NA II. GIMNAZIJI

Lučka Lorber, Ivan Lorenčič, Majda Wozniak

PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELO NA II.

GIMNAZIJI MARIBOR

UVOD

Prostovoljno socialno delo sodi med tiste e l e m e n t e vzgojnoizobraževalnega procesa, ki so pri nas ( z a e n k r a t ) manj navzoči. Pojavlja se sicer na različnih šolah v več oblikah, vendar ni sistemsko vgrajeno v šolski sistem. Obstoječe oblike v preteklosti tudi niso bile dovolj pred­

stavljene javnosti.

N a š prvi stik s prostovoljnim socialnim d e l o m kat sistemsko obliko je bil zgolj na­

ključen. O b obisku U n i t e d World College of t h e A d r i a t i c v Devinu je bilo kot del p r o g r a m a m e d n a r o d n e m a t u r e predstavljeno prostovolj­

no socialno delo. V programu m e d n a r o d n e m a t u r e je prostovoljno socialno delo obvezni del p r o g r a m a , tako da je oznaka "prostovolj­

n o " le pogojna.

Pri predstavitvi so presenečali preprostost izvajanja, vključenost različnih profilov učite­

ljev, predvsem pa j a s n o definirani cilji izvaja­

nja. V U n i t e d W o r l d College of the Adriatic so n a m r e č zbrani zelo sposobni učenci iz vsega sveta. P o d o b n o velja tudi za večino šol, ki izva­

jajo p r o g r a m m e d n a r o d n e m a t u r e . Večina učencev pozneje v življenju opravlja najodgo­

vornejša dela v družbi. Z a t o seveda ni na­

ključna obvezna seznanitev z marginalnimi d r u ž b e n i m i skupinami. Privzgojeni o d n o s do teh skupin v fazi odraščanja igra p o m e m b n o vlogo pri kasnejšem o d n o s u nosilcev gospo­

d a r s k e in p o h t i č n e moči do teh družbenih skupin.

V času seznanitve s prostovoljnim social­

nim d e l o m je bila II. gimnazija Maribor (tedaj Srednja naravoslovna šola Miloš Z i d a n š e k ) izvajalec p r o g r a m a narovoslovno-matcmatična dejavnost ( p r e d h o d n i c a današnjega gimnazij­

skega p r o g r a m a ) . P r o g r a m naravoslovno-

m a t e m a t i č n a dejavnost ( e n a k o velja tudi za današnji gimnazijski p r o g r a m ) ustreza (iz izo­

braževalnega zornega kota) vsem kriterijem elitnega p r o g r a m a . V oba p r o g r a m a se vklju­

čujejo najsposobnejši učenci z r a z m e r o m a viso­

kim socialnim statusom. O b vrnitvi z U n i t e d W o r l d College of the Adriatic je naključni p o ­ govor z današnjimi nosilci prostovoljnega dela na II. gimnaziji M a r i b o r pokazal, d a so s p r o ­ blematiko prostovoljnega socialnega dela d o ­ b r o seznanjeni in da so ga pripravljeni uvajati v šolo.

Opisani uvod kaže n e k a t e r e izkušnje, p a tudi n e k a t e r e zakonitosti uvajanja prostovolj­

nega socialnega dela v šole:

a) S cilji in p o m e n o m prostovoljnega so­

cialnega dela m o r a biti n a t a n č n o seznanjeno vodstvo šole. O d n o s vodstva m o r a biti pozi­

tiven, prav tako p a se m o r a vodstvo p o p o t r e b i vključevati v reševanje nastalih problemov.

b) E n a k o ali skoraj p o m e m b n e j š e j e , da so na šoli učitelji, ki so seznanjeni s p r o b l e m a t i k o prostovoljnega socialnega dela in so pripravlje­

ni v šoli načrtno uvajati prostovoljno socialno d e l o .

c) Uvajanje ne m o r e biti u s p e š n o , če ni ustreznega sodelovanja in razumevanja v uči­

teljskem zboru. V p r i m e r u II. gimnazije M a r i ­ bor je bilo to r a z m e r o m a lahko, saj je učiteljski zbor naklonjen uvajanju inovacij in novosti v vzgojni proces.

d) Ideja prostovoljnega socialnega d e l a m o r a biti učencem skrbno in občutljivo p r e d ­ stavljena, saj se b o d o le v tem p r i m e r u začeli vključevati.

e) Doseči je treba u s t r e z n o sodelovanje strokovnih institucij.

V nadaljevanju predstavljeni model u p o š t e ­ va o m e n j e n e zakonitosti.

