UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA
STROKOVNO LETNO POROČILO 2007
Ljubljana 2008
VSEBINA
1. STROKOVNE USMERITVE DELOVANJA IN RAZVOJA UKC LJUBLJANA IN
STROKOVNI DOSEŽKI... 4
1.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST... 4
1.1.1.STROKOVNI SVET... 5
1.1.2.STROKOVNI KOLEGIJ INTENZIVNIH TERAPIJ (IT)... 6
1.1.3.PALIATIVNA OSKRBA NA KIRURŠKIH KLINIKAH... 7
1.1.4.ODDELEKZAKLINIČNOFARMAKOLOGIJO... 7
1.2.IZOBRAŽEVALNADEJAVNOSTUKCL... 8
1.2.1.SVET ZA IZOBRAŽEVANJE... 8
1.3.RAZISKOVALNADEJAVNOSTUKC...19
1.3.1.RAZISKOVALNISVET...19
1.3.2.RAZVOJNO-RAZISKOVALNODELOVUKCLJUBLJANA–TERCIAR1...20
1.3.3.DOKTORATIINMAGISTERIJI...22
1.3.4.OBJAVEVSTROKOVNEMTUJEMINDOMAČEMTISKU...22
1.3.5. RAZISKOVALNO DELO IN RAZISKOVALNI PROJEKTI...25
1.4.ZDRAVSTVENANEGAINOSKRBA...28
1.4.1. DEJAVNOST ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE...28
1.5.KAKOVOST...37
1.5.1.POROČILA OE O DOSEŽKIH NA PODROČJU KAKOVOSTI...37
1.5.2.ZDRAVSTVENA NEGA...56
1.5.3.IZOBRAŽEVANJE ZA PODROČJE KAKOVOSTI...57
1.5.4.REDNI NOTRANJI STROKOVNI NADZORI...58
1.5.5.VZPOSTAVITEV SISTEMA UPRAVLJANJA Z ODKLONI...59
1.6. SLUŽBA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (SPOBO)...62
1.6.1.EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB...62
1.6.2.IZOBRAŽEVANJE, SVETOVANJE IN ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELOVANJE...64
1.6.3.PRIPRAVA IN POSODABLJANJE STROKOVNIH NAVODIL...64
1.6.4.VODENJE IN POMOČ PRI OBRAVNAVI EPIDEMIJ...65
1.6.5.SODELOVANJE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE ZAPOSLENIH...65
1.6.6.SODELOVANJE PRI IZDELAVI STROKOVNIH KRITERIJEV ZA IZBOR OPREME IN MATERIALA PREK JAVNIH NAROČIL (JN);...65
1.6.7.SODELOVANJE PRI STROKOVNIH NADZORIH...65
1.6.8. SODELOVANJE V RAZLIČNIH PROJEKTNIH SKUPINAH IN KOMISIJAH...66
1.7.KOMISIJAZAZDRAVILA...67
1.8.NAJPOMEMBNEJŠI STROKOVNI DOSEŽKI UKCL V LETU 2007...71
1.
STROKOVNE USMERITVE DELOVANJA IN RAZVOJA UKC LJUBLJANA IN STROKOVNI DOSEŽKI
Poslanstvo UKCL je zdravstvena dejavnost - oskrba pacientov, dodiplomsko izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov za Univerzo v Ljubljani, podiplomsko strokovno učenje in poučevanje zdravstvenih in sorodnih strokovnjakov ter raziskovalno in razvojno delo. Vsa tri ključna poslanstva opravljajo zaposleni v UKCL odgovorno in v polni meri in skrbijo za stalne izboljšave.
Strokovno vodstvo zavoda sestavljajo strokovna direktorica UKCL in trije pomočniki, ki so zaposleni s polovičnim delovnim časom na mestu pomočnikov, polovično pa opravljajo delo specialistov in univerzitetnih učiteljev. Pomočnica za kakovost vodi program celovite kakovosti zavoda in ji je v pomoč Služba za kakovost, pomočnica za raziskave in razvoj vodi ta segment s pomočjo Službe za raziskave in razvoj ter strateškega telesa Raziskovalnega sveta. Pomočnik za izobraževanje vodi pedagoško delo s pomočjo Službe za razvoj kadrov in strateškega telesa Sveta za izobraževanje.
Strokovno delo in odločitve potekajo po kliničnih enotah, pomembne strateške odločitve vseh segmentov strokovnega dela pa sprejema Strokovni svet zavoda.
V okviru strokovnega vodstva deluje tudi Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb (SPOBO) in Komisija za zdravila.
1.1. Zdravstvena dejavnost
UKCL je sekundarna bolnišnica in terciarni center, ki nenehno uvaja nove in posodablja že uveljavljene načine zdravljena in diagnostike bolezni. Tako vzdržuje v slovenski medicini korak z razvitim svetom. Svoje znanje in dosežke prenašamo na druge ustanove v Sloveniji ter tako skrbimo za uravnotežen napredek celotnega slovenskega zdravstva. V letu 2007 smo uvedli 174 novih ali izboljšanih načinov diagnostike in zdravljenja. Izvajamo najzahtevnejše zdravstvene storitve in zdravljenje najzahtevnejših bolnikov, napotenih iz drugih slovenskih bolnišnic. UKCL v okviru terciarne dejavnosti zagotavlja 42 subspecialnih laboratorijev, ki služijo celi državi, za obravnavo najzahtevnejših obravnav pa deluje 101 subspecialni tim in 127
Naše slabosti skušamo sprotno odpravljati s sistematičnim izboljševanjem dela in strokovnimi reorganizacijami znotraj UKCL.
V letu 2007 smo se osredotočili na reorganizacijo »ozkih grl« in nekaterih drugih strateško pomembnih enot v UKCL. Uspešno smo zaključili reorganizacije, ki so opisane na strani 41.
Pri izdelavi strokovnih kriterijev za javne razpise je sodelovalo 100 zdravnikov specialistov UKCL.
1.1.1. Strokovni svet
Strokovni svet je imel v letu 2007 17 rednih sej. Poleg tekoče strokovne problematike je Strokovni svet sprejel naslednje sklepe:
1. sklep o organizaciji in vspostaviti Strokovnega kolegija intenzivnih terapij na ravni UKC z namenom poenotenja opreme, standardizacije oskrbe in kadrov, izvajanja rednih strokovnih nadzorov IT ter spremljanja izidov, 2. sklep o organizaciji Centra za urgentno interno medicino v sklopu IPP, 3. sklep o ustanovitvi oddelka za Klinično farmakologijo.
4. sklep o rednem tedenskem izvajanju varnostnih vizit in varnostnih pogovorov.
5. sklep o notranjem razpisu za razvojne naloge UKCL – v okviru terciarnih sredstev.
6. potrditev izbranih razvojnih nalog,
7. sklep o sodelovanju z Fakulteto za organizacijske vede v Kranju. V okviru diplomskih nalog bodo učitelji UKCL prevzemali somentorstva ter tako tvorno sodelovali pri reorganizacijah UKCL,
8. sprejet je bil obnovljen pregled dežurnih mest v UKCL,
9. sprejet je bil predlog reorganizacije Kliničnega inštituta za radiologijo.
10. sprejet je bil sklep, da zaradi racionalizacije in ustreznega strokovnega nadzora KIR prevzame koordinacijo vseh radioloških enot, tudi dislociranih, ki so bile doslej pod upravljanjem posameznih klinik,
11. sklep o sistemski ureditvi paliativne oskrbe v UKCL in imenovanje skupine za paliativno oskrbo,
12. sklep o spremembi organizacije dela in načina izvajanja terapije pri zdravljenju akutne postoperativne bolečine,
13. sklep o organizaciji Enote za možgansko kap v sklopu Nevrološke klinike, 14. sklep o ustanovitvi Centra za epiloptologijo,
15. slep o odobravanju službenih poti in izobraževanja,
16. sklep o reorganizaciji operacijskega bloka Kirurške klinike, 17. sklep o vzpostavitvi sistema varnosti pacientov in zaposlenih,
18. stališča v zvezi z ustanovitvijo zasebnega neprofitnega Instituta za revmatologijo.
1.1.2. Strokovni kolegij intenzivnih terapij (IT)
V letu 2007 smo organizirali Strokovni kolegij IT, ki vključuje 7 enot IT v UKCL.
Strokovni kolegij je imel v letu 2007 dva sestanka in napravil tudi anketo o celovitem delovanju IT, organiziranosti, opremeljenosti, kadrovski zasedbi, rednem in nujnem izobraževanju kadra v veščinah izvajanja IT, uporabi kategorizacije pacientov, organizaciji nepretrgane oskrbe in dostopa do diagnostike. Natančno je bila popisana tudi oprema enot intenzivne terapije.
Rezultati ankete so tudi pokazali na prekomerno obremenjenost prostorskih in posteljnih kapacitet vseh IT, ki ne ustrezajo več sodobnim standardom.
