razveseljivo je, da umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v okolje v celotnem proizvodnem procesu.
Gre za trd in močan ovojni papir, izdelan izključno iz lesnih vlaken. ima gladko površino, primerno za štiri barvno tiskanje.
»na leto uporabimo več kot 1.200 ton tega materiala, zato lahko rečemo, da imamo z njim že veliko izkušenj,« pravi daniele Grotto, ustanovitelj in lastnik podjetja GPS.
»Papir korsnäs Wave nam je zelo pri srcu, predvsem zaradi videza, občutka in njegove elastičnosti. kupci papir zagotovo premalo cenijo oziroma se premalo zavedajo prave vrednosti tovrstnega embalažnega materiala«.
okoljska ZaveZanost napitkov naked jUice
Sokovi blagovne znamke naked®, ki so narejeni iz najboljšega sadja in zelenjave, svojo tradicijo najvišje
kakovosti nadaljujejo s povsem novo embalažo. narejena je iz 100-odstotno reciklirane plastike (renEWabottle® - rPET), s čimer se bo potrošnja plastike za enkratno uporabo zmanjšala za 7,4 milijona britanskih funtov letno. »v podjetju naked Juice smo bili vedno transparentni glede uporabe vseh sestavin v naših sokovih in napitkih. Uporabljamo samo najkvalitetnejše sestavine in nikoli ne dodajamo sladkorja ali konzervansov,« je povedal Brad Armistead, direktor
trženja. Prehod na novo embalažo pomeni naravni razvoj, ki bo pomagal izpolniti osnovno poslanstvo naše blagovne znamke - izboljšati kakovost izdelkov in hkrati čim
bolj zmanjšati vpliv na okolje. Embalaža omogoča manjši skupen ogljični odtis izdelka in bo prihranila več kot 12.000 m3 prostora na odlagališčih. Uporaba recikliranih plastenk namesto običajne PET embalaže bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov tovrstnih plastenk za 35 odstotkov, kar je ekvivalentno prihranku več kot 500.000 litrov plina letno.
Poleg nove embalaže renEWabottle je naked Juice sprejel zavezo, v kateri je napovedal sponzorsko podporo dveh organizacij, namenjenih izboljšanju okolja s pomočjo izobraževanja potrošnikov o trajnostni uporabi reciklirane plastike in vplivih na okolje. naked Juice je tako partner RecycleBank®, vodilnega zelenega nagradnega programa za recikliranje, ki potrošnike in skupnosti motivira k pozitivnim okoljskim ukrepom, ki vodijo v bolj trajnostno prihodnost. Potrošniki so preko nagradne igre nagrajeni s točkami RecycleBank, ki jih je mogoče zamenjati za popuste in nagrade lokalnih in nacionalnih poslovnih partnerjev, vključno z izdelki naked Juice. S pomočjo takšnega partnerstva, izobraževanja potrošnikov in inovacij je družba pomagala ustvariti kulturo, ki spodbuja trajnostno potrošnjo in recikliranje, zmanjšuje rabo energije
v gospodinjstvih ter preprečuje zlorabo odlagališča. naked Juice je tudi ponosni sponzor dneva America Recycles day (15.
november) in prostovoljne izobraževalne organizacije keep America Beautiful.
»naked Juice je s svojimi izdelki resnično močno zavezan k trajnostnemu razvoju in dobri okoljski praksi, kar izkazuje zvestobo temeljnim vrednotam podjetja« je dejal ian Yolles, vodja trženja v RecycleBank.
Podjetje je za svojo okoljsko naravnanost in prvovrstno tehnologijo prejelo prestižni certifikat LEEd (Leadership in Energy and Environemntal design), ki ga je vzpostavil U.S. Green Building Council. Gre za svetovno najprestižnejši ocenjevalni sistem, ki vključuje širok spekter okoljskih dejavnikov, ki presegajo industrijske standarde (učinkovita raba vode in energije, uporaba naravnih materialov, notranja okoljska kakovost idr.).
milo Za edinstveno HiŠno dekoracijo
M & H Plastics je v partnerstvu s podjetjem CRC innovations in Chadwicks Sleeves, vodilnim britanskim proizvajalcem pokrovov, ustvaril luksuzno kolekcijo izdelkov za
dr. Franc Lobnik
november november 2010
6 54 EOL 6
UE Celje, regiji in Sloveniji kontinuirano in značilno upada.
V Alpe Adria Green pa napovedujejo, da bodo poročilo z vsem dokaznim gradivom posredo- vali tudi ustanovam EU in od njih zahtevali, naj se aktivno vključijo v reševanje tega pro- blema, saj v AAG menijo, da država Slovenija ni sposobna sanirati okolja v okolici Celja.
mobiLNi portaL te-toL med NajboLjšimi Na Svetu
Globalna pobuda »World Summit Award«
(WSA), ki je nastala in deluje v okviru in sodelovanju s Svetovnim vrhom za informa- cijsko družbo (World Summit for Information Soceity), je letos prvič izvedla izbor za naj- boljše mobilne vsebine in aplikacije na svetu – WSA-mobile. Nanj so se lahko za eno od osmih razpisanih kategorij prijavile tiste mobilne vsebine in aplikacije, ki so bile pred- hodno nominirane s strani nacionalnih članic mednarodne žirije oz. bile izbrane na predho- dnih nacionalnih izborih. Prejeli so več kot 420 kandidatur iz skoraj 100 držav, izbrali pa po pet zmagovalcev v vsaki kategoriji. TE-TOL je na predlog slovenske članice WSA, prof. dr.
Borke Jerman Blažič, vodje laboratorija za odprte sisteme in mreže z Instituta »Jožef Stefan«, kandidiral s svojim mobilnim porta- lom v kategoriji »m-okolje in zdravje«, v kateri je bil izbran kot eden izmed petih najboljših na svetu. Slovenija si tako ugledno priznanje deli z Avstrijo, Indijo, Egiptom in ZDA.
TE-TOL je tudi edina energetska družba med vsemi izbranimi izvajalci. Mednarodna žirija v okviru WSA se je zbrala v Abu Dhabiju, je svoj izbor v utemeljila s tem, da je TE-TOL kot proizvajalec energije iz fosilnega goriva z inovativnim mobilnim sistemom na odprt, pregleden in enostavno dostopen način svo- jemu neposrednemu okolju, to je prebivalcem Ljubljane, omogočil 24/7 pregled ažurnih podatkov o izpustih in vplivih na okolje in zdravje, kot tudi podatke o proizvodnji, obe- nem pa je z mobilnim sistemom nadgradil interne procese dela.
ZaSavci pred vrati vLade
Zasavsko okoljsko društvo EKO krog, nje- gov predsednik je Uroš Macerl, je organi- ziralo množične demonstracije pred vlado v Ljubljani. Zahtevajo, da ARSO prekliče dovoljenje za sosežig cementarni Lafarge v Trbovljah. Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, trdi, da je Agencija za okolje in pro- stor v postopku izdaje dovoljenja napravo v prid Lafarge cement Trbovlje (LCT) nepra- vilno opredelila kot obstoječo, zato je LCT morala izpolniti nižje standarde, kot če bi se naprava pravilno opredelila kot nova. Na dan
Kratko,
zanimivo novosti
umivanje rok Casa dolce Casa. Embalažne različice v elegantni sivi, črni in srebrni kombinaciji so primerne za sodobno minimalistično mestno življenje, bogati vijoličasti cvetlični vzorci na svetli podlagi pa dajejo vtis razkošnih ženskih občutkov.
