LETNO POROČILO 2012

(1)

LETNO POROČILO 2012

(2)

3 LETNO POROČILO 2012

Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba:

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi:

Ksenija Ševerkar, pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve Vlado List, vodja Službe za planiranje, kontroling in poslovno informiranje

Elvira Kaljanac, Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje Maja Mazej, vodja Tehnično-vzdrževalnih služb

Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve Boris Selan, v. d. vodje Službe za izobraževanje in razvoj kadrov Danica Girandon, Kadrovska služba

mag. Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja

prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr.med., pomočnica strokovne direktorice UKC prim. Janez Remškar, dr. med., svetovalec strokovne direktorice UKC

Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno nego Tehnični urednici:

Sabina Vrhnjak Blanka Šetinc Lektura:

Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s. p.

Oblikovanje in prelom:

Ana Vedlin Fotografije:

Jolanda Kofol, Aleš Beno, Matjaž Žnidaršič, 123 RF in drugi Naklada:

150 izvodov Tisk:

Grafika Gracer, d. o. o.

KAZALO

1. UVOD 7

1.1 POROČILO PREDSEDNICE SVETA UKC LJUBLJANA 9

2. PREDSTAVITEV ZAVODA 12

3. PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA 14

3.1 TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 14

3.2 DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA 14

3.3 STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO-ADMINISTRATIVNE STORITVE 14

4. ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA 18

4.1 SVET UKC LJUBLJANA 18

4.2 STROKOVNI SVET 18

4.3 OŽJE VODSTVO ZAVODA 18

4.4 VODENJE KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV 19

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2012 20

1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA 21

2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA 22

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV 23

4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 24

4.1 VIDIK PACIENTOV IN DRUGIH ODJEMALCEV 25

4.2 FINANČNI VIDIK 35

4.3 VIDIK POSLOVNIH PROCESOV 41

4.4 VIDIK UČENJA IN RASTI 43

4.5 REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA 45

4.5.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS 45

4.5.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela leta 2011 do ZZZS in drugih plačnikov z obrazložitvijo 46

4.5.2.1 Bolnišnična dejavnost 46

4.5.2.2 Specialistično-ambulantna dejavnost 55

4.5.2.3 Druge dejavnosti 57

4.6 TERCIARNA DEJAVNOST 58

4.7 RAZISKOVALNA DEJAVNOST 58

4.8 POSLOVNI IZID 62

4.8.1 Prihodki 63

4.8.2 Odhodki 68

4.8.2.1 Stroški materiala 68

4.8.2.2 Stroški storitev 74

4.8.2.3 Stroški dela 78

4.8.3 Rezultat poslovanja 82

4.8.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah 83

(3)

5

5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH

POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA 85

6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 86

6.1 UČINKI UKREPOV NA PODLAGI ENOTNIH USMERITEV UKC LJUBLJANA 86

6.2 DODATNI SANACIJSKI UKREPI ZA STABILIZACIJO POSLOVANJA 92

6.2.1 Ukrepi na prihodkovni strani 92

6.2.2 Ukrepi na odhodkovni strani 99

6.2.2.1 Nadurno delo 99

6.2.2.2 Povečan obseg dela 100

6.2.2.3 Drugi ukrepi organizacijskih enot 102

6.3 MODEL POSLOVNE ODLIČNOSTI IN OCENA V OKVIRU PRIZNANJA

REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST (PRSPO) 103

6.4 PRIPRAVE NA PRIDOBITEV CERTIFIKATA MEDNARODNE AKREDITACIJE 103

6.5 PROJEKT SIOK (SLOVENSKA ORGANIZACIJSKA KLIMA) 103

7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 104

7.1 KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI 104

7.2 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA 104

8. OCENA STROKOVNE UČINKOVITOSTI – KAKOVOSTI IN VARNOSTI 105 8.1 PROGRAM IN LETNI CILJI ZA ZAGOTOVITEV IN NENEHNO

IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI IN VARNOSTI PACIENTOV 105

8.2 POVRATNE INFORMACIJE UPORABNIKOV ZA LETO 2012 105

8.3 NOTRANJE PRESOJE, DEJAVNOSTI ZA PRIDOBITEV AKREDITACIJSKE LISTINE IN INTERNI STROKOVNI NADZORI 108

8.4 POROČILO O SISTEMU UPRAVLJANJA ODKLONOV 108

8.5 AKTIVNE KLINIČNE POTI V UKC LJUBLJANA 110

8.6 NAČRTNA RABA PROTIMIKROBNIH ZDRAVIL IN PREPREČEVANJE OKUŽB 112

9. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) 114

9.1 NOTRANJE REVIZIJE 114

9.2 SVETOVALNA FUNKCIJA 118

10. POJASNILA ZA PODROČJA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI 119

11. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA 119

12. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA

IN KADROVSKE POLITIKE TER POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 119