Zasedenost IT je od 75 do 150 odstotkov, najhujši problemi pa so na neonatalni IT. Žal je prostorski problem do dokončanja gradnje DTS nerešljiv, problem neonatalnega oddelka pa bomo v letu 2008 prioritetno reševali z nujno potrebno širitvijo. Poglavitna bolezenska stanja, ki jih obravnavajo IT za odrasle so srčno- žilne bolezni, pljučne bolezni, na CIT-u pa še politravma. 90 odstotkov sprejemov na IT je nenačrtovanih. Zaradi pomanjkanja zdravnikov poteka v večini enot delo v obliki dežurstev, izjema je le KOIIM, kjer poteka delo zdravnikov v turnusih. Respiratorni fizioterapevti so prisotni ves čas samo v CIT- u.
Ker je bilo ugotovljeno, da nekatere enote IT ne uporabljajo točkovnih sistemov za ugotavljanje težavnosti in obremenitve posamezne enote, je bil sprejet sklep, da vsaka enota izbere točkovni sistem, ki bi bil primeren za določeno kazuistiko. TISS je točkovni sistem, ki je uporaben za vse enote, na osnovi katerega je možno spremljati kakovost in obremenitev enote.
Pri pregledu kadrovske situacije je bil sprejet sklep, da tej problematiki posvetimo posebno pozornost v letu 2008 in da pripravimo evropske oz. slovenske normative tako za zdravnike, kot tudi za sestre.
Glede opreme je obdelava podatkov pokazala, da je oprema v intenzivnih enotah zastarela in zelo različna. Sprejet je bil sklep, da je potrebno poenotiti opremo, kar je pomembno za varno in racionalno delo v intenzivnih enotah. Različnost aparatur in postopkov omejuje izmenjavanje kadrov med posameznimi IT, še posebej premeščanje v primerih kadrovskih zagat. Zato smo se odločili, da je prva prioriteta nabave zamenjava te opreme v celoti in naenkrat. Le tako bomo lahko zagotovili sodobne in enake aparature, ki bodo varne za bolnike in kader.
Sklep je bil upoštevan že ob rebalansu proračuna v letu 2007, ko smo planirali obnovo monitorskih enot, respiratorjev in defibrilatorjev na CIITU, CIIMU in na IT na Infekcijske klinike. S takšnim načinom bomo nadaljevali v letu 2008, ko bo predvidoma vsa oprema IT nadomeščena, posodobljena in enaka.
1.1.3. Paliativna oskrba na kirurških klinikah
V oktobru mesecu 2007 je pričela z delom Skupina za paliativno oskrbo na kirurških oddelkih. Skupina, ki je multidisciplinarna in multiprofesionalna, se je začela sestajati tedensko in obravnava posamezne primere ter pospešeno pripravlja smernice.
1.1.4. ODDELEK ZA KLINIČNO FARMAKOLOGIJO
Delo je bilo koncipirano in se bo pospešeno in celovito nadaljevalo v letu 2008.
Imenovan je bil vodja, zaenkrat s polovičnim delovnim časom.
1.2. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST UKCL
Izobraževalni dejavnosti smo v letu 2007 posvetili velik poudarek, saj smo zaradi vedno večjih obremenitev kadra z delom s pacienti, ki se vsako leto še stopnjujejo, še posebej zaskrbljeni za ta pomemben segment našega dela.
Univerzitetni klinični center Ljubljana je najpomembnejša ustanova v državi, ki v sodelovanju z Medicinsko fakulteto UL poučuje študente medicine in zdravnike.
Zdravstveni in drugi strokovnjaki UKC izvajamo izobraževalne dejavnosti tudi za potrebe Visoke šole zdravstvo, Fakultete za farmacijo ter drugih zdravstvenih šol na dodiplomski in podiplomski ravni, podiplomsko izobraževanje zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, sodelujemo pri oblikovanju vsebine izobraževalnih programov s področja zdravstva, izvajamo izpite na dodiplomskih programih, sodelujemo kot člani komisij za strokovne izpite za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce in se strokovno, pedagoško in raziskovalno izpopolnjujemo. Zdravniki učitelji in medicinske sestre smo v letu 2007 sodelovali pri prenovi kurikuluma študija na MF za vse klinične predmete, pri prenovi kurikuluma za višjo medicinsko sestro, za srednjo zdravstveno šolo in za program bolničar. Za visoko šolo za zdravstvo na Jesenicah smo v celoti pripravili učni program za predmet preprečevanje okužb.
Dokončali smo tudi projekt virtualnega učnega centra, ki ga bomo v letu 2008 tudi udejanjili.
1.2.1. Svet za izobraževanje
V letu 2007 smo pripravili ustrezne spremembe Akta o ustanovitvi KC, na podlagi katerega je Svet zavoda sprejel nov statut. KC se sedaj ponovno imenuje UKC Ljubljana v skladu s svojo centralno vlogo v izobraževalnem procesu zdravnikov in ostalih medicinskih profilov. V novem statutu smo na novo definirali Svet za izobraževanje, ki je bil juniju 2007 konstituiran. V skladu z novim statutom smo pripravili in sprejeli tudi Pravilnik Sveta za izobraževanje. Svet za izobraževanje je posvetovalni organ strokovne direktorice, ki ima v skladu s poslanstvom UKC naslednje pristojnosti: skrbi za pomen in uravnotežen razvoj poučevanja specialističnih zdravstvenih dejavnosti v državi, skrbi za uvajanje novih metod poučevanja študentov, zdravnikov in ostalih profilov v UKC ter posredovanje
skrbi za izvajanje poučevanja najzahtevnejših zdravstvenih storitev in pedagoških veščin, skrbi za izvajanje tistih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje izobraževalne dejavnosti in izvaja in usklajuje nadzor kakovosti izobraževalne dejavnosti UKC Ljubljana.
Svet za izobraževanje sestavljajo: en predstavnik vsake klinike, ki ima v svoji sestavi več organizacijskih enot, dva predstavnika samostojnih klinik in inštitutov, dva predstavnika zdravstvene nege, predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije, predstavnik Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavnik Visoke šole za zdravstvo in predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).
Svet za izobraževanje je pri svojem delu samostojen. Svoje sklepe v obliki Priporočil posreduje strokovni direktorici. Priporočila in zapisnike sej, ki so javna, objavlja tudi na spletni strani UKCL.
Svet za izobraževanje UKCL se sestaja redno enkrat mesečno in do konca leta 2007 je imel 6 sej ter si zadal naslednje prioritetne naloge:
• časovni standardi med kliničnimi in pedagoškimi obremenitvami, primerljivi z referenčnimi klinikami,
• priprava na prenovljen študij medicine,
• vključevanje novih zdravnikov UKC med pedagoške delavce,
• celovit sistem spodbujanja pedagoškega dela klinik,
• sistem za stimulacijo perspektivnih mladih zdravnikov,
• evropska akreditacija klinik kot učnih centrov,
• etika in definicija vrednot v UKC Ljubljana,
• učenje učiteljev
ter posredoval naslednja priporočila:
1.2.1.1.Priporočilo v zvezi z vključevanjem novih zdravnikov UKC med pedagoške delavce
Svet za izobraževanje je na svojih sejah obravnaval problematiko priprave na nov način poučevanja študentov medicine, ki je predviden v kurikularni prenovi UL MF. Pri tem gre zlasti za razširitev kadrovskih potreb po zdravnikih, ki sodelujejo v pedagoškem procesu in ustrezne stimulacije za to delo. Svet za izobraževanje pri tem izhaja iz dejstva, da je Univerzitetni klinični center
Ljubljana najpomembnejša ustanova v državi, ki v sodelovanju z Medicinsko fakulteto UL poučuje študente medicine in zdravnike. Ker je v postopku prenova kliničnega študija, ob kateri se predvideva delo v manjših skupinah, je nujno, da se UKC pripravi na nov način pouka tudi z razširitvijo deleža zdravnikov, ki bi v bodoče sodelovali pri pedagoškem delu.
Svet za izobraževanje ocenjuje, da brez razširitve pedagoškega kadra prenova študija medicine, kot je zamišljena, ne bo uspešna.
1.2.1.2.Priporočilo v zvezi z razporeditvijo rednega delovnega časa namenjenega pedagoškemu delu s študenti MF UL
UKC naj uveljavi dejansko izvedbo veljavnih pogodb sodelavcev MF UL, po katerih imajo pedagoški sodelavci na UKC 20 odstotkov rednega delovnega časa za delo povezano z učenjem na MF (izvedbo pouka, pripravo učnega gradiva, pripravo učnih kliničnih primerov ipd.).