Podjetje je za izdelek izbralo 500 ml PET embalažo, z barvno usklajeno črpalko kovinskega videza, ki končnemu izdelku daje pridih elegance in luksuza. »naš cilj je bil ustvariti izviren izdelek za prijetno hišno dekoracijo, z dodatkom kančka razkošja v vsakdanjem okolju. Tako smo ustvarili resnično edinstven koncept z močno splošno vizualno identiteto«, je dejala Theresa Taylor iz podjetja CRC innovations.
araŠidovo maslo Z manjŠim oGljičnim odtisom
Sun-Pat, vodilna britanska blagovna znamka arašidovega masla, je ponovno na voljo v lahki »stekleno čisti« PET embalaži, ki jo proizvaja podjetje RPC Containers Blackburn. odmik od obstoječe steklene embalaže odraža pomembne trajnostne koristi za lastnika znamke (Premier Foods):
poleg vključitve 50 % popotrošniškega recikliranega materiala, embalaža med prevozom povzroča tudi manjši ogljični odtis.
v supermarketih je sicer opazno vse večje povpraševanje po okolju prijaznih blagovnih znamkah, vendar pa je še vedno bistveno, da se hkrati ohranijo funkcionalne in estetske koristi obstoječe embalaže.
RPC Blackburn je zato predlagal uporabo embalaže, ki bi bila
podobna obstoječemu steklenemu
kozarcu, vendar z
90-odstotnim zmanjšanjem njegove teže in povečanjem trajnosti proizvoda. nov PET kozarec je izdelan v treh velikostih (258 ml, 357 ml in 459 ml), na trg pa je bil lansiran septembra 2010. Premier Foods je v tem času že izvedel oceno, ki je potrdila zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. »Z logističnimi predpisi, ki omejujejo težo tovorov med transportom, se je znatno zmanjšalo število transportnih in dostavnih vozil,« pojasnjuje Alan Robe, tržnik blagovne znamke Sun Pat.
nov teHnoloŠki Učinek Za kreativne potroŠnike
Sleever® international je okrepil svojo prisotnost na trgu s poudarkom na inovacijah, ki ponujajo hitre, preproste in inovativne rešitve prilagajanja potrebam potrošnikov in luksuznemu svetu. »Gre za inovativen tehnološki učinek SkinSleever® oziroma uporabo tehnike tiskanja Helioflex, ki s pomočjo posebne teksture omogoča otipljive vizualne razsežnosti izdelka, na stekleničkah parfumov ali pijač pa so lahko brez omejitev tudi različni motivi. »naš program je
oblikovan na podlagi različnih materialov:
kovine, kamna, blaga, lesa in kože,«
pravi Éric Fresnel, direktor podjetja Sleever® international. »Strokovnjaki so za svoje izdelke dosegli novo raven luksuza tudi z razvojem nove palete embalažnih materialov. To je satenasto obarvana plastična folija, ki pa ne daje običajnega plastičnega videza, ampak izdelku ponuja videz gostote lesa in naravnega papirja. kljub tej spremembi v materialu postopek ohranja vse lastnosti uspešnega izdelka in je primeren tudi za steklenice vina. Postopek smo testirali na dogodku Luxe Pack v Monaku, princip pa je bil zelo enostaven: vsakdo je dobil kozarec, ki ga je lahko kreativno, po lastni izbiri, popestril z učinkom Sleeve. S tem ustvarjamo dinamično komunikacijo s potrošniki in vzpostavljamo nove oblike zabave na prodajnih mestih«.
Fotografije: arhiv proizvajalcev
november november 2010
7 54 EOL 7
uveljavitve ključne uredbe je namreč napra- va proizvajala cement s klasičnimi gorivi, z odločbo pa si je podjetje LCT poleg povečane proizvodnje dovolilo tudi sežiganje odpadkov.
Poleg tega v Eko krogu menijo, da LCT nima nekaterih gradbenih in uporabnih dovoljenj za posamezne objekte v sklopu sežiganja odpadkov ter da njihove emisije ogrožajo zdravje prebivalcev.
Iztok Virant, direktor družbe Lafarge cement, odgovarja, da si je podjetje z investicijami v trenutno najboljše razpoložljive tehnologije zagotovilo možnosti uporabe alternativnih goriv. Z odpadnimi olji, odpadno plastiko in izrabljenimi gumami, ki jih slovenska družba ustvarja dnevno, nadomeščajo fosilna gori- va, s čimer prispevajo k ohranjanju naravnih virov. S tem omejujejo izpuste toplogrednih plinov v ozračje ter znižujejo količino še upo- rabnih odpadkov, odloženih v okolje.
Okoljsko dovoljenje jim predpisuje strožje kriterije za uporabo alternativnih goriv, kot jih zakonodaja predpisuje za cementarne, ki sicer upravljajo fosilna goriva.
Društvo Eko krog zatrjuje, da jim ni cilj za- prtje cementarne, pač pa, da ARSO prekliče dovoljenje za sosežig.
robert tomaZiN direktor SLopaka
V novembru je direktorsko mesto družbe Slopak po Andreju Sotelšku prevzel mag.
Robert Tomazin, rojen leta 1971 v Kočevju.
Za srednješolsko izobraževanje si je izbral Gozdarski šolski center Postojna, na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto je pridobil naziv diplomirani ekonomist, Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije pa je končal z znanstvenim nazivom magister znanosti, in sicer za magistrsko delo Koncesijsko upravljanje in izkoriščanje gozdov.
Varovanje narave mu je blizu, po duši je ekolog.
Doslej je imel odgovorne poklicne dolžnosti v delniški družbi Snežnik v Kočevski Reki, od leta 2006 pa je delal v podjetju Droga Kolinska, zdaj kot vodja proizvodnje.
Andrej Sotelšek se je odločil za upokojitev.
Kratko, zanimivo
novosti
pripravljeni obroki doma in na poti
Septembra letos se je 74 proizvajalcev živil, trgovcev in vodij prehrambne storitvene dejavnosti iz 17 evropskih držav udeležilo dogodka »Bring Taste Anywhere«, ki ga je organiziralo podjetje Sealed Air v Parizu.
Udeleženci so na strokovnih seminarjih, delavnicah in demonstracijah spoznali nove načine zagotavljanja kakovostno pripravljenih toplih obrokov. dogodek je osredotočen na današnje potrošnike, ki iščejo specifične izdelke – takšne, ki ustrezajo njihovim potrebam po različnih jedeh ob različnih priložnostih, kot so razna praznovanja, skupne večerje ipd.
Udeleženci so obiskali prizorišče, kjer je bil predstavljen priročen prodajni avtomat za kakovostne, tople pripravljene obroke in vsakdanje domače jedi. Prikazani so bili privlačni, trajnostni izdelki trgovske znamke Cryovac®, ki ohranjajo svežino in skrajšajo čas priprave, potrošnikom pa ponujajo okusen obrok kjerkoli in kadarkoli. »Topli pripravljeni obroki so v večini evropskih držav še vedno novost in privabljajo vse več potrošnikov. od leta 1998 do 2008 je trg rasel za 5,2 odstotka
v povprečju na leto, medtem ko hladni pripravljeni obroki dosegajo povprečno 7-odstotno rast. Recesija je sicer to rast zaustavila, vendar se zato ljudje tudi pogosteje odločajo za tovrstne sveže pripravljene obroke, ki jih lahko zaužijejo doma, kot pa za obisk restavracije,« pravi Sebastiaan Schreijen iz podjetja Rabobank international.
»Rast trga pripravljenih obrokov je vsekakor odvisna od nacionalnih prehranjevalnih navad, pa tudi od tega, kakšne možnosti toplih obrokov določeni trgovci ponujajo. v italiji, kjer 70% pisarniških delavcev uživa kosilo doma, je vodilna trgovska veriga Conad v lanskem letu zabeležila 4,8-odstotno rast
predpakirane in predpripravljene hrane.