L U Č K A L O R B E R , I V A N L O R E N Č I Č , M A J D A W O Z N I A K CILJI PROSTOVOLJNEGA SOCLVLNEGA DELA

Z a č e t k i socialnega prostovoljnega dela na II. gimnaziji M a r i b o r segajo nekaj let nazaj.

Ž e na začetku smo k delu pristopili sistema­

tično, tako da s m o definirali cilj prostovoljne­

ga socialnega dela.

Z a motiviranje učencev-prostovoljcev pri uvajanju prostovoljnega socialnega dela v šolo so p r i m a r n i zlasti ti cilji:

- oblikovanje in razvijanje občutka solidar­

nosti in socialne odgovornosti do posameznika in skupnosti pri učencih prostovoljcih,

- o m o g o č a n j e boljšega samospoznavanja in osebnostnega zorenja z vzgajanjem in izobra­

ževanjem za uravnavanje medčloveških stikov, - s p o d b u j a n j e učenčeve samostojnosti pri ocenjevanju in odločanju o problemu, njego­

v e m vrednotenju in reševanju,

- o m o g o č a n j e vzpostavitve o d n o s a s skupi­

n a m i ljudi, odrinjenimi na rob družbenega živ­

ljenja, p o t r e b n i m i prijateljstva in razumevanja, - spodbujanje globjega razumevanja k o r e ­ nin socialnih p r o b e m o v .

UDELEŽENCI PROSTOVOLJNEGA SOCIALNEGA DELA

U Č E N E C

Učenčeva odločitev za socialno delo je p r o ­ stovoljna, toda ko jo sprejme, p o m e n i zanj m o r a l n o odgovornost za kvaliteto in obseg nje­

gove prostovoljne dejavnosti. Motiva za od­

ločitev naj bosta h u m a n o s t in solidarnost, brez kakršnekoli materialne n a g r a d e .

P r e d v i d o m a traja prostovoljno delo od vključitve oziroma od začetne navezave stikov vsaj e n o šolsko leto, p r e d e n učenec zapusti šolo; če prostovoljec in njegov prijatelj ugo­

tovita, da j e želja po njunem stiku iz kakršne­

gakoli razloga zamrla, se p o skupnem pogovo­

ru o b e h in mentorja stik pretrga in se izbere d r u g p a r t n e r .

Prostovoljno socialno delo je organizirano in k o o r d i n i r a n o na II. gimnaziji M a r i b o r .

MENTOR

Mentorjeva naloga je seznaniti učence s cilji, oblikami, organiziranostjo prostovoljnega socialnega dela na šoli. M e n t o r zbere želje

učencev za delo na p o s a m e z n i h področjih ter predloge in dopolnitve p r o g r a m a ; pridobi p o ­ d a t k e o osebnih interesih učencev in njihovih notranjih nagibih za vključitev v prostovoljno socialno delo. H k r a t i se dogovarja z ustanova­

mi, kjer bivajo p o s a m e z n e socialne skupine, in sodeluje s strokovnimi sodelavci. Organizira uvajalni seminar in strokovne sestanke; s p o t e ­ kom dela seznani starše oz. vzgojitelje v d o m u in jih pritegne k delu; vodi minimalne baze p o d a t k o v in dokumentacijo. I z r e d n o p o m e m b ­ na naloga mentorja pa je, da oblikuje pozitiven o d n o s do prostovoljnega socialnega dela v ožjem in širšem okolju.

STROKOVNI S O D E L W E C

P o m e m b n o vlogo pri razvijanju prostovolj­

nega socialnega dela imaja psihologi, sociologi, socialni delavci, zdravniki, ki strokovno in psi­

hološko pripravijo mladega prostovoljca za navezovanje stikov, komunikacijo, sprejemanje verbalnih in neverbalnih odzivov, aktivno pos­

lušanje itd. M e n t o r in strokovni sodelavci pos­

kušajo na rednih mesečnih konzultacijah zavarovati prostovoljca p r e d n a p a k a m i , ki lahko povzročijo dejansko in emocialno š k o d o .

USTANOVA

Stike z varovanci navežemo s pomočjo us­

tanov, v katerih živijo, in društev, katerih člani so. U s t a n o v e omogočajo ali dovoljujejo razvi­

janje prostovoljnega socialnega dela, spoštujoč uveljavljen življenjski ritem ustanove.