Glede sodelovanja pedagoških sodelavcev (zdravnikov z akademskimi nazivi MF UL) pri pouku naj se v UKC dosledno spoštuje določila 14. člena pogodbe o sodelovanju pri pedagoškem, znanstvenoraziskovalnem in strokovno- zdravstvenem delu med UKC in UL MF z dne 6. 9. 005, po kateri so predstojniki kateder UL MF, ki vodijo posamezni klinični predmet na UL MF, odgovorni za izbiro in za delo pedagoških sodelavcev, ki niso zaposleni na UL MF. Določilo naj se uveljavi z ustreznim navodilom s strani strokovne direktorice UKC, s ciljem, da se pedagoški sodelavci transparentno in v soglasju med predstojnikom posamezne katedre in predstojnikom posamezne klinike oz. kliničnega oddelka razporedijo čimbolj enakomerno v rednem delovnem času.
Da se po vzoru evropskih univerzitetnih klinik tudi na UKC pripravi možnost individualnih pogodb, kjer se v okviru delovnega časa razporedi delovne obveznosti posameznih zdravnikov glede na njihove prevzete odgovornosti, kjer se upošteva, da lahko učitelj (omejeno število učiteljev) dela v odvisnosti od zadolžitev in odgovornosti do 50 odstotkov časa pedagoško/ raziskovalno delo, 50 odstotkov pa strokovno delo. Tu ne gre za individualne pogodbe v
»plačnem« smislu, ampak le pri razporeditvi delovnega časa, kar je danes po veljavni zakonodaji povsem izvedljivo. Celovit predlog o tem bo obravnavan na naslednji seji Sveta za izobraževanje.
Za vse zdravnike, ki sodelujejo v učnem procesu, naj bo strokovno delo tako standardizirano, da je možen pouk istočasno ob strokovnem delu, kar pomeni manjše časovne normative pri frekvenci pregledov in posegov.
Svet za izobraževanje s tem izraža svojo skrb za pomen pedagoškega dela na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, ki je v Republiki Sloveniji za to področje najodgovornejša inštitucija in upa, da bodo njegova priporočila upoštevana. S tem daje vodstvu pri uveljavitvi teh priporočil svojo polno podporo in izraža nadaljnjo pripravljenost k sodelovanju pri njihovi implementaciji.
1.2.1.3. Priporočila v zvezi z vrednotenjem in razporeditvijo delovnega časa namenjenega mentorstvu pri podiplomskem izobraževanju zdravnikov
Izvajanje programov usposabljanja zdravnikov (pripravništvo, sekundarijat, specializacije) je potrebno v UKCL kakovostno izboljšati ter reorganizirati.
Potrebno je pripraviti program (pravila) in udejanjiti boljšo izkoriščenost delovnega časa zdravnikov na usposabljanju in njihovih mentorjev. Opredeliti in imenovati je potrebno vodje (koordinatorje) usposabljanja na posameznih klinikah in kliničnih oddelkih UKCL.
V UKCL naj se na pregleden način opredeli vloga (dolžnosti in pravice) zaposlenih zdravnikov specialistov, ki redno opravljajo tudi delo mentorjev zdravnikom v programih pripravništva, sekundarijata in specializacij. V individualnih pogodbah naj se opredeli povprečen delež rednega delovnega časa, ki ga mentorji uporabijo za izvajanje svojih mentorskih obveznosti (glede na individualne obremenitve, vendar pa najmanj 20 odstotkov, ob posebnih zadolžitvah na področju usposabljanja zdravnikov oz. vodstvene funkcije pa do 50 odstotkov).
Delovne obveznosti strokovnega kliničnega dela z bolniki in mentorskega dela, ki se v večjem delu odvija sočasno, je potrebno razporediti glede na strukturirane individualne programe usposabljanja pripravnikov, sekundarijev in specializantov na posameznem pooblaščenem oddelku. Za vse zdravnike, ki v procesih
usposabljanja zdravnikov v UKCL opravljajo mentorsko delo, naj bo strokovno klinično delo tako standardizirano, da je možno vsaj 50 odstotkov mentorskega dela opraviti ob sočasnem strokovnem delu, kar pomeni manjše časovne normative pri frekvenci pregledov in posegov.
V UKCL naj se pripravi in udejanji program izobraževanja in usposabljanja ter pridobivanja veščin za kakovostno izvajanje mentorskega dela (učenje učiteljev), in se to s strani vodstva opredeli kot osnovno vrednoto UKCL.
V UKCL naj se uveljavi redno izplačevanje mentorskih dodatkov, tako na podlagi Pravilnika o izvajanju mentorskega dela UKCL, kot tudi na podlagi realizacije Letnega načrta za financiranje specializacij, ki ga vsako leto pripravijo Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije.
OBRAZLOŽITEV
Svet za izobraževanje UKCL je želel na podlagi mednarodnih primerjav opredeliti delež neposrednega kliničnega dela s pacienti v razmerju do mentorskega dela.
Člani Sveta so pridobili več primerjav o tem za različne medicinske stroke iz različnih evropskih držav. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je povprečen delež delovnega časa, ki ga mentorji uporabijo za izvajanje svojih mentorskih obveznosti do pripravnikov, sekundarijev in specializantov na učnih ustanovah na univerzitetni ravni najmanj 20 odstotkov, glede na individualne obremenitve, oz. posebne zadolžitve na področju usposabljanja zdravnikov oz. vodstvene funkcije pa se lahko poveča celo do 50 odstotkov. Člani Sveta za izobraževanje UKCL na podlagi lastnih izkušenj in stikov s kolegi v učnih ustanovah podobne ravni v zahodnoevropskih državah vemo tudi, da je mogoče tovrstno opredelitev delovnega časa za delo s specializanti (t.im. „protected time“) zaradi vsakodnevnih kliničnih zadolžitev mentorjev izpeljati samo z drugačno organizacijo dela s specializanti, kot jo imamo trenutno v praksi v UKCL (natančno opredeljen in strukturiran program usposabljanja na določenem oddelku, organizacija dela v smislu učnih ambulant, drugačna razporeditev dnevnega delovnega časa, itd.).
Svet za izobraževanje UKCL se zaveda, da je ključni del problema financiranje
pavšalno privzeto v okviru t.im. terciarne dejavnosti, nepregledno in ne motivira za izboljšanje kakovosti izvedenega mentorskega dela. Obseg in način tega financiranja mora biti predmet dogovorov, ki nastanejo med vpletenimi partnerji (v primeru specializacij npr. Ministrstva za zdravje RS, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniške zbornice Slovenije), s ciljem uveljavitve individualnih pogodb, kjer bi bila jasno opredeljena razporeditev delovnega časa in nagrajevanje za obveznosti, ki izhajajo iz mentorskega dela. To namreč bistveno vpliva na kakovost izvajanja, ta pa posledično na raven znanja in praktične usposobljenosti bodočih zdravnikov specialistov v Sloveniji.
Svet za izobraževanje UKCL želi s temi priporočili, ki se navezujejo tudi na že izdana priporočila v zvezi z vrednotenjem in razporeditvijo delovnega časa, namenjenega izobraževanju študentov MF UL (01-04/07) vzpostaviti celovit sistem vrednotenja razporeditve časa učiteljev in mentorjev na podlagi individualnih pogodb, ki bi transparentno opredelile časovne normative in nagrajevanje izobraževalnega dela in temu delu dale potrebno dostojanstvo in vrednost. S tem daje vodstvu pri uveljavitvi teh priporočil svojo polno podporo in izraža nadaljnjo pripravljenost k sodelovanju pri njihovem udejanjanju.
1.2.1.4. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST UKCL
UKC je tudi v letu 2007 izvajal obsežno izobraževalno dejavnost v skladu s svojim poslanstvom in strateško usmeritvijo. Na področju dodiplomskega izobraževanja smo izobraževali 1324 študentov Medicinske fakultete UL in 1574 študentov in dijakov ostalih zdravstvenih šol. Na podiplomskem področju smo v letu 2007 izobraževali 711 specializantov in 386 sekundarijev. V letu 2007 je bilo v UKC opravljenih 63 specialističnih izpitov.
Tabela 1: Število dodiplomskih in podiplomskih študentov v UKCL
Izobraževalna ustanova Status učencev Število Medicinska fakulteta v Lj. – dodiplomski pouk študenti medicine 1324
Podiplomski pouk specializanti 711
Podiplomski pouk sekundariji 386
Visoke šole za zdravstvo – dodiplomski pouk študenti 1101 Druge zdravstvene šolo – dodiplomski pouk študenti/dijaki 513 Študenti – dodiplomski in podiplomski SKUPAJ 4035
1.2.1.4.1. Izvajanje dodiplomskega pouka za Univerzo v Ljubljani
Za izvajanje tako obsežne izobraževalne dejavnosti imamo 316 habilitiranih visokošolskih učiteljev in asistentov, od tega jih je 149 delno zaposlenih tudi na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Za področje Visoke šole za zdravstvo imamo skupno 155 učiteljev s področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije (Tabela 2). UKC je aktivno sodeloval s kurikularno komisijo za prenovo študija na MF in VŠZ. Z novim študijskim programom se bodo že tako obsežne pedagoške dejavnosti na UKC še bistveno povečale. UKC pripravlja potrebe po novih pedagoških delavcih skupaj s klinično koordinacijo kateder MF.