Uspešne inovacije segajo od zamrznjenih pic do najbolj svežih lazanj«, je povedal direktor trženja v Conadu Giovanni Panzeri.
v veliki Britaniji, ki ima najbolj razvit trg pripravljenih obrokov v Evropi, priljubljen trgovec Marks & Spencer svojo paleto izdelkov preoblikuje vsakih šest mesecev, da na ta način izdelki ustrezajo željam potrošnikov. Letošnji novosti sta kosilo za dve osebi za 10 funtov, vključno s predjedjo, glavno jedjo, vinom in desertom, ter nova vrsta obrokov Simply Fuller Longer z visoko vsebnostjo beljakovin in ogljikovih hidratov, ki podaljšujejo občutek sitosti. Z obroki Sealed Air Cryovac podjetje M & S raziskuje prihodnost pripravljenih obrokov: so enostavni za pripravo, imajo zelo malo odvečne embalaže in etikete z zanimivimi, predvsem pa praktičnimi informacijami. Enostavnost, priročnost in udobje so tako bistvene značilnosti teh obrokov, vendar pa je ključni izziv ta, da so za potrošnike hkrati privlačni in atraktivni. najpomembneje je torej zagotoviti prvi nakup: »Barva in oblika sta ključna identifikatorja izdelkov in blagovnih znamk, vendar proizvajalci in trgovci, zlasti večji, pogosto nimajo dovolj poguma za drznejše izdelke.
Embalaža mora na enostaven, a hkrati dovolj atraktiven način predstavljati zgodbo celotnega izdelka«, poudarja Fabrice Peltier, direktor oblikovalske agencije P’Référence. Embalažo Simple Steps® trgovske znamke Cryvovac lahko uporabljamo npr. v avtomatih za pripravo obroka v pisarnah, bolnišnicah in na železniških postajah. Je preprosta za odpiranje, primerna za mikrovalovne pečice, skrajša čas kuhanja ter ohranja svežino in okus obroka.
»danes so pripravljeni obroki v Evropi precej standardni, zato se povpraševanje potrošnikov po različnih embalažnih rešitvah oziroma možnostih pakiranja in visoko kakovostnih pripravljenih
obrokih povečuje,«
pravi Annamaria Rizzo, direktorica trženja v podjetju EMEA Ready Meals.
Potrošniki so vse bolj občutljivi na okoljske probleme in še vedno imajo mnogi negativna mnenja o določenih vrstah embalaže, kljub njeni ključni vlogi podaljševanja roka uporabe izdelka, zaradi česar posledično nastane tudi manj odpadne hrane.
Le-ta je namreč glavni vzrok za emisije metana iz odlagališč odpadkov.
Robert Tomazin
november november 2010
Em B a Laža 8 54 ek on om sk i po lo ža j p a n o G e
EkonoMSki PoLoŽAJ PAnoGE
jože volfand
kakšna so gibanja na trgu, slovenskem in glo- balnem, kaj kažejo rezultati poslovanja v letu 2010? bo izguba?
Kriza nas je v letu 2009 tako prizadela, da smo izgubili med 20 in 30 odstotki količin, vendar trenutni rezultati kažejo 7,5-odstotno količinsko rast. Na konferenci Prepare for the digital future maja v avstrijskem Lienzu je bila podana celo zelo optimistična dolgo- ročna napoved za branžo, ki naj bi imela eno najvišjih rasti. Rast temelji na vse večji eko- loški osveščenosti celotnega gospodarstva in vse večji usmerjenosti v iskanje vedno novih reciklažnih poti.
Holding Duropack ima v svojem poslanstvu definirano vodilno vlogo na trgih Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Eno naj- močnejših v grupaciji je podjetje v Nemčiji, ki je letos že realiziralo 20-odstotno količinsko rast in kljub izjemni rasti cen naše osnovne surovine, papirja, uspelo za 5 odstotkov pove- čati rezultat. Takoj za njimi je naše podjetje v Brestanici. V kumulativi smo do te jeseni že realizirali 7,5-odstotno količinsko rast, ki pa se v poslovnem rezultatu zaradi rasti stro- škov kaže v 40 odstotkov nižjem rezultatu glede na lansko leto. Za nami je Srbija, ki re- alizira 5-odstotno rast, nato sledita Češka in Avstrija. V sestrskih podjetjih na ostalih trgih pa ni zabeležena rast količin ali rezultatov poslovanja.
Vsi proizvajalci embalaže iz valovitega kar- tona smo bili soočeni s ponovno drastično rastjo cen tako reciklažnih kot tudi papirjev iz primarnih vlaknin. Letos so dosegli do konca oktobra tudi 50-odstotno rast. S potre- bo po dobrem razmerju med količino in ceno smo bili ob poviševanju cen vhodnih surovin zadržani. Ponovno smo si zadali naloge za izboljšavo notranjih procesov, energijskih
prihrankov, za nadaljnje povečevanje produk- tivnosti in ustvarjanja višje dodane vrednosti na zaposlenega. Gre za osredotočenost na doseganje polnega poslovnega potenciala.
Poslovni rezultat je seveda posledično nižji, pa vendarle še vedno zdrav. Primerjamo se z evropskimi kazalniki poslovne uspešnosti.
vsa podjetja v skupini imajo inženiring centre
vendar trg zahteva nove kreativne rešitve.
S katerimi izdelki najbolj uspete prepričati kupce, kaj najbolj išče trg in katere nove trge ste zavzeli?
V letošnjem letu si je vodstvo podjetja Duropack v Brestanici zadalo kot eno svojih največjih tržnih aktivnosti ponuditi trgu kreativne in inovativne rešitve embaliranja za potrebe jutrišnjega dne. To misel imamo zapisano tudi v svojem poslanstvu. Zahtevna tržna situacija vodi v še večji angažma in iska- nje potencialov, ki nam jih v našem primeru omogoča članstvo v grupaciji. Vsa podjetja v grupaciji Duropack imamo inženiring centre, kjer se iščejo in ustvarjajo nove konstrukcij- ske rešitve in dizajni. Potencial, ki ga ime- nujemo baza znanja v grupaciji Duropack, je dosegljiva vsem članom grupacije. Tako smo dobili ogromno tehnoloških rešitev za težko industrijo iz sestrskega podjetja v Ansbachu, torej iz Nemčije. Rešitve za steklarsko indu- strijo so prišle iz Nemčije in Češke, rešitve za lesno industrijo smo v skupino prispevali tudi sami. Sestrsko podjetje v Gradcu v Avstriji ima veliko izkušenj pri proizvodnji ličnih in atraktivnih prodajnih displejev.
duropack
igra v sloveniji prvo violino
na embalažno panogo v Sloveniji v zadnjih letih ni pogosto sijalo sonce.
Podjetja so poslovala na robu rentabilnosti in tudi z izhodnimi strategijami ni šlo drugače, kot da so prišli tuji lastniki in prevzeli del papirne in embalažne industrije.
Slovenski valkarton je združil vrsto manjših proizvajalcev, nato pristal v lastniškem objemu Belišča, tega pa je letos prevzela Constantia, lastnica grupacije duropack.
A to ni edina duropackova družba na slovenskem trgu.
v Brestanici se prav letos spominjajo 30-letnice začetka proizvodnje valovitega kartona, že polnih osemnajst let pa so v grupaciji duropack.
Majda Androjna, direktorica duropacka v Brestanici, pravi, da so polnoletni, z lastniki pa je že dogovorila poslovni načrt za leto 2011. Toda kakšne bodo bilančne številke za to leto? Z valkartonom je duropack na slovenskem trgu najmočnejši embalažni igralec, brestaniška družba pa je med zelo trdnimi členi v skupini duropack.
foto: arhiv podjetja
M aj da A ndr oj na
november november 2010
Em B a La ža 9 54
Toda kaj zares išče slovenski trg? V urejenih in v prihodnost usmerjenih podjetjih, kjer se em- balaža prepoznava kot element promocije iz- delka, so potrebe jasne. Vsi tisti, ki jih kriza ni prebudila in prisilila v prenovo poslovanja, pa še vedno bijejo bitko. To dokazuje tudi dejstvo, da povprečna cena na enoto proizvoda, proda- nega v Sloveniji, zaostaja za povprečno ceno izdelkov, ki so prodani na Češkem, Slovaškem, Madžarskem. Za ceno na avstrijskem tržišču zaostaja celo za 50 odstotkov. Realizirana prodajna cena enote embalaže iz valovitega kartona je v Sloveniji zares zelo nizka.