12.1 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA 119

12.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike 119

12.1.2 Druge oblike dela 130

12.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništvo 130

12.1.4 Dejavnosti, oddane zunanjim izvajalcem 137

12.2 POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 138

12.2.1 Investicije, ki niso sofinancirane s strani kohezijskih skladov 138

12.2.1.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme 138

12.2.2 Investicije v okviru projekta energetske sanacije 141

12.2.3 Investicije v okviru projekta centrov nujne medicinske pomoči 141

12.3 POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH 141

13. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 142

PRILOGE IZ RAČUNOVODSKEGA POROČILA 2012 172

4

(4)

Uvod 1.

Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC Ljubljana) je leta 2012 posloval uspešno. Najpomembnejši uspeh leta 2012 je bilo izpolnjevanje poslanstva: nuditi prebivalcem Slovenije najkako- vostnejšo bolnišnično zdravstveno varstvo z združevanjem dobre klinične prakse z izobraževanjem in raziskovalno dejavnostjo ter uporabo najnovejših dognanj v medicinski znanosti in tehnologi- ji. Kljub družbenim dogajanjem smo še vedno največja in najpo- membnejša zdravstvena ustanova v Republiki Sloveniji – in to ni le zgodba lanskega leta, pač pa zgodba zadnjih štirih let.

Ne glede na recesijo, v katero je bilo naše gospodarstvo pahnjeno pred štirimi leti, smo v UKC Ljubljana obseg in kakovost svojega dela celo povečevali. V tem času smo bistveno skrajšali nekatere čakalne dobe (ortopedske operacije, ambulantni pregledi v vseh strokah, CT in MR). Uvajali smo nove programe (umetno srce, transplantacijska dejavnost, perkutana vstavitev aortne zaklop- ke, porod po odstranitvi materničnega vratu, novosti v ortopediji, plastični in rekonstrukcijski kirurgiji in na področju travmatologije ter še in še) in s tem omogočali, da je slovensko zdravstvo sledilo razvoju v razvitem svetu. Smo najbolj usposobljena ustanova za primere množičnih nesreč (množično trčenje na avtocesti proti Dolenjski pred dvema letoma, balonarska nesreča lani). Kljub ekonomski stiski smo znali poskrbeti za investicijski razvoj. Odpr- li smo nov Negovalni oddelek, novo kliniko ORL, operacijski blok maksilofacialne kirurgije, nov kardiološki oddelek, nov najmo- dernejši simulacijski center, nove intenzivne sobe na urološkem oddelku, namenjene pacientom s presajeno ledvico. S pomočjo donatorjev smo odprli nove diabetološke ambulante, s pomočjo Ministrstva za zdravje pa smo obnovili centralno kuhinjo, pridobili nov PET/CT, nov sistem PACS/RIS, učinkovitejšo slikovno diagnostiko in nov informacijski sistem na Pediatrični kliniki. Letos bosta zaključena težko in dolga leta pričakovana nov Klinični oddelek za hematologijo ter obnova oddelka za opekline. Ena najpomemb- nejših pridobitev za hospitalizirane paciente je klimatizacija glavne stavbe UKC Ljubljana. Konec lanskega leta smo opravili pred- presojo za akreditacijo po evropskem akreditacijskem modelu za bolnišnice. Že pred tem so Ortopedska klinika, Klinika za nuklearno medicino in Klinični oddelek za ginekologijo pridobili certifikat ISO 9000. Razvili smo mnoge klinične poti, nekatere tudi skupaj

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica UKC Ljubljana Mag. Simon Vrhunec, generalni direktor

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra

7

6

(5)

z drugimi ustanovami (klinična pot za bolečino v križu skupaj z ZD Ljubljana). Vpeljali smo nagrado za kakovost, ki za merilo ocenje- vanja upošteva tudi zadovoljstvo pacientov in zaposlenih. Vpeljali smo spodbude za stroškovno učinkovito poslovanje enot (posamezne enote lahko del dobička namenijo za investicije po lastni presoji). Razvili smo nov model financiranja terciarne dejavnosti in ga ponudili Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno za- varovanje Slovenije (ZZZS). Reorganizirali smo proces nabav za doseganje nižjih cen pri dobaviteljih. Prvi v Sloveniji smo z inter- nimi akti uredili sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi sodelavci in izdajanje dovoljenj za delo pri drugem delodajalcu. Uredili smo področje donacij in kliničnega preskušanja – vse to smo dosegli brez povečevanja sredstev. Nasprotno, prihodki na pacienta so se v tem času zniževali, zato smo morali iskati lastne rezerve. Pri tem smo bili dokaj uspešni, saj je UKC Ljubljana tudi ekonomsko ostal stabilna ustanova. Na razpisu za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost leta 2012 smo prejeli mednarodno veljaven certifikat odličnosti EFQM, kar še dodatno dokazuje odličnost na- šega dela. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje državno priznanje za doseganje odličnosti poslovanja, ki je rezultat razvoja znanja in inovativnosti.