Struktura zdravnikov UKC je sedaj primerljiva največjim učnim bolnišnicam v Evropi (stanje na dan 30. 11. 2007): 786 specialistov, 711 specializantov in sekundarijev in 1324 študentov medicine, ki imajo kakršnokoli obliko kliničnega pouka.
Naši klinični učitelji izpolnjujejo povsem enake pogoje kot ostali visokošolski učitelji UL, kar pomeni, da morajo poleg kliničnega dela, učenja izvajati še raziskovalno delo in imeti poleg doktorata znanosti še ustrezno število publikacij.
Tabela 2: Univerzitetni učitelji v UKCL
Poklicna skupina Naziv visokošolske
ustanove
Št. habilitiranih učiteljev
% od zaposlenih v poklicni skupini
Zdravniki Medicinska
fakulteta v Lj.
316 41 %
Medicinske
sestre,babice, FTH, radiološki ing.
Visoka šola za zdravstvo
155 16 %
Med zdravniki UKCL je 5 članov SAZU (Slovenske akdemije zanosti in umetnosti).
Učitelji UKCL so v letu 2007 opravili blizu 210.000 ur predavanj in vaj ter 4058 izpitov za študente medicine in dentalne medicine.
Učitelji MF so vsako leto tudi mentorji 50 študentom pri opravljanju raziskovalnih nalog za Prešernove nagrade.
1.2.1.4.2. Izvajanje podiplomskega pouka zdravstvenih kadrov
Za izvajanje podiplomske izobraževalne dejavnosti imamo 223 stalnih mentorjev specializantom in sekundarijem ter 589 mentorjev s področja zdravstvene nege, babištva, fizioterapije in radiologije za notranje izobraževanje (Tabela 3).
Tabela 3: Podiplomski pouk
Mentorstvo pripravnikom s področja zdravstvene nege in babištva ter mentorstvo specializatom in sekundarijem
Poklicna skupina
Št. učečih Št. mentorjev Št. Ur
Zdravniki 1097 223 210.000
MS/babice, ZT 178 470 43.037
Zdravniki in medicinske sestre UKC so v letu 2007 izpraševali 1028 kandidatov na izpitih iz nujne medicinske pomoči in 322 kandidatov na strokovnih izpitih (179 zdravstveni tehniki, 9 laboratorijski tehniki, 53 bolničarji, 1 sanitarni tehnik). Dipl. med. sester in babic je opravilo samo praktični strokovni izpit 80.
V letu 2007 je bilo v UKC opravljenih 63 specialističnih izpitov.
Poleg formalnega izobraževanja na dodiplomskem in podiplomskem pouku visokih šol, ki se izkazuje z urami formalnih predavanj, seminarjev in vaj, poteka obsežen del učenja ob delu, ki ni zajet v zgoraj prikazane ure. Ta oblika poučevanja je obsežna in jo je zelo težko prikazati z obstoječimi načini evidence.
Zato je na pobudo UKCL ustanovljena tudi skupina strokovnih direktorjev terciarnih institucij, ki izdeluje bolj transparentne kriterije za evidenco učenja in poučevanja ob delu.
Obsežno delo učenja na podiplomski ravni opravljajo zaposleni zdravstveni strokovnjaki tudi z predavanji na podiplomskih tečajih, delavnicah in okroglih mizah. V letu 20007 smo organizirali 246 takšnih izobraževalnih dogodkov doma in v tujini sami (Tabela 4).
Tabela 4: Organizacija strokovnih srečanj – kongresi, simpoziji, okrogle mize.
delavnice
Poklicna skupina V Slovenij V tujini
Zdravniki 144 11
Medicinske sestre 88 3
Skupaj 232 14
Izvedli smo 525 plenarnih predavanj kot vabljeni predavatelji doma in v tujini.
Tabela 5: Plenarna vabljena predavanja
Poklicna skupina V Slovenij V tujini
Zdravniki 182 85
Medicinske sestre 238 20
Skupaj 420 105
V letu 2007 smo se 1444 krat aktivno udeležili strokovnih srečanj, bodisi s strokovnimi predavanji ali predstavitvami lastnih znanstvenih dosežkov na domačih in tujih kongresih.
Tabela6: Aktivna udeležba na kongresih, delavnicah in drugih edukacijskih dogodkih
Poklicna skupina V Slovenij V tujini
Zdravniki 1047 377
Medicinske sestre 11 9
Skupaj 1058 386
V okviru stalnega podiplomskega izobraževanja zdravnikov, ki je potrebno za obnavljanje licenc zdravnikov in medicinskih sester, smo se udeležili 1881 izobraževalnih dogodkov.
Tabela 7: Stalno izobraževanje zdravniki/MS
Poklicna skupina V Slovenij V tujini
Zdravniki 1050 369
Medicinske sestre 450 12
Skupaj 1502 381
V letu 2007 smo organizirali tudi spletno knjižnjico OVID in BMJ, ki je vključevala tudi Clinical evidence in omogočili dostop do najpomembenejših spletnih strani strokovne literature vsem zaposlenim in učečim.
Organizirali smo predavanje in delavnico za uporabo obeh spletnih knjižnjic.
Poskusno uporabo smo organizirali tudi za spletno knjižnjico UpToDate in dobili podatke o izjemno visokem odzivu v UKC. V letu 2008 bomo vključili v nabavo tudi UpToDate.
1.2.1.4.3. Evropske akreditacije učnih centrov
V letu 2007 je KO za abdominalno kirurgijo pridobil evropsko akreditacijo za učni center in tako postal že četrti klinični oddelek v UKC, ki služi tudi specializantom iz EU.
1.3. RAZISKOVALNA DEJAVNOST UKC
Strokovnjaki, zaposleni v UKC, izvajamo raziskave v okviru načrta zdravstvenega varstva in nacionalnega raziskovalnega programa, mednarodne raziskave, usposabljamo mlade raziskovalce, zagotavljamo mentorje pri raziskovalnih nalogah in organiziramo znanstveno-raziskovalna in strokovna srečanja. V okviru UKCL deluje Raziskovalni svet in Služba za raziskave in razvoj, ki jo vodi pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno delo.
1.3.1. RAZISKOVALNI SVET
Raziskovalna dejavnost v letu 2007 je zelo heterogena po vsebini. V povprečju je bila raziskovalna dejavnost v letu 2007 po kvaliteti in kvantiteti razmeroma uspešna in primerljiva z letom 2006. V ospredju je bilo izvajanje programov in projektov, ki so jih raziskovalne skupine Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana uspele pridobiti v preteklem obdobju, in ureditev porabe pridobljenega denarja iz teh programov in projektov.
V letu 2007 je Univerzitetni klinični center Ljubljana s strani Agencije za raziskovanje Republike Slovenije (ARRS) pridobil manj sredstev kot prejšnji dve leti. Dobili smo tudi manj novih mladih raziskovalcev (MR) kot v prejšnjih letih, kar je posledica zmanjšanja deleža mladih raziskovalcev, namenjenih (klinični) medicini in dejstva, da zanimanje za pridobitev statusa mladega raziskovalca med mladimi zdravniki v primerjavi s prejšnjimi leti upada.
Pomen Raziskovalnega sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v zvezi s kandidaturo in izborom mladih raziskovalcev ter pri kandidiranju na razpise raziskovalnih projektov Agencije za raziskovanje Republike Slovenije se je zaradi sprememb v pristopih Agencije zmanjšal na minimum. Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je mnenja, da so kriteriji za razpise, ki jih je uvedla Agencija za raziskovanje Republike Slovenije, za medicinske vede in še posebno za klinično raziskovanje preveč okorni in da so za vzpodbujanje strategije kvalitetnega raziskovanja v klinični medicini bistveno manj primerni od kriterijev, ki so se v medicinskem raziskovanju uveljavili v zadnjih 10 letih pred spremembami.
Raziskovalni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je v letu 2007:
• spodbujal, podpiral in sodeloval z upravo pri naporih za večjo preglednost, učinkovitost in kvaliteto raziskovalnega dela,
• podpiral in sodeloval je s Službo za raziskovalno dejavnost in spodbujal upravo k čimprejšnjemu uradnemu imenovanju zaposlenih v to Službo ter za natančno definiranje njenih nalog,
• zavzemal se je za organiziranost, ki omogoča učinkovito raziskovalno delo uspešnim skupinam, in podpiral ukrepe za vzpodbudo raziskovanja v delih zavoda, ki so raziskovalno slabše razviti,
• podpiral je aktivnosti, ki povečujejo možnosti za uspešno kandidiranje na razpisih za domače in evropske oz. mednarodne projekte, kakor tudi aktivnosti, ki omogočajo uspešno izvajanje pridobljenih projektov,
• zavzemal se je za promocijo klinične raziskovalne dejavnosti v zavodu in izven njega,
• spodbujal in podpiral je vodstvo pri načrtu uvedbe razvojnih raziskav Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in pri razpisu za razvojne raziskave zavoda, ki so se začele izvajati v letu 2007.