Osvojili smo nekatere nove trge v Srednji Evropi, predvsem z artikli z visoko dodano vrednostjo. Cena dela, vgrajenega v izdelke, je še razmeroma nižja v primerjavi z ostalimi državami Srednje Evrope. In kaj smo opustili?
Zaradi plačilne nediscipline smo v veliki meri opustili delovanje na trgih bivše Jugoslavije.
koliko kupci zahtevajo barvno kartonsko embalažo in kako je duropack uspešno razvil program darilne embalaže?
Slovensko tržišče je tako majhno, da so po- trebe po kakovostni, večbarvni embalaži velikokrat na meji, ko bi lahko rekli, da po- trebujemo butično izdelavo. Poznamo namreč meje med stroški kvalitetnega flekso tiska in laminiranih – kaširanih izdelkov. Seveda je naklada kvalitetnih barvnih embalažnih izdelkov tako nizka, da se v takih primerih večkrat poišče ugodnejša rešitev v laminira- nju. Kljub vsemu tovrstna embalaža pri nas predstavlja zgolj enomestno številko v deležu embalaže. Že nekaj let sledimo tudi razvoju potreb tri- in večbarvnega tiska, ki raste zelo počasi. V našem podjetju predstavlja le 7-od- stotni delež, tako da je povrnitev investicije matematično nerealna in ekonomsko neupra- vičena. Zavedamo se, da je naloga nas emba- lažerjev – nosilcev te stroke, da osveščamo in dvignemo zahtevnost tega tržišča. Vendarle pa se mora investicija enkrat povrniti. Dejstvo je, da je čas, v katerem smo, naložbam zelo nenaklonjen.
Duropack v Sloveniji v svojem portfelju nima posebej proizvodne linije darilne embalaže.
Jo pa tržimo kot dodatek in pozornost svojim poslovnim partnerjem, z idejo, da svoje pro- izvode kot darilo pakirajo v lično embalažo.
na trgu je vse več zelene embalaže
katere nove elemente, glede na velike zah- teve naročnikov po racionalizacijah, morate upoštevati v proizvodnji – od racionalizacije do ekološke, zelene embalaže? kako oprede- ljujete zeleno embalažo?
Največ pozornosti je še vedno usmerjene v no- silnost in izkoriščenost volumna tako pri skla- diščenju kot tudi pri prevozu. To so dejavniki,
ki so pomembni stroškovni spremljevalci tega proizvoda. Letos je v našem projektu kreativ- nih in inovativnih rešitev izšlo največ idej v smeri racionalizacije pakirnih linij. V partner- skem sodelovanju s kupcem smo s celovitimi idejnimi rešitvami doprinesli k višji produk- tivnosti in posodobitvi operacije embaliranja, tega prav tako pomembnega dela poslovnega procesa, v več uspešnih slovenskih podjetjih.
Srečo imamo, da živimo v času povečevanja trendov zelene embalaže, ki je opredeljena tako, da so izdelki narejeni iz 100-odstotno recikliranih materialov in da gredo nazaj v ciklus reciklaže. Za vse naše proizvode lahko zagotovimo, da so narejeni tako. Le manjši delež, manj kot 10 odstotkov proizvodov, je narejenih iz pravih celuloznih vlaken, kar je izrecna potreba kupca.
kakšne so zahteve naročnikov glede kreacij in dizajna?
Velika podjetja imamo predvsem dizajn že definiran v svojih celostnih podobah. V kon- strukcijah imamo več znanja in tudi več svo- bode. Tu je treba podati posebnost tega trga – neposlovnost oziroma dejstvo, ko emba- lažerji v naši hiši razvito rešitev prevzamejo in isti izdelek ponudijo za precej nižjo ceno.
Verjamem, da bo tudi na tem področju prišlo do zrelosti, ko si bomo podjetja med seboj svoje razvojne kreacije tudi priznavala.
ali bo matična družba širila dejavnosti na trgih nekdanje jugoslavije po prevzemu kombinata belišče na Hrvaškem?
Širitev grupacije Duropack na trge nekdanje Jugoslavije se je po večletnem aktivnem iska- nju poti letos uresničila. Večletna strategija se je realizirala letos maja, ko je Constantia, la- stnica grupacije Duropack, postala tudi večin- ska lastnica kombinata Belišče na Hrvaškem.
Osnovna usmeritev grupacije je, da se kako- vostno uredi trg embalažnih papirjev in nato poišče sinergijske učinke vseh poslovnih enot znotraj grupacije. Kot pa je že znano, smo od leta 2005 zelo uspešni tudi na bolgarskemu tržišču, tudi sestrsko podjetje v Kruševcu je že 6 let uspešen član grupacije. Načrtovana so nadaljnja širjenja skladno z osnovnim poslanstvom grupacije. Duropack je v Evropi najbolj kompetentno podjetje za proizvodnjo usmerjenih izdelkov iz valovitega kartona prihodnosti.
kakšni so vaši načrti za leto 2011?
Pred mesecem dni smo predstavniki podjetja predstavili in zagovarjali poslovni načrt – pro- račun za leto 2011. Za področje, na katerem tržimo, smo v skladu z gospodarskimi kazalci predvideli ustrezno rast. Na podlagi naših izkušenj smo znotraj organizacije začrtali projekte, ki bodo podprli našo konkurenčnost in prispevali k realizaciji poslovnega načrta.
Lastniki so ga potrdili, saj v njem zagotavlja- mo rast in kapitalski donos.
Letos je 30 let od začetka proizvodnje valovi- tega kartona v Brestanici, 20 let samostojnosti podjetja ter polnoletnost – 18 let uspešnega delovanja znotraj mednarodne grupacije Duropack s sedežem na Dunaju. To so leta nenehnih izboljšav in gradnje izkušenj, ki so odlična platforma za kreativne in inovativne rešitve za izdelke iz valovitega kartona.
Economic Situation of thE Branch
Duropack Playing First
Fiddle in Slovenia
Slovenia’s packaging industry has not seen the best times in the few last years. Companies teetered on the edge of profitability and even employing exit strategies nothing else worked but foreign investors coming in and taking over part of the paper and packaging industry. The Slovenian Valkarton united a number of smaller producers that later came under Belišče, which was this year taken over by Constantia, owner of the Duropack Group. This is not Duropack’s only company on the Slovenian market. This year, Brestanica marks the 30th anniversary of starting production of corrugated board and they have been part of the Duropack Group for a full eighteen years. Ms Majda Androjna, General Manager of Duropack in Brestanica says that they have come of age and the new business plan for 2011 has already been determined with the owners. But what about this year’s balance sheet?
With Valkarton, Duropack is now the strongest player on the Slovenian packaging market and the Brestanica-based company is a strong link of the Duropack chain.
Will the parent company expand its activity on the former Yugoslav markets now that it has taken over belišče in croatia?
The expansion of the Duropack Group to the former Yugoslav markets was realised this year after years of active searching for the right way.
The year-long strategy was implemented this May, when Constantia, owner of the Duropack Group, became the majority owner of the Belišče Group in Croatia. The Group’s main orientation is towards the packaging paper market, which will first be regulated in terms of quality and then to search for synergies among all business units within the Group. As you know, we have been successfully operating on the Bulgarian market since 2005 and the Kruševac subsidiary has been a successful Group member for 6 years.
Further expansion is planned in accordance with the Group’s basic mission. Duropack is Europe’s most competent company for the production of corrugated board products of the future.
R ob er t d ol ja k
november november 2010
Em B a Laža 10 54
prvo vprašanje se ponuja kar samo od sebe:
kaj ločuje steklenice vode costella od ostalih, oziroma, kaj vaš izdelek ima, drugi pa nimajo?
Uporabnost in estetika. Oboje je ključnega pomena in pomeni vodilo mojega ustvarjanja.
Izdelek mora biti praktičen in enostaven, hkrati pa mora zbujati določen vtis že na prvi pogled.