Zakaj je potreben pregled zadnjega obdobja? Zato, ker so se v drugi polovici lanskega leta cene zdravstvenih storitev s strani ZZZS spet znižale in tudi letos se še bodo, in to kar za šest odstotkov, kar pomeni, da se UKC Ljubljana v prihajajočem letu napo- veduje za več kot 20 milijonov evrov nižje prihodke. Prihaja čas, ko bomo morali vsi skupaj (tako politika kot državljani) spoznati, da ni mogoče delati več in več z vedno manj sredstvi. Če želimo Slovenci enako raven zdravstvene oskrbe (tako po obsegu kot po kakovosti), kot smo je vajeni iz preteklosti, nam bosta morala politika in ZZZS zagotoviti več sredstev. Če pa tega ne znata, je prav, da se soočita z državljani (in zavarovanimi osebami) in jim odkri- to povesta, da se bosta obseg in kakovost zdravstvenih storitev zmanjšala.

Prepričani pa smo, da lahko kljub vsemu slovenski javnosti spo- ročimo, da bo UKC Ljubljana še naprej ostal vrhunska in zadnja ustanova upanja in zaupanja za slovenske bolnike.

mag. Simon Vrhunec, generalni direktor

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra

1.1 Poročilo predsednice Sveta UKC Ljubljana, mag. Elde Gregorič Rogelj

Poslabšanje gospodarskih razmer in ukrepi za uravnoteženje javnih financ so se leta 2012 občutno kazali tudi pri delovanju UKC Ljubljana. Svet UKC Ljubljana se je sestal na štirih rednih in treh dopisnih sejah. Ob obravnavi letnega poročila za 2011 in strokovnega poročila UKC Ljubljana smo presojali uspešnost doseganja programskih ciljev na podlagi podatkov o doseganju delovnega programa UKC Ljubljana, izvajanja raziskovalnih projektov, terciarne dejavnosti, strokovnih dosežkov in izvedbe investicijskih projektov.

V pogojih poslabšanja gospodarskih razmer in znižanj cen zdravstvenih storitev tudi leta 2011 in 2012 se je slabšal poslovni rezultat. Čeprav izguba za leto 2011 ni presegla enega odstotka letnih prihodkov zavoda, je poslovni rezultat nakazoval težave pri zagotavljanju finančno uravnoteženega poslovanja. Zato smo spremljali medletne rezultate poslovanja, ki so bili slabši glede na predhodna obdobja. Po sprejemu rebalansa finančnega na- črta UKC Ljubljana za leto 2012 smo zato zadolžili poslovodstvo zavoda, da do konca leta 2012 intenzivno izvaja ukrepe za urav- noteženje poslovanja. Svet zavoda je ocenil, da je zaradi zaostrenih gospodarskih razmer vodstvo UKC Ljubljana v sodelovanju z vodstvi klinik in inštitutov dolžno v čim večji meri uravnavati zdravstveni program, racionalizirati poslovanje zlasti z optimizacijo delovnih procesov, nadzorovati stroške dela, materiala in storitev z namenom čim manj motenega izvajanja programov zdravstvenih storitev.

Večjo pozornost smo posvetili notranjemu nadzoru javnih financ tako v smislu rednega seznanjanja članov sveta z ugotovitvami rednih in izrednih nadzorov, s sprejetimi ukrepi in odpravo ugotovlje- nih nepravilnosti, vključujoč vlogo komisije Sveta UKC Ljubljana za revizijo.

Svet zavoda je izrazil zadržke v zvezi z izvedbo nacionalnega razpisa zlasti z vidika pristopa in pomanjkljivo opredeljenih pogojev razpisa za ponudnike, ki nimajo ustrezno izkazanih pogojev za celovito obravnavo pacientov, in posledic za obseg programa UKC Ljubljana, ki ga financira ZZZS. Glede na opozorila vodstva o pod- cenjenosti določenih programov UKC Ljubljana smo predlagali izdelavo celovitega pregleda programov in storitev, ki so po oceni vodstva podcenjeni.