1.3.2. RAZVOJNO-RAZISKOVALNO DELO V UKC LJUBLJANA – TERCIAR 1
Uspešno smo izvedli prvi interni razpis za razvojno-raziskovalno delo v UKC, za leto 2007. Celotni prijavni postopek je potekal na intranetni spletni strani UKC, pod rubriko »terciarna dejavnost«.
Odziv na razpis je bil zelo velik, prejeli smo 209 predlogov. Vse predloge smo pregledali člani Komisije za klinične raziskave in finančni del uskladili s posameznimi nosilci.
Izdelali smo enostavne kriterije ocenjevanja in jih skupaj s predlogi posredovali predstojnikom klinik, inštitutov oz. strokovnim kolegijem. Po končanem ocenjevalnem postopku na kliniki oz. oddelku so bili vsi prijavljeni projekti razvrščeni v končno rang lestvico. Med projekte, ki so bili ocenjeni kot pomembni za razvoj posameznih strok, je bilo uvrščenih skupno 174 predlogov. Ocenjevalni postopek in končni izbor je pregledala Komisija za klinične raziskave 4.
septembra 2007.
Strokovni svet UKC je na 44. redni seji 17. septembra 2007 sprejel njeno poročilo in potrdil končni seznam izbranih projektov (tabela 1).
Tabela 8:. Prvi interni razpis za razvojno-raziskovalno delo UKC.
Organizacijska enota Št.
prijav
Št.
potrjenih predlogov
Interna klinika 52 40
Kirurška klinika 53 53
Nevrološka klinika 36 22
Ginekološka klinika 13 13
Pediatrična klinika 12 7
Stomatološka klinika 1 1
Dermatološka klinika 9 7
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
4 4
Očesna klinika 5 3
Klinika za orl in cervikalno kirurgijo 4 4 Klinični inštitut za medicino dela, prometa
in športa
1 1
Klinika za nuklearno medicino 6 6
Klinični inštitut za kemijo in klinično biokemijo
4 4
Center za medicinsko rehabilitacijo 2 2
Reševalna postaja 4 4
Upravno-administrativne službe (SPOBO) 1 1
Služba zdravstvene nege 1 1
Služba bolniške prehrane in dietoterapije 1 1
1.3.3. DOKTORATI IN MAGISTERIJI
V UKC je bilo v letu 2007 dokončanih 30 doktoratov znanosti in 14 magisterijev.
1.3.4. OBJAVE V STROKOVNEM TUJEM IN DOMAČEM TISKU.
Rezultati obsežnega raziskovalnega in dobrega strokovnega dela UKC Ljubljana se zrcali tudi v številnih objavah v strokovnem, tujem in domačem tisku.
Avtorji iz UKC Ljubljana so v zadnjih 10 letih prispevali v slovensko biomedicinsko bibliografijo 24.820 bibliografskih enot, kar predstavlja 31.3 odstotkov vseh objav slovenskih avtorjev iz področja biomedicine, doma in v tujini. Samo v letu 2007 je bilo objavljenih 2366 bibliografskih enot (znanstveni in strokovni članki, poglavja v knjigah, monografije, objavljena vabljena predavanja – doma in v tujini), kar predstavlja 32.4 odstotkov od vseh 7.295 objav slovenskih avtorjev iz področja biomedicine.
Tabela 9: Število bibliografskih enot (COBISS tipologija), ki so jih v letu 2007 prispevali avtorji UKC
COBISS Tip (številka z razlago) Število
1.01 Izvirni znanstveni članek 205
1.02 Pregledni znanstveni članek 54
1.03 Kratki znanstveni prispevek 41
1.04 Strokovni članek 147
1.05 Poljudni članek 59
1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
12
1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)
61
1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 105 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 637 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na
konferenci
456
1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci
244
1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
12
1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
156
1.20 Predgovor, spremna beseda 13
1.21 Polemika, diskusijski prispevek 5
1.22 Intervju 1
1.25 Drugi članki ali sestavki 32
2.01 Znanstvena monografija 2
2.02 Strokovna monografija 8
2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 3 2.06 Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 12
2.08 Doktorska disertacija 30
2.09 Magistrsko delo 14
2.11 Diplomsko delo 2
2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 6 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 8 2.30 Zbornik nerecenziranih prispevkov na konferenci 28 2.32 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači
konferenci
13
Skupaj 2.366
Tabela 10: Bibliografske enote zdravstvene nege, ki niso zajete v sistem cobiss v letu 2007
Strokovni članki v domači literaturi 173
Poljudni članki 5
Strokovni članki v tuji literaturi 6 Zdravstveno vzgojne publikacije 10
So-avtorstva v knjigi 2
Skupaj 196
Poleg pisanja prispevkov so številni zdravniki in drugi zdravstveni strokovnjaki člani uredniških odborov strokovnih revij in opravljajo za te revije tudi recenzije.
Tabela 11: Članstvo v uredniških odborih strokovnih publikacij - zdravniki
Naziv V Sloveniji V tujini
Zborniki 61 7
revije 40 40
knjige 11
Skupaj 112 47
Tabela 12: Članstvo v uredniških odborih strokovnih publikacij– medicinske sestre
Naziv V Slovenij V tujini Zborniki/revije 33 2
Skupaj 33 2
1.3.5. Raziskovalno delo in raziskovalni projekti.
V letu 2007 je bila Služba za raziskave in razvoj (SR&R) dejavna na naslednjih štirih glavnih področjih:
1. spremljanje mladih raziskovalcev,
2. projekti, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
3. projekti iz terciarne dejavnosti UKC, 4. mednarodnimi projekti.
1.3.5.1. Mladi raziskovalci
V letu 2007 se je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na podiplomskem študiju do doktorata in na enovitem doktorskem študiju usposabljalo skupno 41 mladih raziskovalcev, od tega 25 doktorjev medicine, 1 mikrobiolog, 5 biologov, 4 psihologi, 1 biokemik, 3 farmacevti in 2 stomatologa. V letu 2007 je nove pogodbe sklenilo 5 mladih raziskovalcev, od tega se je za 3 financiranje pričelo v letu 2007, za 2 se bo financiranje pričelo v letu 2008.
V letu 2007 je z odobritvijo ARRS odšla na krajše usposabljanje (3 mesece) v tujino (ZDA) ena mlada raziskovalka.
Doktorsko disertacijo je v letu 2007 uspešno zagovarjalo 10 mladih raziskovalcev.
1.3.5.2. Projekti ARRS
UKC je v lanskem letu izvajal raziskovalne programe in projekte, ki jih je financirala ARRS. Aktivnih je bilo 15 programov in 72 projektov. Od teh aktivnih projektov so bili štirje podoktorski; eden od njih se je zaključil v letu 2007, pričel pa se je odvijati nov projekt.
Od preostalih 68 raziskovalnih projektov je bilo v letu 2007 - 33 zaključenih, istočasno je bilo uvedenih 17 novih. Podrobnejši pogled nam pokaže, da je med njimi 31 temeljnih projektov in 37 aplikativnih.
Poleg teh programov in projektov je bilo lani aktivnih 9 CRP-jev, kjer je bil UKC dvakrat nosilec in sedemkrat sodelujoč partner.
Tabela 13: Domači raziskovalni projekti in programi – ARRS
Naziv Število Zaključeni – 2007
Novi- 2007 Programi 15
Projekti 72 33 17
CRP 9
Skupaj 96 33 17
V letu 2007 smo izvajali 8 bilateralnih pogodb.
V letu 2007 izvajamo še tri raziskave v povezavi z WHO, eno z Evropsko komisijo in 22 mednarodnih raziskav v organizaciji mednarodnih strokovnih skupin ali združenj.
1.3.5.4. Mednarodni raziskovalni projekti
Leto 2007 je bilo po svoje prelomno za področje mednarodnih projektov. V začetku januarja je startal projekt Genepark, ki ga financira Evropska komisija in ki spada v 6. okvirni program (FP6). V tem projektu se UKC prvič predstavlja kot koordinator projekta. Tako je UKC podpisal pogodbo z Evropsko komisijo in nato še konzorcijsko pogodbo s sedmimi partnerji. Projekt je ovrednoten na 2,9 milijonov evrov in bo trajal 36 mesecev. Projekt je v letu 2007 deloval v skladu s planom. Težave z enim partnerjem je koordinator projekta uredil s preusmeritvijo sredstev na drugega partnerja.
Leto 2007 je bilo predzadnje leto na projektu Aris*er, ki prav tako spada v FP6.
V sklopu tega projekta UKC kot partner s pomočjo dveh tujcev razvija robota za operacije na odprtem srcu. Projekt se je odvijal v skladu s predvideno dinamiko.