Uporabnost in estetika se prepletata. Tako je nastajal tudi nagrajeni izdelek. Oblikovanje ima svoja pravila in svoje omejitve, zato se stvari rade hitro ponavljajo. Izvirnost je znotraj omenjenih konceptov težko doseči, vendar je v zaostreni konkurenci nepogrešljiva. Na svetu se letno oblikuje okoli šest tisoč plastenk pijač, koliko se jih uveljavi na tržišču, pa je drugo vprašanje.
Velika večina steklenic je tehnično dodelanih, ravnih, kot da so ustvarjene le za shranjevanje vsebine. Sam sem se najprej osredotočil na dr- žalo, ki je dvignjeno na zgornjo četrtino višine steklenice, kar omogoča dober oprijem. Pomislil sem, kako ženska ali otroška roka težko drži 1,5-litrsko steklenico, in nastal je izdelek, ki ne drsi iz rok in se ne mečka. Pri estetskem delu sem upošteval, da je voda ženskega spola in vse- buje žensko energijo, hkrati pa je vir življenja in kot taka čista, nedolžna, privlačna. Sledeč tem
smernicam sem vodo »oblekel« oziroma obli- koval silhueto ženskega oprsja in ozkega pasu, na katerem so nanizana vsa rebra. Pod pasom ostaja več kot polovica čiste, gladke površine, ki poudarja lastnosti vode Costella.
Želel sem ustvariti blagovno znamko
koliko časa je zorela ta zamisel oziroma kdaj je zaživela?
Moje ideje nastajajo v trikotniku narava-izde- lek-človek. Tudi pri oblikovanju nagrajene ste- klenice sem sledil temu osnovnemu postulatu, ki se izraža v povezavi ergonomije, ekologije in estetike. Voda je eden najbolj žlahtnih ele- mentov v okolju. Zasluži si privlačno embalažo, ki z mehkimi linijami ugodno vpliva tudi na prostor. Obenem uporaba minimalne količine plastike, ki jo še dopušča statika, prispeva k ekološkosti izdelka. Ko so leta 2005 potencialni naročniki navezali z mano stik, sem imel grobe obrise izdelka že v glavi, junija istega leta, ko so me potrdili za oblikovalca steklenice, pa sem se lotil dela. Stvari so šle potem sorazmerno
o bli ko va n je em b a la že
oBLikovAnJE EMBALAŽE
aleš sorta
ideja z dihom ergonomije, ekologije in estetike
o nagrajeni steklenici smo v reviji pisali, o oblikovalcu še ne. kdo je, kaj je avtor? nadarjenost, domišljija in ustvarjalnost so prepletene s konkretnostjo, z osredotočenostjo in vztrajnostjo. na papirju preprost recept za uspeh, ki ga je v praksi težko uresničiti.
industrijski oblikovalec Robert doljak združuje vse naštete lastnosti. Po desetletju samostojnega dela je začel žeti sadove vloženega truda. Lani sta na svetovnem sejmu pijač drinktec 09 njegovi 0,25- in 0,75-litrska steklenica naravne mineralne vode Costella prejeli nagrado za najboljšo steklenico iz stekla. Letos pa je strokovna žirija 17. mednarodnega sejma embalaže, tehnike, pakiranja in logistike v Gornji Radgoni izdelku podelila 33. slovenskega oskarja za embalažo. 37-letni novogoričan je avtor »vodne«
uspešnice.
foto: Samo Radinja
november november 2010
Em B a La ža 11 54
gladko in hitro. Z naročnikom sva bila namreč na podobni valovni dolžini in soglasna: steklenica mora biti funkcionalna, prepoznavna in drugač- na, skratka izvirna. Hitro smo sprožili akcijo. V dveh, treh mesecih je nastal prototip, ki je z manjšimi popravki nato obveljal za proizvodnjo in, upam, tudi za prihodnost. Vselej sem si želel ustvariti blagovno znamko, ki bo brezčasna in se ne bo podrejala modnim trendom. Z drobnimi tehnološkimi popravki v prihodnosti model brez zadržkov uvrščam med tiste, ki lahko trajajo stoletja in pišejo zgodovino. To pa je dosežek, na katerega bi bil v tem nasičenem trgu posebej ponosen.
ali pomenijo ta priznanja prelomnico na vaši ustvarjalni poti?
Sprememb ne morem zanikati in so občutne. Medijska pozornost in odmevnost dosežkov sta pač opravili svoje. Ljudje, od medijev do na- ročnikov, drugače gledajo name, z bistveno večjim zaupanjem, ki je tudi v mojem delokrogu zelo pomembno. Posledično lahko prihranim dragoceno energijo za ustvarjanje oziroma oblikovanje, po drugi strani pa pomenijo nagrade tudi večjo odgovornost pri nadaljnjih projektih.
Zavedam se, da sem pod drobnogledom velikih pričakovanj, hkrati pa sem pridobil toliko samozavesti, da sem kos pritiskom. Navsezadnje rišem in oblikujem, odkar pomnim. Enajst let sem že na samostojni poti in se trudim opravljati svoje delo po najboljših močeh, z isto privrženo- stjo in dovzetnostjo ter težnjo po dovršenosti.
Zakaj ste se sploh odločili za to poklicno smer?
Risanje je način življenja. Že od majhnega sem prebil vse dneve s svinč- nikom v roki in risal predvsem oprijemljive predmete, kot so avtomobili, pohištvo. Ta strast me je spremljala tudi v osnovni šoli in nato v srednji šoli za oblikovanje, kjer sem začel verjeti v industrijsko oblikovanje – pomagati ljudem z uporabnimi in enostavnimi rešitvami. Študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je pomenil logično nada- ljevanje, čeprav s profesorji nisem vselej delil istih nazorov. Na koncu študija smo oboji dosegli svoj namen: usvojil sem nova znanja oziroma nadgradil stara. Še pomembnejše je bilo, da smo veliko risali brez pomoči računalnika. S tem smo lahko razvijali domišljijo in hkrati zasledovali izvirnost. Osnovne rešitve za skice smo iskali s svojo glavo, ne pa s pomočjo računalniškega sistema.
Prisegam na srčen odnos do dela
kaj je pomembnejše na vašem področju, delo ali nadarjenost?
Oboje je imperativ in se prepleta. Nadarjenost se namreč ovrednoti skozi delo. Oblikovanje je omejen segment, kjer lahko ustvarjamo zno- traj določenih tehničnih okvirjev. Prav tu nastopi nadarjenost oziroma sposobnost kreativnega mišljenja, s katerim je moč priti do izvirnih idej, slednje pa odpirajo vrata do novih in prodornih projektov. Če se izrazim v odstotkih, bom rekel, da je v oblikovanju izvirnih izdelkov razmerje med delom in nadarjenostjo izenačeno, torej 50 : 50.
Hitro, poceni in komercialno. kako se soočate s prevladujočimi zahte- vami v družbenem okolju?
Težko. Življenje je tek na dolge proge, zato prisegam na tradicijo ter zagovarjam poglobljen, dosleden in srčen pristop do dela, ki bo obrodil sadove v daljšem obdobju. Kratkoročne rešitve me ne prepričajo, raje vlo- žim nekaj več časa in energije v določen projekt, ki bo pustil pečat. Hitro ne pomeni avtomatično tudi poceni. Priložnostni oziroma »instantni«
izbori se v daljšem časovnem obdobju za naročnika praviloma pokažejo kot dražji in neučinkoviti. Stranke hočejo kakovost, prepoznavnost in zasidranost na tržišču. S stalnim menjavanjem podobe in z vztrajnim zasledovanjem trendov pa svojega cilja ne bodo dosegle. Trendi se spremi- njajo, toda kakovost ostaja. Človek je enkratno bitje s svojo zgodovino, z običaji, navadami in okoljem, ki ga obkroža. Izdelek mora biti v sozvočju z vsemi temi elementi, v nasprotnem primeru ni zadovoljstva. Prom
ocija
Ste v konfliktu ali sožitju z naročniki?