Upoštevajoč ključne smernice, ki jih je sprejel Svet zavoda na začetku mandata, smo se leta 2012 posvetili trženju določenih zdravstvenih programov. V pogojih omejevanja financiranja programov iz javnih sredstev, izkazanih potreb prebivalcev in ponudbe storitev, ki jih ob prostih zmogljivostih UKC Ljubljana lahko za-

gotovi, smo obravnavali analizo tržne dejavnosti v UKC Ljubljana s prikazom obstoječega stanja, analizo trga zdravstvenih storitev in z usmeritvami oziroma cilji tržne dejavnosti UKC Ljubljana. Gra- divo je podlaga za opredelitev strateških ciljev v okviru strategije UKC Ljubljana, vodstvu pa smo predlagali, da pripravi program oziroma načrt izvajanja tržne dejavnosti z organizacijo dela, ope- racionalizacijo ciljev in pregledom storitev. Svet je potrdil tudi pravila o samoplačniški dejavnosti v UKC Ljubljana, ki predstavljajo regulatorni okvir za izvajanje samoplačniške dejavnosti.

Podrobneje določajo ključne pogoje za pregledno izvajanje samo- plačniške dejavnosti v UKC Ljubljana, ki je prednostno usmerjen v izvajanje javnega programa. Cilj ureditve je racionalna uporaba razpoložljivih zmogljivosti opreme, kadra in prostorov ter pridobitev dodatnih virov, s katerimi bi delno razbremenili javna sredstva ter vzpostavili spodbude za zaposlene za izvajanje programa v okviru UKC Ljubljana.

Svet zavoda je ob devetmesečju zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov in oceni o višini izgube za leto 2012 zadolžil vodstvo, da v enem mesecu pripravi ukrepe za uravnoteženo poslovanje, v katerih bodo določeni ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani, razvidni pa bodo tudi doseženi rezultati izvajanja po samostojnih poslovnih enotah UKC Ljubljana. Zaradi pomembno spremenje- nih predpostavk za izvajanje finančnega načrta za 2012 smo septembra 2012 sprejeli rebalans finančnega načrta za leto 2012.

Vodstvo UKC Ljubljana je do novembra 2012 pripravilo sanacijski program, s katerim so določeni ukrepi za zmanjšanje razkoraka med razpoložljivimi prihodki in odhodki zavoda in zmanjšanje pr- votno ocenjene višine izgube za leto 2012.

Mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica Sveta UKC Ljubljana

9

8

(6)

Svet je ponovno predlagal, da se morajo pristojni nosilci osredo- točiti na odgovornost vodstva na ravni klinik in inštitutov z rednim spremljanjem doseženih učinkov glede na načrtovane. Upošteva- je opozorila o možnih prihrankih pri nabavah smo vodstvu predlagali, da po strokovnih področjih nabave v sodelovanju s strokov- nimi direktorji klinik pripravi strokovne standarde za posamezna področja nabave z upoštevanjem minimalnih zahtev za določene vrste blaga in storitev.

Spremljanje čakalnih dob smo leta 2012 redno obravnavali in se seznanjali z napredkom pri krajšanju čakalnih dob in zmanjševa- nju števila čakajočih v UKC Ljubljana, posebej pa smo se seznanjali tudi z razlogi, zaradi katerih pri nekaterih posegih še obstaja- jo daljše čakalne dobe od dopustnih.

S sprejemom Zakona o uravnoteženju javnih financ je Svet zavoda odločal o predhodnih soglasjih za nadomestne zaposlitve, za sklepanje pogodb z lastnimi zaposlenimi in izdaji soglasij za delo zaposlenih zunaj zavoda. Odločanje je potekalo ob upoštevanju določil pravilnika za izdajo soglasij za delo zunaj UKC Ljubljana na podlagi predlogov, podanih s strani vodstva, in ob predhodnem soglašanju ministra za zdravje.

Logotip

Ime Univerzitetni klinični center Ljubljana

Okrajšava UKC Ljubljana

Naziv za poslovanje s tujino Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana

Sedež Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana

Matična številka 5057272

Identifikacijska številka za DDV SI52111776 Šifra proračunskega uporabnika 27782

Št. transakcijskega računa SI56-01100-603-0277-894

Telefon (uprava) 01/522 22 90

Telefaks (uprava) 01/522 24 82

Spletna stran http://www.kclj.si

Ustanovitelj Republika Slovenija

Datum ustanovitve Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana)

Temeljna dejavnost

• zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni

• izobraževalna dejavnost

• raziskovalna dejavnost

Organi upravljanja in vodenje

• Svet UKC Ljubljana,

• strokovni svet UKC Ljubljana,

• generalni direktor UKC Ljubljana

• strokovni direktor UKC Ljubljana

Vodstvo zavoda

• generalni direktor: mag. Simon Vrhunec

• strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica

• glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.

