• Rezultati Niso Bili Najdeni

Gozdarski vestnik so odvisni od nas vseh

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Gozdarski vestnik so odvisni od nas vseh"

Copied!
1
0
0

Celotno besedilo

(1)

GozdVestn 80 (2022) 1

2

Uvodnik

Obstoj, branost in kakovost revije

Gozdarski vestnik so odvisni od nas vseh

Pred vami je prva številka 80. letnika Gozdarskega vestnika! Po dolgoletnih prizade- vanjih peščice gozdarskih strokovnjakov je leta 1938 izšla prva številka Gozdarskega vestnika in revija je redno izhajala v vseh letih, razen med letoma 1941 in 1945 ter v letu 1949, ko je bila združena z revijo Les. Prvi založnik revije je bil Konzorcij Gozdarskega vestnika. Pozneje je večji del celotnega obdobja izhajala pod okriljem društvene gozdarske dejavnosti, in sicer v zadnjih letih pod okriljem Gozdarske založbe, ki je del Zveze gozdarskih društev Slovenije.

Skozi celotno zgodovino izhajanja je revija medij, prek katerega lahko strokovnjaki s področja gozdarstva širšo strokovno in drugo javnost prek strokovnih in znanstve- nih člankov obveščajo o rezultatih svojih raziskav, primerjavah in dobrih praksah iz Slovenije in tujine, dogajanju v okviru slovenske gozdno-lesne verige ter številnih drugih sorodnih temah. V poljudnem delu revije pa je prostor za razmišljanja, vtise, predstavitve raznih projektov in ekskurzij, športnega in družabnega dogajanja v stanovskem krogu.

Prav strokovni in poljudni prispevki so očitno tisti, ki pri bralcih pritegnejo največ pozornosti. Pogosto se namreč pojavljajo očitki, da je revija »preveč znanstvena«, premalo pa je praktičnih prispevkov in vsebin. Z željo po boljšem prenosu strokovnega znanja in s predstavitvijo tako različnih izzivov kot dobrih praks v tem kontekstu namenjamo poziv vsem v praksi aktivnim gozdarjem, naj svoja spoznanja in izkušnje s terena v obliki strokovnih člankov predstavijo in delijo z gozdarsko srenjo, bralci revije Gozdarski vestnik. Hkrati pa vseeno ne zapostavimo tudi objavljanja znanstvenih vsebin, saj so baza za nadaljnji razvoj domače gozdarske stroke.

Obstoj revije in njen nadaljnji razvoj sta v največji meri odvisna od njenih podpor- nikov. Priprava zanimivih in aktualnih strokovnih, znanstvenih ter poljudnih vsebin je odgovornost vseh s področja gozdarstva: aktivnih inštitucij, podjetij, gozdarjev. Z rednim plačevanjem bolj ali manj simbolične naročnine naročniki omogočate poravnavo nezanemarljivega dela vseh stroškov in omogočate obstoj edine strokovne gozdarske revije v Sloveniji, hkrati pa izkazujete tudi podporo in razvoju gozdarske stroke.

S tem uvodnikom želimo še enkrat poudariti, da so vse gozdarske inštitucije in gozdarji odgovorni za nadaljnji obstoj Gozdarskega vestnika, slovenske strokovne gozdarske revije z 80-letno tradicijo.

Z naslednjo številko urednikovanje Gozdarskega vestnika predajava novima uredni- koma, Gozdarskemu vestniku pa želiva uspešen nadaljnji razvoj.

dr. Mitja SKUDNIK in dr. Polona HAFNER

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Odzivi in komentarji kolegov, potencialnih avtorjev in bralcev revije, so potrdili tisto, kar smo že slutili; kljub razpustitvi društva je bilo nujno, da Vestnik za tuje

- raziskave in razvoj za potrebe slovenskega goz- da in gozdarstva – za potrebe javne gozdarske službe, npr. determinacija, biologija in možnosti ukrepanja pri pojavu

Za obdobje po letu 1994 smo analizirali število odgovorov po štirih skupinah podjetij: GG (gozdarske gospodarske družbe - koncesionarji), DOO (družbe z omejeno

Preglednica 31: Prikaz vseh prihodkov in odhodkov iz kmetijske dejavnosti - cenik po katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vrednost objektov po

Slogan Združenja je: »Kvaliteta učenja je kva- liteta življenja«. S tem želimo poudariti, da je naša pozornost namenjena povezovanju izo- braževanja in življenja. Združenje

Morda nas je koronačas s tem, ko je pokazal, kako zelo smo mi sami vpleteni v svoj čas in odvisni od vsega, kar se v njem vsak trenutek dogaja, opozoril tudi na to, da enako velja

Vse obstojnosti, tako pri pranju kot proti kislemu in alkalnemu znoju, so na bombažu, pobarvanem z očiščeno vodo, slabše (ocene od 2 do 3) od obstoj- nosti na

Razlike se pokažejo tudi v večjem deležu potomcev pri- seljencev (4,4 odstotka) v primerjavi s priseljenci (2,5 odstotka), ki so se opredelili kot verniki, vendar ne pripadajo