Tako kot povsod se tudi v našem poklicu soočamo različni profili oseb- nosti različnega znanja, različnih pogledov in različnih prepričanj. Na začetku moje poti sem se bolj podrejal željam strank, a sem ugotovil, da kljub zadovoljstvu naročnika nisem v celoti opravil svojega poslanstva.
Po drugi strani je težko delati z nekom, ki hoče imeti zadnjo besedo v vsaki podrobnosti in je trmasto prepričan v svoj prav. Argumentirano dokazovanje zamisli zahteva veliko časa, energije in stroškov. S pri- dobljenimi izkušnjami in z večjim zaupanjem naročnikov, ki vse bolj prepoznavajo pravo vrednost, se tudi medsebojni odnosi razvijajo v želeno smer. V zadnjih letih vselej predstavim dvoje, troje zamisli, naročnik pa se nato odloči za eno. Praviloma se izkaže, da je prva ideja, ki se mi je utrnila, tudi izbrana.
november november 2010
Em B a Laža 12 54
V
Sloveniji še nimamo sistema označevanja prehrambnih izdelkov z informativnimi nalepkami in opozorili, ki bi kupcu posredo- vali podatke o količini nastalih toplogrednih plinov hrane. Toda znanih je že kar nekaj tujih primerov tovrstnega označevanja živil. Martin Hickman, dopisnik britanskega časopisa The Independent, poudarja, da največji delež oglji- kovega dioksida v ozračje prispeva hrana, ki je na naše police prispela z letalskim prevozom.Večinoma je nanj vezana sveža zelenjava in sadje. V primerjavi z ladijskim transportom prispeva okoli 177-krat več emisij toplogre- dnih plinov. »Vodilne blagovne znamke hrane vse bolj uporabljajo prepoznavno črno oznako za ponazoritev ogljičnega odtisa izdelka. Do konca tega leta bo omenjeni logotip postal druga najpogostejša etična oznaka v britanskih trgovinah. Rezultati so presenetljivi, saj koli- čina emisij CO2 v splošnem tehta več kot sam izdelek in tu so lahko precejšnje razlike med različnimi blagovnimi znamkami ali vrstami istega izdelka. Velik podpornik tega sistema označevanja izdelkov je največja britanska veriga supermarketov Tesco. Ta bo na vseh svojih 70.000 prehrambnih linijah izdelkov uvedla etikete z ogljičnim odtisom. Doslej je na njihovih prodajnih policah mogoče kupiti že 114 izdelkov z nalepko o emisijah CO2, vključno s polposnetim mlekom (800 g CO2 na 0,56 l), pomarančnim sokom (1,1 kg CO2 na liter) in WC-papirjem (1,1 g CO2 na list), ogljične oznake pa bodo v prihodnosti dodali tudi na testenine ter sladkor Tate & Lyle. Proizvajalec sodeluje z britansko organizacijo Carbon Trust, ki je v sodelovanju z Defro, BSI in ostalimi nevladnimi
organizacijami razvila standard PAS 2050, po katerem poteka sistem označevanja izdelkov1. Za njihovo shemo označevanja se zanima že pre- cej podjetij, ki želijo potrošnike opozarjati, da mislijo resno s politiko zmanjševanja ogljičnega odtisa oziroma izpustov, jih seznaniti o potro- šniških posledicah in jim zagotoviti primerjal- ne podatke različnih izdelkov znotraj izbrane kategorije izdelkov za najbolj zeleno rešitev.«
Zmanjšanje Co 2
se lahko dokaže
» D
oločeni izdelki dejansko dajejo podatek o količini CO2, ki se sprosti pri proizvo- dnji in pakiranju. Tako je mogoče primerjati npr. sveže stisnjen pomarančni sok z njegovim koncentratom, ki za hlajenje in transport po- rabi manj energije. Pri obeh sokovih več kot 90 % deleža ogljičnega odtisa predstavlja proi- zvodnja (predvsem zaradi neorganskih gnojil), distribucija 1 %, skladiščenje pa 7 oziroma 5 %.Kupci najbolje prodajanega britanskega čipsa Walkers in pekovskih izdelkov Kingsmill lahko z etiket razberejo, da polnozrnat kruh ustvari 15-krat več ogljikovega dioksida kot majhen zavitek čipsa.« Hickman v nadaljevanju poja- snjuje, da je čips Walkers eno redkih živil, ki ima že dovolj dolgo uveljavljeno oznako ogljič- nega odtisa, tako da lahko dokaže zmanjšanje CO2 za 7 % od leta 2007. Zmanjšanje izpustov so dosegli zlasti z vpeljavo svojih dostavnih to- vornjakov na biodizel, usposabljanjem osebja o
1 V tem sistemu označevanja je že približno 90 blagovnih znamk in 5.000 posameznih izdelkov.
et ik et e Z o G lj ič n im od ti som
ETikETE Z
oGLJičniM odTiSoM
lucija Gornjak
ogljično označevanje živil na pohodu, a s precej dvomov
kako zmanjšati ogljični odtis?
Svetovne vlade se zavzemajo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za okoli 60 odstotkov do leta 2050. Ena izmed poti do uresničevanja načrtovanega cilja je tudi označevanje živil z ogljičnim odtisom. Znano je namreč, da je prehranski sistem odgovoren za izpust okoli tretjine emisij toplogrednega plina na globalni ravni
1. v povezavi z emisijami toplogrednih plinov živil je znana potrošniška dilema o tem, ali je bolje kupiti lokalno jabolko iz konvencionalne pridelave ali ekološko uvoženo jabolko z druge celine. kako ravnamo v Sloveniji?
1 15 % izpustov ogljikovega dioksida prihaja iz kmeti- jske proizvodnje, nadaljnjih 5 % iz živilske proizvodnje, 15 % pa iz proizvodnje južnoameriške soje, ki se v Evropi v veliki meri uporablja za krmo živine. (Vir: Carbonify.com)
november november 2010
Em B a La ža 13 54
manjši porabi goriva pri vožnji in zmanjšanjem teže embalaže. Podjetje zdaj raziskuje tudi, ali je mogoče krompirjeve olupke uporabiti za izdelavo embalaže čipsa. »Za proizvajalce so pomembne tri bistvene prednosti označevanja izdelkov z ogljičnimi oznakami: manjša poraba energije, ki omogoča prihranek denarja; po- membno opozorilo vladi, da mora v prihodnje v poslovni sektor uvesti energijsko varčne zah- teve. Tista podjetja, ki se ukvarjajo neposredno z javnostjo, opažajo, da bodo s tem pritegnila aktivne potrošnike, ki svoj zapravljeni denar vidijo kot neke vrste 'ekonomsko glasovanje'.
Pritisk potrošnikov v državah v razvoju sicer zmaguje nad izkoriščanjem delavcev in nad uporabo testov na živalih, vendar pa to nikoli ne bo nadomestilo za ustrezno ogljično obdav- čitev. Razvoj ogljičnega označevanja izdelkov je zato treba spodbujati."