Osebna izkaznica zavoda

Splošni podatki

mag. Elda Gregorič Rogelj, predsednica Sveta UKC Ljubljana

11

10

(7)

Poslanstvo

Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova sloven- skega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primer- ljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da prebivalcem svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebival- ce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe.

Vizija

Vizija UKC Ljubljana je ostati najkakovostnejša in najvarnejša bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce.

Na dan 31. decembra 2012 je zavod zaposloval 7.713 ljudi, od tega 1.197 (16 odstotkov) zdravnikov in 3.693 (48 odstotkov) medicinskih sester. Bolnišnica je imela decembra 2012 skupaj 2.178 bolniških postelj; v bolnišnični obravnavi se je leta 2012 zdravilo 101.631 pacientov, ležalna doba je bila 5,59 dneva.

Opravljenih je bilo 761.824 specialistično-ambulantnih obiskov.

Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Sre- dnji Evropi.

Zavod poleg zdravljenja najtežjih pacientov v Sloveniji skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske reha- bilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in drugih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izobražuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od drugih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA.

Predstavitev 2.

zavoda

12 13

(8)

3. Podrobnejša organizacija zavoda

V UKC Ljubljana so organizirane:

1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena,

3. strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve.

3.1 Temeljna zdravstvena dejavnost

Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovor- nostih v UKC Ljubljana, je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih odličnosti. Centri in služ- be se oblikujejo za posamezna strokovna področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov. Centri odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela.

UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 131 organizacijskih enot: klinike, klinični inštituti in klinični oddelki, centri, službe in sektorji. Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve, povezane tako z oskrbo pacientov kot tudi z razvojnim in razisko- valnim delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančni- mi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.

Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kli- ničnih oddelkov), so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika. Vodijo jih strokovni direktor, poslovni direktor in glavna

medicinska sestra; klinične oddelke vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre. Samostojne klinike in klinični inštituti so:

Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vro- činska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa. Te enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.

Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo. Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki.

Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih inšti- tutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in službe, ki jih vodijo vodje.

3.2 Dejavnosti skupnega pomena

Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna po- dročja oblikovane službe, oddelki in enote. V te dejavnosti sodijo:

Lekarna, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, Reševalna postaja, Negovalni oddelek, Oskrbovalne službe in Tehnično- -vzdrževalni sektor.

3.3 Strateško upravljanje

in poslovno-administrativne storitve

Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljublja- na pri izvajanju nalog njegovega strateškega vodenja. Vse službe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo.

Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno-administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in enote v treh sklopih:

• področje za splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost, področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje za nabavno dejavnost, področje informacijskih tehnologij;

• strateške službe (Služba notranje revizije, Služba za odnose z javnostmi, Projektna pisarna, Služba za raziskave in razvoj, Služba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti, Medicinski simulacijski center, Služba za investicije);

• službe skupnega pomena (Služba za preprečevanje bolnišnič- nih okužb, Center za transplantacijsko dejavnost, Svetovalno socialna služba, Svetovalna služba zdravstvene nege).

14 15

(9)

TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

SAMOSTOJNE KLINIKE IN KLINIČNI INŠTITUTI

Dermatovenerološka klinika

Kl. za infekcijske bolezni in vročinska stanja Očesna klinika

Ortopedska klinika Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo

DIAGNOSTIČNE ENOTE

Klinika za nuklearno medicino Klinični inštitut za radiologijo

Klinični institut za klinično kemijo in biokemijo

STROKOVNI SVET SVET UKC GENERALNI DIREKTOR, STROKOVNI DIREKTOR, GLAVNA MEDICINSKA SESTRA

16 17

DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA

NEGOVALNI ODDELEK

LEKARNA

REŠEVALNA POSTAJA

OSKRBOVALNE SLUŽBE

SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE

TEHNIČNO-VZDRŽEVALNI SEKTOR

STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO- ADMINISTRATIVNE STORITVE

STRATEŠKE SLUŽBE in SLUŽBE SKUPNEGA POMENA PODROČJE ZA:

INTERNA KLINIKA

KO za hipertenzijo KO za žilne bolezni

KO za intenzivno interno medicino KO za kardiologijo

KO za pljučne bolezni in alergijo KO za gastroenterologijo

KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo

KO za revmatologijo KO za hematologijo Center za geriatično medicino Center za zastrupitve Internistična prva pomoč