Projekt se bo zaključil 1. 12. 2008. Financiranje predzadnjega dela se je z maja zavleklo v september zaradi organizacijskih težav EC.
Projekt ABS International je naslednji projekt, kjer UKC nastopa kot partner.
V projektu Phime, ki se odvija že tretje leto, sodelujejo naši izvajalci in tudi številni zunanji sodelavci. Projekt je izredno dinamičen, saj vključuje veliko število pacientov na različnih lokacijah po Sloveniji.
V letu 2007 se je zaključil bilateralen projekt MCIRG. S strokovnimi rezultati, ki so v okviru pričakovanj, so izvajalci in naročniki zadovoljni. Januarja 2008 smo oddali zaključno poročilo in v kratkem pričakujemo še zadnji obrok povračila stroškov.
Projekt NephroQuest je startal v letu 2007 in v njegovem okviru so lansko leto izvedli le pripravljalne aktivnosti.
Izvedena so bila vsa pripravljalna dela za projekt TARCC, za katerega je bila lani decembra podpisana konzorcijska pogodba, tako da se z letošnjim letom uradno pričenja njegova realizacija, ki bo trajala 3 leta.
Drugo leto se je odvijal projekt Euronet, ki prav tako spada v kategorijo manjših projektov. Planiran zaključek je 31. 12. 2008.
Kot partner sodelujemo tudi v projektu ENRBD, ki spada v kategorijo manjših projektov. Startal je v letu 2007 in bo trajal 36 mesecev.
Tabela 14:. Mednarodni raziskovalni projekti
Naziv Dela Število
Bilateralne pogodbe 8
WHO 3
Evropska komisija 1
Evropski projekti – 6. OKVIRNI PROGRAM EU 9
Mednarodne strokovne skupine 22
SKUPAJ 43
Poleg naštetih projektov je UKC Ljubljana vključen v pripravo projektne dokumentacije za številne nove projekte Evropske komisije iz FP7 in v pripravo projektov sorodnih mednarodnih institucij. Te pripravljalne aktivnosti so v različnih fazah priprave in nekatere med njimi bodo morda dočakale podpis konzorcijske pogodbe.
1.4. ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA
1.4.1. Dejavnost zdravstvene in babiške nege
Naše osnovno poslanstvo je skrb za pacienta; zagotavljanje strokovne in humane zdravstvene in babiške nege. Zaradi vsebine svojega dela in številčnosti smo izvajalci zdravstvene nege vpeti v sleherni delovni proces in tako pomembno vplivamo na kakovost in učinkovitost zdravstvene obravnave pacientov.
Dejavnost vodijo glavne medicinske sestre, ki so odgovorne za nenehno izboljševanje kakovosti na vseh področjih našega delovanja. Vzpostavljamo učinkovito organiziranost zdravstvene nege in oskrbe, izobražujemo in usposabljamo dijake, študente in naše zaposlene, oblikujemo strokovne kriterije za delovne pripomočke in opremo, oblikujemo strokovne standarde in navodila za delo, izvajamo redne in izredne strokovne nadzore. Prizadevamo si za varno, čisto in prijazno delovno okolje ter pozitivno organizacijsko kulturo.
Dejavnost zdravstvene nege vključuje tudi koordinacijo specialistične ambulantne dejavnosti na področju zdravstvene nege, svetovalno dejavnost za področje razjede zaradi pritiska, inkontinence in stom ter svetovalno socialno službo.
Z oskrbovalnimi službami sodelujemo na področju izobraževanja in usposabljanja ter organizacijskih izboljšav.
1.4.1.1. Organizacijska struktura
Dejavnost zdravstvene in babiške nege načrtuje, vodi in nadzira glavna medicinska sestra enote na različnih nivojih vodenja. Sledimo skupni viziji UKC Ljubljana, ki postavlja v ospredje holizem, povezovanje in integracijo vseh strok.
Osnovno organizacijsko enoto predstavlja negovalni tim, ki ga sestavljajo različni profili izvajalcev zdravstvene nege. Tim vodi višja / diplomirana medicinska sestra.
Znotraj posameznih enot, kliničnih oddelkov, centrov deluje Strokovni kolegij zdravstvene, babiške nege, na nivoju UKC Ljubljana pa deluje Strokovni svet zdravstvene nege. Za področje bolnišnične higiene in preprečevanja bolnišničnih okužb je organiziran Kolegij higienikov, ki povezuje strokovnjake več poklicnih skupin s ciljem obvladovanja bolnišnične higiene v UKC Ljubljana. Tudi za
in usklajuje pedagoško dejavnost na področju zdravstvene in babiške nege. Za področje kakovosti v zdravstveni negi smo vzpostavili Kolegij koordinatorjev, ki deluje na projektih za izboljševanje postopkov in procesov na nivoju bolnišnice.
1.4.1.2. Kadri v zdravstveni negi in zahtevnost zdravstvene in babiške nege
Število zaposlenih
Dne 31. 12. 2007 je bilo zaposlenih skupno 3.109 izvajalcev zdravstvene in babiške nege. V to število so vključeni tudi pripravniki MZ (80). Primerjalno z letom 2006 se je skupno število izvajalcev povečalo za dva odstotka. Povečanje števila medicinskih sester se navezuje na povečan delež zahtevnejših bolnikov (naraščanje II. in III. kategorije zahtevnosti zdravstvene nege).
profil 31.12. 2006 31.12. 2007
Medicinske sestre 910 967
Medicinske sestre MZ 59 40
Zdravstveni tehniki 2016 2062
Zdravstveni tehniki MZ 43 40
bolničarji 94 101
Bolničarji MZ 0 0
Strežnice, čistilke 581 585
Ostali nezdravstveni delavci 375 373
Kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege – primerjava leto 2005, leto 2006 in leto 2007
UKC I kat v % II kat v % III
kat v % IV
kat v % skupaj
Leto
2005 280,30 18,99 514,16 34,83 583,52 39,52 98,41 6,67 1.476,38 Leto
2006 252,37 16,95 538,27 36,15 598,44 40,19 99,98 6,71 1.489,06 Leto
2007 250,26 16,85 531,78 35,80 604,67 40,71 98,70 6,64 1.485,41
POVPREČNO ŠTEVILO PACIENTOV NA DAN , RAZPOREJENIH V KATEGORIJE ZAHTEVNOSTI ZN
v leto 2005
280,3
514,16 583,52
98,41 0
200 400 600 800
1 kategorije
število bolnikov
I kategorija II kategorija III kategorija IV kategorija
POVPREČNO ŠTEVILO PACIENTOV NA DAN, RAZPOREJENIH V KATEGORIJE ZAHTEVNOSTI ZN ,
v letu 2006
252,37
538,27 598,44
99,98 0
200 400 600 800
1 kategorija
število bolnikov
I kategorija II kategorija III kategorija IV kategorija
POVPREČNO ŠTEVILO PACIENTOV NA DAN, RAZPOREJENIH V KATEGORIJE ZAHTEVNOSTI ZN,
v letu 2007
250,26
531,78 604,67
98,7 0
200 400 600 800
1 kategorija
število bolnikov
I kategorija II kategorija III kategorija IV kategorija
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) izvajamo kategorizacijo pacientov že od leta 1998. V zadnjih treh letih opažamo trend naraščanja pacientov v zahtevnejših kategorijah, to je v kategoriji III. stopnje zahtevnosti, v kateri so pacienti povsem odvisni od pomoči zaposlenih v ZN. Večje število pacientov v III.
kategoriji povezujemo z vse večjim staranjem populacije, vse več je kroničnih bolezni, katere zahtevajo hospitalno obravnavo. Predvidevamo, da se bo porast pacientov v III. kategoriji zahtevnosti še povečeval tudi v prihodnjih letih.
V mesecu juniju 2007 je bila opravljena nadzorna kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege. Ugotovljena skladnost kategorij med redno in nadzorno kategorizacijo je bila zelo visoka, 85,27 odstotkov, kar kaže na odgovorno vsakodnevno beleženje zahtevanih elementov kategorizacije.
1.4.1.3. Zagotavljanje kakovosti v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi
Izobraževanje kot osrednji element kakovosti v zdravstveni in babiški negi ter oskrbi
Kakovostna in varna zdravstvena nega je pogojena z izobraženim in strokovno usposobljenim kadrom. UKC Ljubljana posveča temu področju veliko pozornost.
Delujemo prednostno na dveh področjih: učimo dijake in študente ter naše zaposlene. Predstavljamo stroko zdravstvene nege in babištva v slovenskem in mednarodnem prostoru.
Želimo poudariti, da se je s spremembo izobraževalnega programa za diplomirano medicinsko sestro in babico bistveno povečal obseg kliničnega učenja, vse brez dodatnega kadra. V posameznem študijskem letu je na vajah v naši ustanovi 658 študentov zdravstvene nege, 95 študentov babištva in 513 dijakov Srednje zdravstvene šole.