do okoljske
informacije o živilu z mobilnim telefonom
O
gljično označevanje živil poleg Britanije uvajajo tudi nekatere druge evropske dr- žave. Švedska prodajalna s hitro prehrano Kette Max svojim gostom omogoča, da se seznanijo s podnebno bilanco vseh jedi, ki so na njihovem jedilniku (hamburgerji, solate, priloge, sadje, pijače in celo omake). Perutnina, korenje in krompir, za posladek pa gozdne jagode – takšen bi bil na Švedskem idealen podnebju prijazen obrok.T
udi švicarsko podjetje Migros analizira vrednosti emisij živil, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, vendar pa za razliko od švedskega podjetja teh podatkov ne sporoča potrošnikom. Zelo iznajdljiva je druga najve- čja francoska trgovska veriga Casino. Njihovi kupci lahko pridobijo okoljske informacije o živilu kar preko svojega mobilnega telefona, ki ga približajo kodni številki na embalaži izdelka, kar jim omogoča takojšnjo povezavo z internetno stranjo o podatkih izdelka (re- ciklaži izdelka, toplogrednih plinih itd.). V Nemčiji pa so do takega načina označevanja precej zadržani, saj so mnenja, da v bližnji pri- hodnosti ne bo mogoče izdelati sistema, ki bi za tisoče prehrambnih izdelkov redno in pravilno ugotavljal izpuste toplogrednih plinov. Tudi Euan Murray iz britanskega podjetja Carbon Trust dvomi, da bi sčasoma lahko bili vsi iz- delki ustrezno označeni z ogljičnim odtisom, a dodaja, da ljudje te označbe na izdelkih vse bolj opažajo in da zato želijo kupovati čim bolj etično. Ekološke oznake na živilih naj bi pri državljanih zbujale slabo vest in spodbujale nakup živil, ki manj škodujejo naravi.22 Vir: The Carbon Trust (http://www.carbontrust.co.uk/
publications/pages/home.aspx)
carBon footprint LaBELS
Carbon Footprint Labelling of Food Products is on the Way but Accompanied by Doubts
How to reduce our carbon footprint? Across the world, governments are striving to reduce green- house gas emissions by about 60 percent by the year 2050. One of the ways to meet this objective is placing carbon footprint labelling on food prod- ucts. It is well known that the global food system is responsible for approximately one third of green- house gas emissions1. In relation to food-related greenhouse gas emissions, consumers are facing the dilemma of whether it is better to buy a local apple from conventional production or an envi- ronmentally friendly apple imported from another continent. How is Slovenia dealing with this?
As regards the Slovenian certification system, Ms Antonija Božič Cerar said that it would probably take some time before a national certification system in accordance with the ISO 14067 stand- ard would be established. »We will probably see the development of additional branch measures applying to individual product groups based on the product cycle of an individual group with a greater stress being given to parameters that cause greenhouse gas effects. It can be expected that joint European standards will apply to indi- vidual product groups used to inform the consum- ers or that such standards will be added to the existing standards for obtaining the right to use the EU Ecolabel.”
1 15% of greenhouse gas emissions come from agricul- tural production, a further 5% from food production and 15% from the production of South American soy, which is largely used across Europe as cattle feed. (Source:
Carbonify.com)
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/64
na vrhu črnega seznama so meso in mlečni izdelki
Š
vedski urad za živila je izdal priporočila3 za podnebju prijazno prehranjevanje in na vrh 'črnega seznama' živil uvrstil (goveje) meso in mlečne izdelke. Ta skupina ima največji vpliv na okolje, saj govedo pri prebavljanju proizvaja velike količine metana. Na kilogram govedine nastane od 15 do 25 kg CO2. Pridelava mesa je tudi energijsko najbolj potratna in zahteva naj- večjo količino vode. Strokovnjaki zato namesto govejega mesa svetujejo perutnino, ki povzroči samo desetino škodljivega toplogrednega plina na kilogram, namesto paradižnika pa korenje, ki povzroči 90 odstotkov manj škodljivih plinov.Visoke emisije povzroča tudi alkohol (330-mi- lilitrsko pločevinko Coca-Cola, ki sprosti 170 g CO2, primerjajmo s pivom, ki sprosti okoli 430 g CO2 na pol litra). Ni torej mogoče zanikati dejstva, da uživanje mesa pomeni načeloma večje izpuste CO2 kakor uživanje vegetarijan- ske prehrane, po drugi strani pa je nedavna angleška raziskava pokazala, da prav nekatere vrste zelenjave in žitaric (npr. soja, riž, beluši) zahtevajo zelo intenzivno obdelavo kmetijskih površin in temu primerni so veliki izpusti v okolje (nasadi, gnojenje, namakanje, pobiranje, spravilo pridelkov, odvoz odpadnih snovi idr.).
kako pa je v Sloveniji?
O
tem, ali se ogljično označevanje izdelkov namerava vključiti v (evropsko) okoljsko zakonodajo ter kakšno je stališče gospodarstva, smo vprašali Službo za varstvo okolja GZS.Antonija Božič Cerar poudarja, da je smiselno razviti enoten pristop k vrednotenju ogljičnega odtisa, da le-ta ne sme zasenčiti informacije o drugih pomembnih okoljskih vplivih (npr.
zaščita voda, tal, biodiverziteta) ter da je treba zaenkrat k tovrstnemu označevanju pristopati previdno. »Evropski proizvajalci prehrambnih izdelkov so na julijski okrogli mizi ugotovili, da ne obstaja enoten pristop oziroma metodologi- ja za ocenjevanje in posredovanje okoljskih in- formacij po prehrambni verigi in potrošnikom.
Glede na razvoj različnih metodologij in označb ter izkušnje pri tovrstnem označevanju morda pritiski in želje prehitevajo orodja, ki so na voljo. Medtem ko v posameznih državah že raz- mišljajo, kako bi vključili ogljični odtis v okolj- sko zakonodajo, pa je precejšen del strokovne javnosti zadržan4, tako z vidika okolja kot tudi
3 Vir: The National Food Administration's environmen- tally effective food (http://www.slv.se/upload/dokument/
miljo/environmentally_effective_food_choices_proposal_
eu_2009.pdf)
4 Vir: http://lca.jrc.ec.europa.eu/Carbon_footprint.pdf (jrc - joint research centre EU; http://www.anec.eu/attach- ments/ANEC-R&T-2010-ENV-001final.pdf
zaščite potrošnikov. Stališče gospodarstva je, da je smiselno odločitev proizvajalcev za ozna- čevanje ogljičnega odtisa proizvodov prepustiti prostovoljni osnovi, tako kot je prostovoljna odločitev za vzpostavitev ISO 14001, EMAS, EN 16001, evropsko označevanje ecolabel idr.
Pričakovati je, da se bo večji red vzpostavil z uveljavitvijo mednarodnega standarda ISO 14067 za ogljični odtis proizvodov, za katerega je že izdelan osnutek (slovenski predstavniki ne sodelujejo v mednarodni komisiji ISO, ki pri- pravlja ta standard). Z uveljavitvijo skupnega mednarodnega ISO standarda se bo vzpostavil enoten mednarodni sistem izračunavanja, cer- tificiranja in komuniciranja s potrošniki in tudi akreditiranja organizacij, ki bodo te izračune in posredovane informacije preverjale.
A le nk a k ra jn c, M ar ja n J ak ob
november november 2010
Em B a Laža 14 54
S prenovo blagovne znamke Zelene doline želi Mlekarna Celeia poudariti svojo odgovornost do narave in naravnega. Spremenjena emba- laža pa želi dokazati, da je družbeno odgovor- no podjetje, ki se zaveda pomena varovanja okolja. Razloge, ki so pripeljali do prenove blagovne znamke Zelene doline, sta pojasnila direktor družbe Marjan Jakob in vodja razvo- ja Alenka Krajnc.
Zakaj ste se odločili za prenovo blagovne znamke Zelene doline?
Marjan Jakob: Ugotovili smo, da med zu- nanjo podobo naših izdelkov in izdelkov so- rodnih blagovnih znamk ni bistvene razlike.
Zato potrošniki naših proizvodov na trgo- vskih policah ne prepoznajo. Napravili smo tudi raziskavo. Kupci naših izdelkov so nas opominjali, da smo z embalažo in dizajnom staromodni in neprepoznavni. A neposredni povod za to, da smo se odločili celovito pre- noviti podobo naše blagovne znamke Zelene doline, je bil vendarle vsebinski. Izhajal je iz novosti, ki smo jih uvajali v naše proizvode, predvsem sadne jogurte, deserte in sire. Pri njihovi izdelavi smo namreč uporabljali ne- katera umetna sladila in še druge umetne sestavine, na kar so se naši potrošniki vse bolj kritično odzivali. Nova tehnologija, ki smo jo
pričeli uvajati v proizvodnjo pred dvema leto- ma, in iskanje novih sestavin zdaj Mlekarni Celeia omogočajo postopen prehod na takšno predelavo mleka, ki temelji na zmanjševanju uporabe nepotrebnih sestavin. Pri izdelavi sadnih jogurtov smo umetna sladila že iz- ključili, pri proizvodnji sirov pa izdelke brez konzervansov tudi že zagotavljamo.