KIRURŠKA KLINIKA

KO za kirurške okužbe KO za kirurgijo srca in ožilja KO za torakalno kirurgijo

KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo

KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo KO za travmatologijo

KO za nevrokirurgijo KO za urologijo

KO za abdominalno kirurgijo

KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Urgentni kirurški blok

Operacijski blok

Splošno, pravno in kadrovsko-izobraževalno dejavnost Informacijsko tehnologijo

Ekonomsko in finančno dejavnost Nabavno dejavnost

NEVROLOŠKA KLINIKA

Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo KO za bolezni živčevja

KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Služba za nevrorehabilitacijo

Služba za urgentno nevriologijo

KO za ginekologijo KO za perinatologijo KO za reprodukcijo

Klinični inštitut za medicinsko genetiko

Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena

GINEKOLOŠKA KLINIKA

Služba za kardiologijo Služba za pljučne bolezni

KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo

Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo KO za otroško hematologijo in onkologijo

KO za neonatologijo

KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Služba za otroško psihiatrijo

PEDIATRIČNA KLINIKA

Center za ustne bolezni in parodontologijo Center za zobne bolezni

Center za stomatološko protetiko

Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Center za zobno in čeljustno ortopedijo

STOMATOLOŠKA KLINIKA

(10)

4. Organi

upravljanja in vodstvo zavoda

Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s statutom in pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovorno- stih.

4.1 Svet UKC Ljubljana

Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima enajst članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, en je predstavnik Mestne občine Ljubljana in en je predstavnik uporabnikov oziroma zavarovancev. Svet odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporeja- nju presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta zavoda leta 2012:

1. Predstavniki ustanovitelja:

• mag. Elda Gregorič Rogelj (predsednica Sveta zavoda),

• dr. Maks Tajnikar,

• mag. Črtomir Časar,

• dr. Branko Mayr,

• Ksenija Mihovar Globokar, univ. dipl. prav.,

• dr. Andrej Baričič.

2. Predstavniki zaposlenih:

• Marko Alauf, inž. tel. (podpredsednik Sveta zavoda),

• Nika Škrabl, univ. dipl. soc. ped.,

• prim. Anton Kenig, dr. med.

3. Predstavnik Mestne občine Ljubljana:

• prim. Bogomir Gorenšek, dr. med.

4. Predstavnik uporabnikov:

• mag. Jakob Ceglar.

4.2 Strokovni svet

Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil. Strokovni svet sestavljajo:

strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta leta 2012 so:

• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,višja svetnica, strokovna direktorica zavoda UKC Ljubljana, predsedujoča Strokovnemu svetu UKC Ljubljana,

• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med., strokovni direktor Interne klinike,

• prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., strokovni direktor Kirurške klinike,

• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Nevrološke klinike,

• prof. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik, strokovni direktor Ginekološke klinike,

• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik, strokovni direktor Pediatrične klinike,

• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., višji svetnik, ambasador RS za znanost, strokovni direktor Stomatološke klinike,

• prim. mag. Darja Babnik Peskar, dr. med., svetnica, (do 30. septembra 2012 dr. Marija Prezelj, spec. med. biok.) predstavnica samostojnih klinik in kliničnih inštitutov za diagnostiko,

• prof.dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik (do 30. septembra 2012 prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik), predstavnik samostojnih klinik in kliničnih inštitutov za zdravljenje,

• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra UKC Ljubljana.

4.3 Ožje vodstvo zavoda

Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra zavoda in predstavnik Službe za odnose z javnostmi.

Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteže- nje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 11. avgusta 2009 do 10. avgusta 2013 je gene-

ralni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec. Generalni direktor ima pomočnike za ta področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izo- braževalno dejavnost, ekonomsko in finančno dejavnost, komer- cialno dejavnost ter informacijsko področje. Med pomočnike generalnega direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda.

Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana, odgovoren je tudi za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z drugimi zdravstvenimi zavodi.

Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 18. aprila 2009 do 17. aprila 2013 je strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica.

Strokovni direktor ima pomočnike za ta področja: za kakovost, izo- braževanje in znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacientov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege

v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah statuta glavna medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda. V mandatnem obdobju od 17. julija 2009 do 16. julija 2013 je glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš.

med. ses. Glavna sestra ima pomočnike za ta področja: za izo- braževanje, higiensko-epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi.

4.4 Vodenje klinik in kliničnih inštitutov

Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov. Za več klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov, ki jih vodijo predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni direktor klinike.