Povprečno imamo na dan v hiši 300 dijakov in študentov.
Kratek opis dejavnosti po vsebini in v številkah
V okviru ustanove - notranja funkcionalna izobraževanja se je izobraževalo 747 (75 odstotkov) MS in 1265 (60 odstotkov) ZT ter 114 (16 odstotkov) sodelavcev v oskrbi .
Izven UKC se je izobraževalo 206 MS, BABIC in 218 ZT in 26 sodelavcev v oskrbi.
V tujini se je izobraževalo 10 MS in 2 ZT.
V formalnih oblikah šolanja je bilo:
- 5 bolničarjev na srednji stopnji, - 109 ZT na visoki strokovni stopnji, - 6 MS na specializaciji,
- 6 MS na univerzitetni stopnji, - 11 MS na magistrskem študiju, - 1 MS na doktorskem študiju.
V UKC je predavalo 211 MS, babic, v drugih ustanovah 238 MS, babic in v tujini 20 MS, BABIC.
67 MS je bilo članic organizacijskih odborov v državi in 5 izven nje.
Predstavitev stroke s posterjem je bilo 11 v državi in 9 v tujini.
18 MS, babic je bilo vodij okrogle mize v državi in 3 MS v tujini.
27 MS, babic je vodilo učne delavnice in 23 jih je v državi tudi organiziralo.
137 MS, babic se je udeležilo kongresov v državi in 55 v tujini.
769 MS, babic in ZT je sodelovalo na strokovnih srečanjih, ki jih je organizirala Zbornica ZN in babištva in 700 na srečanjih, ki so jih organizirala strokovna društva ZN in babištva. 673 udeleženk je bilo na srečanjih, ki so jih priredili organizatorji izven ZN in babištva.
54 MS, babic in ZT UKC je sodelovalo pri vajah dijakom Srednje zdravstvene šole, 821 študentom Visokih šol za zdravstvo, 4 študentom ZN iz tujine, 2 študentom MF.
5 MS je bilo mentoric pri diplomski nalogi.
470 MS, babic in ZT je bilo mentoric pripravnikom s področja ZN in babištva. Opravili so 43.037 mentorskih ur.
Strokovni izpit je opravilo 89 ZT, 72 dipl. med. sester, 8 dipl. babic in 5 bolničarjev.
Avtoric strokovnega članka objavljenega v državi je 173 MS.
Avtorica raziskovalnega članka z recenzijo v državi je 1 in brez recenzije tudi 1 MS.
Avtoric poljudnega članka objavljenega v državi je 5 MS.
6 MS je avtoric strokovnega članka objavljenega v tujini.
Izvedeno je bilo 14 recenzij strokovnih člankov iz področja ZN.
4 MS so bile avtorice zdravstveno vzgojne publikacije in 10 MS je bilo soavtoric zdravstveno vzgojne publikacije.
2 MS sta bili soavtorici knjige izdane doma.
33 MS je bilo članic uredniških odborov doma.
9 MS je bilo sodelavk pri projektih ZN v UKC, sodelavke projekta iz ZN v tujini so bile 3 MS. 1 MS je vodila projekt v Sloveniji, 2 pa v UKC. Pri projektih izven ZN je sodelovalo 124 MS.
Uvajamo 1 novo metodo dela v ZN »Proces zdravstvene nege v praksi« v okviru projekta Uvajanje mednarodne klasifikacije prakse ZN (UMKPZN) v UKC.
34 MS je članic mednarodnih strokovnih združenj, 11 jih je v vodstvih le teh.
13 MS UKC je predsednic strokovnih združenj ZN v Sloveniji, 9 MS je podpredsednic in 35 je članic vodstev.
Izobraževanje na področju medicinske oz. zdravstvene terminologije: v letu 2007 se ga je udeležilo 79 administrativnih delavcev iz zdravstvene dejavnosti.
Izobraževanje na področju urejanja in hranjenja dokumentarnega gradiva: v letu 2007 se ga je udeležilo 88 administrativnih delavcev.
1.4.1.4. Bolnišnična higiena kot temeljno področje za zagotavljanje čistega in varnega okolja za paciente in zaposlene
Čisto in varno okolje ter dodatno izobraženi kadri s področja bolnišnične higiene ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb so osnovni pogoj za dobre izide celotne zdravstvene obravnave pacientov.
V letu 2007 je bil velik poudarek na oblikovanju strokovnih kriterijev za pripravo na javne razpise. Uspešno so bili zaključeni pomembni razpisi, vezani na področje splošne higiene bolnišnice: razkužila in mila, zunanje čiščenje, čistila, večnamenski vozički, plastične vreče, papirna galanterija, rokavice.
Uvedli smo projektni pristop za uvajanje novih materialov in pripomočkov v prakso.
Kontinuirano smo učili in izvajali učne delavnice za osvežitev in dopolnitev znanja o osnovah higienskih standardov.
Sodelovali smo pri organizaciji in izvedbi podiplomske šole iz bolnišnične higiene na Medicinski fakulteti.
Pripravili smo učni program za predmet preprečevanje okužb na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice.
Sledili smo porabi posameznih artiklov, ki pomembno vplivajo na celotne stroške z vidika usklajenosti s higienskimi standardi.
Vzpostavili smo pregledno vstopanje in sodelovanje z inšpekcijskimi službami, ki nadzorujejo higiensko epidemiološko področje.
Nadaljevali smo z interdisciplinarnim povezovanjem vseh poklicnih skupin, ki delujejo na tem področju.
1.4.1.5. Kazalniki kakovosti
Spremljali smo naslednje kazalnike kakovosti:
- razjede zaradi pritiska, nastale v bolnišnici: 0,34 odstotkov, - padci s postelje: 0,72 odstotkov,
- neželeni dogodki: ni še podatkov,
- vbodi in poškodbe z ostrimi predmeti: 124
1.4.1.5.1. Druge aktivnosti za izboljševanje kakovosti na področju zdravstvene in babiške nege
Uvedli smo varnostne vizite na področju zdravstvene in babiške nege ter pogovore o varnosti.
Pripravili smo lestvico za oceno tveganja za padec pacienta.
Sledili smo potrebe po izolaciji pacientov.
Uvajali smo racionalno in humano rabo pripomočkov za inkontinenco.
Izvedeni so bili trije redni strokovni nadzori na področju zdravstvene nege.
Izvedena je bila nacionalna anketa o izkušnjah pacientov.
Pripravljali smo strokovne kriterije za javne razpise materialov, pripomočkov in aparatur v zdravstveni negi in oskrbi: razkužila in mila, plastične vrečke, papirna konfekcija, rokavice, čistila, storitve čiščenja, katetri in kanile, urinske vrečke, aspiracijske cevke, infuzijski sistemi, bolniške postelje, večnamenski vozički, zbiralniki za ostre predmete, materiali za rane, material za prekrivanje op. polja, itd.
Oblikovali smo navodila za uporabo novih materialov, pripomočkov za delo, opreme in aparatur; posredno se ureja šifrant materialov.
Skupaj s Komercialnim sektorjem smo pripravili pravila za uvedbo novih izbranih materialov v klinično prakso.
Sodelovali smo pri vzpostavitvi protokola za uvedbo novih identov.
Nadaljevanje uvajanja zdravstveno dokumentacijskega sistema (ZDS).
1.4.1.6. Prostovoljci v UKC Ljubljana
Področje koordinira Mojca Fink, univ. dipl. kulturologinja; v času njene odsotnosti je delo prevzela Renata Kolbl, dipl. m. s.
Prostovoljci pomenijo za paciente višjo kakovost bivanja in so zelo zaželeni.
Pacientom nudijo psihično oporo, so njihovi spremljevalci ob obiskovanju kulturnih prireditev. V letu 2007 so bila izvedena številna izobraževanja prostovoljcev; skupno je prispevalo svoje prostovoljno delo 118 prostovoljcev.
1.5. KAKOVOST
1.5.1.Poročila OE o dosežkih na področju kakovosti Poročila OE o dosežkih na področju kakovosti
Na strokovnorganizacijskih enotah so letu 2007 potekale naslednje dejavnosti:
KLINIČNE SMERNICE
SMERNICE
organizacijska enota Smernica
INTERNA KLINIKA - KO za
kardiologijo Akutni koronarni sindrom
Izbira prejemnikov za presaditev srca in zdravljenje po presaditvi : smernice priporočila
Stopnje nujnosti in kaj je potrebno opraviti pred napotitvijo pacienta na specialistični pregled specialistu internistu kardiologu?
Ishemična bolezen srca
Stopnje nujnosti in kaj je potrebno opraviti pred napotitvijo pacienta z boleznijo srčnih zaklopk na specialistični pregled h kardiologu
Zdravljenje atrijske fibrilacije z zdravili – e smernice
Sindrom dolgega in kratkega intervala QT:
obravnava in priporočila.