Alenka Krajnc: Ugotovitev, da smo med po- trošniki slabo prepoznavni, nas je napeljala na sklep, da moramo blagovno znamko Zelene doline ne le prenoviti, temveč tudi poenotiti.
Pod blagovno znamko Zelene doline namreč prodajamo ne le široko paleto jogurtov in sa- dnih priboljškov, temveč tudi več vrst sirov.
Vsi ti izdelki so imeli doslej zelo različno in neenotno podobo. Kazala se je v nedosledni uporabi logotipov in oblikovnih sporočilih, ki v ničemer niso bila povezana, zato smo se odločili, da bomo podobo celotne blagovne znamke poenotili. To je pomenilo, da ne bomo menjali zgolj dizajna na naših izdelkih, tem- več bomo blagovno znamko Zelene doline ovili v sporočilo potrošnikom, ki bo razvidno ne le na izdelkih samih, temveč tudi v hladil- nih vitrinah, na transportnih avtomobilih in povsod tam, kjer tako ali drugače nagovarja- mo potrošnike. To sporočilo je, da v Mlekarni Celeia mislimo zeleno, da spoštujemo naravo
em b a la ža v m le ka rn i c ele ia
EMBALAŽA v MLEkARni CELEiA
embalaža nova, izdelki pa brez umetnih barvil in sladil
Mlekarna Celeia iz Arje vasi, ki s prodajo svojih sirov dosega 40-odstotni delež na slovenskem trgu, probiotičnih jogurtov 20-odstotni in s prodajo neprobiotičnih jogurtov 9- odstotni tržni delež, se je pred dvema letoma najprej odločila za tehnološko prenovo proizvodnje, da si je lahko z njo zagotovila prehod k izdelkom višje kakovosti brez vsakršnih umetnih sestavin.
Lani se je postopoma lotila še celovite prenove blagovne znamke Zelene doline, ki bo vključno z novimi investicijami, s spremembo embalaže, promocijo izdelkov z novo vsebino in v novi preobleki mlekarno v dveh letih stala okoli 3 milijone evrov. končana bo sredi prihodnjega leta.
foto: Rok Tržan
november november 2010
Em B a La ža 15 54
in naravno, smo ekološko osveščeni in s tem družbeno odgovorni.
kako ste se lotili sprememb?
Alenka Krajnc: Pred dobrim letom smo razpisali natečaj, na katerega se je prijavilo šest agencij s svojimi predlogi. Na podlagi raziskave, ki je kritično opozarjala na naše napake pri promoviranju blagovne znamke, in glede na naše želje ter cilje smo na koncu izbrali predlog agencije Pristop. Od januarja letos je trajalo, da smo dorekli koncept, se cenovno uskladili in prišli do nove celostne podobe, zdaj že opazne na jogurtih, ki so zelo pomembna skupina naših izdelkov. Te smo prvič predstavili na radgonskem sejmu, nato pa jih dali tudi na trgovske police.
Pri prenovi embalaže sodelovali dobavitelji
kaj je značilnost in bistvo nove podobe jogur- tov Zelene doline?
Alenka Krajnc: Izvedli smo raziskavo med potrošniki in tudi z drugimi strokovnimi pri- stopi skušali ugotoviti, kateri smeri bi morali slediti pri prenovi blagovne znamke Zelene doline. A kar lep čas smo se ukvarjali tudi z izborom novih materialov za embaliranje jo- gurtov kot tiste prve skupine naših izdelkov, na katerih bo najprej opazna celovita prenova naše blagovne znamke. Dejstvo je namreč, da za promocijo izdelka ni dovolj le lep in prime- ren dizajn, temveč je potrebna tudi ustrezna embalaža, na kateri bo ta dizajn primerno
opazen. Pred prenovo smo uporabljali dve vrsti plastičnih lončkov za jogurte, na katerih so bila sporočila natiskana ali nalepljena na etiketah. Ko smo se odločili za prenovo bla- govne znamke in za prenovo embalaže, smo povabili naše dobavitelje lončkov za jogurte k sodelovanju in prišli do zanimive in za nas ustrezne rešitve. Odločili smo se, da bomo poslej jogurte pakirali v lončke, narejene iz tako imenovanega K3-materiala. Preprosto povedano, gre za plastični lonček, ki je ovit v kartonski ovoj in je zaradi tega bistveno lažji.
Hkrati zagotavlja, da je v celotni K3-embalaži za 20 do 30 odstotkov manj plastike in ravno toliko več naravnega materiala. Za nas je zelo pomembno, da kartonski ovoj prispeva k stabilnosti sicer lažjega plastičnega lončka, ki ni zaradi tega nič manj stabilen in proble- matičen pri transportu in uporabi. Ob tem sta kakovost tiska in sporočil na tem kartončku bistveno boljša od tiste, ki smo jo dosegali na plastičnih lončkih. Z okoljskega vidika velja poudariti še zelo pomembno dejstvo, da je kartonski ovoj v 90 odstotkih izdelan iz reci- kliranega papirja in kartona, le 10 odstotkov je v njem novih naravnih sestavin.
kakšna pa je cena takšne embalaže?
Marjan Jakob: Seveda je višja, v primerjavi s tiskanim plastičnim jogurtnim lončkom celo enkrat dražja. A v Mlekarni Celeia imamo v vseh strateških dokumentih zapisano, da smo družbeno odgovorno podjetje, ki želi pridati svoj prispevek tudi k varstvu okolja.
Svojo ekološko osveščenost želimo prenašati tudi na potrošnike, kar se jasno vidi skozi našo novo embalažo. Ta je pri jogurtih sicer dražja, a zagotovo lepša in bolj primerna za prenašanje ključnih sporočil o izdelku, njegovi uporabnosti in naravnih sestavinah potrošniku. Komunikacija s potrošniki je z
novo embalažo, novim dizajnom in poenote- no celostno podobo blagovne znamke Zelene doline bolj neposredna. Pričakujemo, da se bodo njeni učinki pokazali v večjem obsegu prodaje naših izdelkov in v večjem prometu.
obogatili so tudi kakovost izdelkov, ne le embalaže
kakšni so prvi odzivi potrošnikov?
Marjan Jakob: Začeli smo z obsežno pro- mocijo prenovljene blagovne znamke Zelene doline. Ljudje tudi z njeno pomočjo opažajo, da se Mlekarna Celeia prenavlja. Smo namreč prvi v Sloveniji iz naše branže, ki smo šli v tako široko prenovo ne le blagovne znamke, temveč tudi embalaže in – kar je za potrošnike najpo- membnejše – vsebine naših izdelkov,kjer bomo tudi v prihodnje stremeli k uporabi čim manj nepotrebnih dodatkov. S promocijsko akcijo želimo zdaj doseči to, da potrošnik prepozna vse te naše napore, usmerjene v okolju prijazno proizvodnjo in izdelke brez nepotrebnih sesta- vin, ter pri nakupu v trgovini seže po naših izdelkih. Prepričani smo, da je visoka kakovost izdelka v simpatični in okolju prijazni embala- ži vsekakor bolj privlačna tudi za potrošnika.
Alenka Krajnc: Pri jogurtih smo se najprej lotili klasičnih in probiotičnih jogurtnih proi- zvodov, zdaj nas čakajo še deserti, ki jih bomo kupcem – enako kot izdelke prvih dveh sku- pin – ponudili v K3-embalaži in v novem, po- enotenem dizajnu. Desertne proizvode v novi preobleki in z vsebino, v kateri že doslej ni bilo nikakršnih umetnih sladil, bomo poslali v tr- govine predvidoma februarja prihodnje leto.
Promocija
Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/65