18 19

(11)

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2012

Poslovno poročilo vsebuje ta pojasnila:

Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna – Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10:

1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika;

2. Dolgoročne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz večletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih programov;

3. Letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;

4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in opisne kazalnike, določene v obrazložitvi finančnega načrta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih področjih dejavnosti;

5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju programa dela;

6. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poročila preteklega leta ali več preteklih let;

7. Oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan, in glede na ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kakovosti poslovanja posrednega uporabnika;

8. Oceno notranjega nadzora javnih financ;

9. Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj niso bili doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski načrt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni cilji niso izvedljivi;

10. Oceno učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora;

11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o investicijskih vlaganjih.

Poslovno poročilo vsebuje priloge:

1. Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana, 2. Raziskovalni programi v UKC Ljubljana, 3. Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije, 4. Raziskovalni projekti z naslova terciarja,

5. Poročilo projekta Diagnostično terapevtske službe (DTS) in prometni terminal v UKC Ljubljana.

6. Poročila služb strateškega upravljanja in poslovno- administrativnih storitev.

1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov

• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP),

• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05- UPB2, 15/08-ZPacP, 23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF),

• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08, 107/10-ZPPKZ),

• Določila Splošnega dogovora za leto 2012 z aneksi,

• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2012 z ZZZS.

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila

• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12),

• Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10, 110/11-ZDIU12),

• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),

• Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11),

• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občin- skega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o dose- ženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10),

• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračun- ske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10, 104/11),

• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11),

• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10, 97/12),

• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št.

45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10),

• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),

• Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št.

117/02, 134/03),

• Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09, 41/12),

• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz

20 21

(12)

pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/10, 3/13),

• Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (št. dokumenta 012-11/2011-20 z dne 15. decembra 2011).

c) Interni akti zavoda

• Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,

• Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzi- tetni klinični center Ljubljana (2010),

• Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa,

• Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi,

• Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010),

• Pravilnik o delu na področju civilne obrambe, zaščite in varnosti,

• Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti,

• Pravilnik o inovacijski dejavnosti,

• Pravilnik o internih strokovnih nadzorih,

• Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana (2010),

• Pravilnik o izobraževanju delavcev,

• Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti,

• Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov,

• Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela,

• Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti,

• Pravilnik o naročanju,

• Pravilnik o notranjem revidiranju,

• Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem,

• Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege,

• Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovor- nostih,

• Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti (2010),

• Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami,

• Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic,

• Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih,

• Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih,

• Pravilnik o prostovoljskem delu,

• Pravilnik o računovodstvu,

• Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest,

• Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni,

• Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb,

• Pravilnik o spremembi pravilnika o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov (2010),

• Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi,

• Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov,

• Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih,

• Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,

• Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana,

• Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu,

• Pravila o oddaji službenih stanovanj v najem,

• Pravila o službenih odsotnostih zunaj sedeža UKC Ljubljana,

• Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana,

• Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odso- tnosti (DEPO),

• Poslovnik komisije za medicinsko etiko,

• Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnov- nimi sredstvi,

• Poslovnik o načinu volitev članov Raziskovalnega sveta,

• Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila,

• Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov,

• Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb,

• Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti,

• Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice,

• Ocena tveganja z izjavo varnosti,

• Organizacijska navodila za postopek kadrovanja,

• Določila o poklicni odgovornosti zdravnika,

• Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov,

• Požarni red.

2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA

Strateški cilji UKC Ljubljana so:

• Referenčna evropska bolnišnica (krepitev terciarne dejavnosti in referenčnosti ustanove ter postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti, krepitev razvojnoraziskovalnega dela, razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center, ohranjanje in krepitev ugleda UKC Ljubljana, pridobitev mednarodne akreditacije in certifikata ISO 9001);

• Pacient v središču pozornosti (izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, izboljšanje zadovoljstva pacientov, izvajanje dogovorjenih programov, uvajanje novih programov v skladu s potrebami prebivalstva, širitev programov pri dejavnostih z dolgimi čakalnimi dobami, zagotovitev enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe vsem pacientom, vzpostavitev partnerskega odnosa z uporabniki zdravstvenih storitev – vključevanje pacientov v soodločanje);