Smernice za diagnostiko in zdravljenje kroničnega srčnega popuščanja,
INTERNA KLINIKA - KO za gastroenterologijo
Priporočila za zdravljenje neželenih učinkov nesteroidnih protivnetnih zdravil in aspirina
na prebavila
Priporočila za uporabo somatostatina in njegovih analogov pri zdr. pacientov z akutno krvavitvijo iz varic požiralnika in/ali želodca
Priporočila za uporabo terliprestina pri zdravljenju jetrne ciroze
Priporočila za uporabo albuminov pri zdravljenju jetrne ciroze
Priporočila za uporabo somatostatinskih analogov pri zdr. nevroedokrilnih tumorjev
Priporočila za uporabo zaviralcev protonske črpalke
Priporočila za presejanje raka debelega črevesa in danke
Stopnje nujnosti in potrebne preiskave pri pacientu pred napotitvijo na spec. pregled h gastroenterologu
INTERNA KLINIKA - KO za nefrologijo
Smernice za uporabo ESA (erythropoiesis stimulating agents) v nefrologiji
Smernice za ultrazvočno sledenje pred in po angioplastiki ledvičnih arterij pri nativnih in transplantiranih ledvicah
Protokol za vključitev odraslih pacientov na čakalno listo za presaditev ledvice umrlega darovalca
Izdelava protokola za podporno zdravljenje fulminantne jetrne odpovedi
Nov protokol za citratno antikoagulacijo pri kontinuirani vensko-venski hemofiltraciji
Izdelava in implementacija protokola za preprečevanja kontrastne nefropatije
Izdelava in implementacija protokola
po perkutani transluminalni renalni angioplastiki.
INTERNA KLINIKA - KO za endokrinologijo in diabetes
Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2
Smernice in njihova implementacija za zdravljenje najhujših oblik osteoporoze s preparatom teriparatid
Dopolnjene smernice za obravnavo pacientov z osteoporozo
Stopnje nujnosti in potrebne preiskave ob napotitvah k specialistu endokrinologu in k specialistu diabetologu
KIRURŠKA KLINIKA - KO za maksilofacialno in oralno
kirurgijo Zdravljenje z HBO v maksilofacialni kirurgiji
3 d modeli
Distrakcija obraznega skeleta
Zdravljenje zlomov kondilarnih odrastkov mandibule (primerjava operativno in konzervativnega zdravljenja)
Implantološko zdravljenje
Lasersko zdravljenje
Obrazec za ekstrakcijo zob
Obrazec za izklesanje zob
Obrazec za apikotomijo
Obrazec za implantologijo
Izvajamo smernice Evropskega združenja za kraniomaksilofacilano in oralno kirurgijo KIRURŠKA KLINIKA - KO za
urologijo Smernice zdravljenja BHP
Priporočila družinskemu zdravniku za diagnosticiranje in zdravljenje benigne hipertrofije prostate.
NEVROLOŠKA KLINIKA Priporočila za endovaskularno in kirurško
zdravljenje možganskih anevrizem
Smernice za obravnavo pacientov z možganskožilnimi boleznimi
Protiagregacijska zdravila v sekundarni preventivi ishemičnega možganskožilnega dogodka. Slovenska priporočila
GINEKOLOŠKA KLINIKA - KO za
perinatologijo Protokol za ukrepanje pri hudi preeklampsiji
Protokol za ukrepanje pri preeklampsiji
Protokol za prekinitev nosečnosti z mifepristonom in misoprostolom zaradi med. indikacije
GINEKOLOŠKA KLINIKA - KO za ginekologijo
Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu.
Čas do izvida po predhodni diagnostiki“- genetika
Distocija ramen
Medenična vstava ob terminu poroda
PEDIATRIČNA KLINIKA – KO za nefrologijo
Diagnostična obravnava otrok po preboleli okužbi sečil
PEDIATRIČNA KLINIKA – KO za
nevrologijo
Izdelava algoritma zdravljenja več kot pet minut trajajočih epileptičnih napadov
Algoritem zdravljenja epileptičnega statusa pri otrocih
KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA
Smernice za uporabo protivirusnih zdravil iz skupine zaviralcev nevraminidaze za zdravljenje in preprečevanje gripe
Smernice za diagnostiko in zdravljenje lymske borelioze
Smernice za zdravljenje pacientov s
Smernice za obravnavo pridobljene toksoplazmoze
OČESNA KLINIKA Specifične oftalmološke smernice
Odkrivanje in zdravljenje keratokonusa
Odkrivanje in zdravljenje glavkoma
Kemične poškodbe očesa
Pooperativni zapleti po operaciji sive mrene
KLINIKA ZA NUKLEARNO
MEDICINO Smernice za obravnavo pacientov z golšo
Smernice za obravnavo pacientov avtoimunsko boleznijo ščitnice
Smernice za obravnavo avtonomnim tkivom v ščitnici
Smernice za obremenitvjo z jodom ter bolečo ščitnico
Stopnje nujnosti in kaj je potrebno opraviti pred napotitvijo pacienta na specialistični pregled k tirologu
KLINIKA ZA ORL Cistična fibroza
Rinitis, rinosinuzitis, sinuzitis – smernice zdravljenja v ambulanti zdravnika splošne medicine in specialista otorinolaringologa
KLINIČNI INŠTUT ZA
RADIOLOGIJO Klinične smernice za uporabo 3T MR
Priporočila za uporabo kontrastnega sredstva
- navodila za klinika
- navodila za radiologe
- navodila pacientom
Obrazci pisnih pristankov na poseg / preiskavo
Klinične smernice za uporabo rentgenskih aparatur
Uvajanje novih tehnik in materialov
Idejni program celovite obravnave radioloških posegov
Kontrola kvalitete rentgenskih aparatov
- 16 rezinski CT
- QC za vse na inštitutu instalirane rentgenske aparate
Poročilo – preglednica opravljenih testov aparatur
INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO
Diatermija
IR obsevanje
Terapevtski UZ
Uporaba TNB-ja
Uporaba TENS-a
Izdelava kompresijskih oblačil
Nameščanje ramenske opornice
Učenje posedanja v invalidski voziček
Naročanje pacientov na ambulatni pregled
Obračunavanje ambulantnih storitev
VEČ KO IN KLINIK
Smernice za določanje prokalcitonina v urgentnih ambulantah in na oddelkih UKC
Klinične poti
KLINIČNE POTI
organizacijska enota Klinična pot status klinične poti INTERNA KLINIKA - KO za
kardiologijo
Akutni koronarni sindrom brez elevacije spojnice ST
(NSTE AKS)
Invazivni diagnostični in
terapevtski srčni posegi INTERNA KLINIKA - KO za
gastroenterologijo Akutni pankreatitis v uporabi
Rak debelega črevesa in
danke Pripravljena
INTERNA KLINIKA - KOIIM Klinična pot za paciente po primarnem srčnem zastoju in uspešnem srčnem oživljanju na terenu, ki vključuje urgentni invazivni koronarni pristop in blago inducirano
hipotermijo. v uporabi
Klinična pot za akutno
obravnavo masivne in submasivne pljučne
trombembolije v uporabi
Akutni koronarni sindrom v uporabi INTERNA KLINIKA - KO za
endokrinologijo in diabetes
Klinična pot (protokol) za uvedbo zdravljenja in sledenje pacientov s hudo osteoporozo, ki prejemajo
zdravilo teriparatid (Forsteo v uporabi INTERNA KLINIKA - KO za
nefrologijo
Klinična pot za pacienta za ledvično biopsijo lastne ali
presajene ledvice v uporabi
Klinična pot za pacienta s presajeno ledvico s porastom kreatinina nad 25%
Klinična pot pacienta na
peritonealni dializi pri sumu
na peritonitis
KIRURŠKA KLINIKA - KO za kardiovaskularno kirurgijo
Klinična pot obravnave pacienta z ishemično boleznijo srca in aortno
stenozo v uporabi
KIRURŠKA KLINIKA - KO za travmatologijo - Urgentni blok
Klinična pot zdravstvene obravnave poškodovanca z
zlomom kolka
Klinična pot zdravstvene
obravnave poškodovanca s poškodbo vratne hrbtenice NEVROLOŠKA KLINIKA Klinična pot za obravnavo
pacientov z
možganskožilnimi boleznimi NEVROLOŠKA KLINIKA - KI
za nevrofiziologijo
Klinična pot za obravnavo pacienta s sumom na sindrom zapestnega prehoda
Klinična pot za obravnavo
pacienta s sumom na sindrom komolčnega
prehoda
PEDIATRIČNA KLINIKA - služba za otroško psihiatrijo
Priprava klinične poti za obravnavo motenj hranjenja na terciarnem nivoju ? PEDIATRIČNA KLINIKA -
služba za alergologijo
Klinično pot Diagnostika alergije na zdravila ? PEDIATRIČNA KLINIKA -
KO za endokrinologijo
Novo odkrita sladkorna
bolezen V uporabi