Ustanove, s katerimi sodelujemo ali p r e k katerih navežemo stik z varovanci, so:

- Otroški dom,

- Otroški oddelek Splošne bolnice Maribor, - D o m upokojencev D a n i c e Vogrinec, - M e d o b č i n s k o društvo slepih in slabo­

vidnih oseb,

- C e n t e r za socialno delo,

- Mladinski d o m T o n e t a Koželja,

- OŠ Veljko Vlahovič in Angel Besednjak, - R K Maribor,

- Mariborska knjižnica.

S prostovoljnim socialnim delom se vzajem­

no bogatita, osebnostno rasteta in razvijata oba, u č e n e c in varovanec. Zelja vseh j e , da za­

četni o d n o s med prostovoljcem in varovancem p r e r a s t e v iskreno prijateljevanje ob m e d s e b o j -

P R O S T O V O U N O S O C I A L N O D E L O N A II. G I M N A Z I J I M A R I B O R n e m spoštovanju ter upoštevanju dostojanstva

in svobodnega človekovega odločanja o sebi.

STARŠI

G l e d e na izredno vlogo, ki jo v življenju in delu prostovoljca igrajo starši (sodelovanje pri prostovoljnem socialnem delu ima viden vpliv tudi na družinsko življenje prostovoljca), je p o m e m b n o njihovo neprisiljeno vključevanje ali vsaj informiranje in pridobitev pristanka za prostovoljčevo delo.

DOSEDANJE IZKUŠNJE

Na šoli teče prostovoljno socialno delo že p e t o leto. Prvotna skupina dvajsetih dijakov se j e razširila in šteje med 70 in 80 prostovoljcev.

Zanimivo j e , da želi večina prostovoljcev p o svoji odločitvi za prostovoljno socialno delo in vključitev v skupino ohranjati navezane stike vsaj d o o d h o d a s šole, nekateri pa se vračajo (zlasti v Otroški d o m ) še pozneje.

D e l o v vsaki skupini je seveda specifično, izrazito individualno pri prijateljevanju s staro­

stniki in slepimi; v skupinah z otroki pa najprej v e d n o skupinsko, šele pozneje, p o navezavi tesnejših stikov in zaupanja, tudi individualno.

Pregled mnenj in pogovori pokažejo, da se lastna notranja motivacija pri prostovoljcih v začetku navezuje na izobrazbo (kar je ra­

zumljivo, saj so v gimnazijskem p r o g r a m u zelo storilnostno naravnani učenci). Njihova priča­

kovanja so usmerjena k spoznavanju življenj­

skih izkušenj v prijateljevanju z odraslimi, k posredovanju znanja in spretnosti v stiku z

o t r o k o m , za prostovoljno delo p a so se odločili zlasti iz čustvenih nagibov (želja p o p o m o č i , sočutje). P o prvih stikih prepoznajo v svojem delu nov čar; prostovoljno delo p r e d v s e m ni le razdajanje, temveč možnost za ustvarjalnost, izziv njihovi človečnosti, zrelosti, še zlasti pa to delo veliko p o m e n i za njihovo o s e b n o zorenje.

NAMESTO SKLEPA

Razmišljanje u č e n k e - prostovoljke p o tri­

letnem delu v O t r o š k e m d o m u

"Prostovoljno socialno delo nam je o d p r l o drugačen pogled na življenje. O b prvih korakih nas j e vodilo predvsem sočutje, želja p o p o ­ moči ljudem, ki živijo odrinjeni nekako na r o b našega vsakdana (in še zlasti zavesti), zaprti za zidove domov (družbenih ali lastnih). Prvič s m o se soočili s h l a d o m institucije in d o u m e l i ironičnost besede 'dom'. Kako drugače je zdaj zazvcnela v naših ušesih! Odpravili s m o se na to p o t polni človeške topline in želje p o razda- janju - ljubezni, prijateljstva, nežnosti. T u d i polni notranje skrbi: ...bom našla prave b e ­ sede... sem dovolj močna in vztrajna...? P o t e m pa - d r o b n a otroška dlan, ki se je o b slovesu prikradla v mojo, slabo prikrit strah v vprašan­

ju (Boš drugi teden imela čas?), nosek, pri- tisnjen na okensko steklo, od o d h o d u - d a n e s ne dvomimo več, da d e l a m o 'pravo delo', in še nekaj - če smo mi obogatili njihove dni, p o t e m j e prav toliko življenskega bogastva, zrelosti, zadovoljstva, sreče pustilo to delo v nas. K a k o že pravi Shakespearova Julija? Čim več ti p o ­ darim, t e m več i m a m . "

Cilj prostovoljnega socialnega dela je blažitev psihičnih težav varovancev zaradi dejanske osa­

mljenosti ali občutka osamljenosti ob strokovno v o d e n e m prostovoljnem delu učencev.