• Učinkovita organizacija in upravljanje (vzpostavitev sodobne, učinkovite in prožne organiziranosti ter izboljševanje

učinkovitosti upravljanja; zagotoviti ustrezno prostorsko ureditev in opremljenost; prenova, razvoj in oblikovanje sodobnih in učinkovitih organizacijskih enot; povečanje

storilnosti dela in racionalizacija stroškov; doseganje finančne trdnosti in s tem dolgoročne stabilnosti poslovanja UKC Ljubljana; zagotavljanje ustrezne transparentnosti poslovanja (interna realizacija – zaračunavanje storitev med organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana, beleženje stroškov po pacientih in zdravnikih, urejanje razmerij med javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih …); vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti; uvajanje kliničnih poti; investicije za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za opravljanje dejavnosti in izboljšanje tehnološke opremljenosti UKC Ljubljana; razvoj sodobne informacijske tehnologije (integracija informacijskih sistemov, uskladitev informacijskih storitev z zdravstvenimi procesi, zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, dejavno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s področja e-zdravja);

doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri; izboljšanje tehnične infrastrukture; večji pretok informacij, boljše interno komuniciranje in graditev pozitivnih odnosov z javnostmi);

• Motivirani in usposobljeni zaposleni (zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ter stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zagotavljanje kompetentnosti zaposlenih in zunanjih odjemalcev izobraževalnih storitev, vzpostavitev učinkovitega upravljanja človeških virov; spodbujanje strokovnega razvoja zaposlenih, usposabljanje zaposlenih za vodenje in upravljanje UKC Ljubljana, zagotavljanje pogojev za raziskovalno razvojno delo, inovativnost zaposlenih …);

• Odgovornost do okolja (krepitev povezav in sodelovanja z zdravstvenimi, izobraževalnimi in drugimi organizacijami na nacionalni ravni in v mednarodnem okolju, ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja, požarne varnosti in varstva pred sevanji …).

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV

V UKC Ljubljana smo z namenom izboljšanja korporativnega upravljanja (uspešnosti in učinkovitosti dela) začeli uvajati uravnotežen sistem kazalnikov uspešnosti (v nadaljevanju BSC ) po vidikih:

• Vidik pacientov in drugih odjemalcev: izpolnjevanje dogovorjenega delovnega programa, varna in uspešna obravnava pacientov, izpolnjevanje potreb in pričakovanj pacientov in drugih odjemalcev storitev, zadovoljni pacienti;

• Finančni vidik: UKC Ljubljana je neprofitni zavod in si prizade- va poslovati uravnoteženo (odhodki ne presegajo prihodkov), kar je povezano z učinkovitim obvladovanjem odhodkov (racionalna raba virov, obvladovanje cen materiala in storitev

…) in prihodkov (obseg in vrednost programov, financiranje

programov, cene naših storitev …);

• Vidik poslovnih procesov: izboljšanje korporativnega upravljanja in organizacije dela, notranje učinkovitosti ter uspešnosti procesov, razvoj in uvajanje sodobnih načinov zdravljenja, izdelava in uvajanje protokolov oziroma kliničnih poti, večanje deleža dnevne hospitalizacije in drugih oblik specialističnega in subspecialističnega ambulantnega zdravljenja, učinkovita in celovita informacijska podpora, dograjevanje sistema notranjih kontrol ...;

• Vidik učenja in rasti: izboljšanje usposobljenosti in moti- viranosti zaposlenih, razvoj strateških znanj, spodbujanje inovativnosti, sistematično znanstvenoraziskovalno delo, hiter prenos znanja v prakso ...

V ta namen smo v skladu z usmeritvami BSC¹ postavili deset ključ- nih letnih ciljev:

• Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – doseganje želenih izidov zdravljenja;

• Varna in kakovostna obravnava pacientov UKC Ljubljana;

• Obvladovanje čakalnih dob UKC Ljubljana;

• Zadovoljni pacienti in drugi odjemalci storitev UKC Ljubljana;

• Uravnoteženo finančno poslovanje UKC Ljubljana;

• Obvladovanje prihodkov;

• Obvladovanje odhodkov (stroškov materiala, storitev in dela);

• Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana;

• Motiviran in usposobljen kader UKC Ljubljana;

• Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso.

Za vse cilje smo opredelili kazalnike uspešnosti, za katere smo že v finančnem načrtu in programu dela UKC Ljubljana za leto 2012 postavili merljive ciljne vrednosti (dopolnjenje v rebalansu), ki jih je sprejel Svet zavoda.

UKC Ljubljana je redno spremljal uresničevanje posameznih ciljev, o rezultatih poslovanja tekoče informiral Svet Zavoda, Ministrstvo za zdravje (MZ) ter druge organizacije in sprotno ukrepal v primerih odstopanj. UKC Ljubljana je zaradi zaostrenih razmer poslovanja med letom 2012 izdelal sanacijskih program poslovanja vključno s sanacijskimi programi poslovanja klinik.

Kazalnike uspešnosti še dograjujemo in razgrajujemo tako na ravni UKC Ljubljana kot na ravni klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot.

1 BSC – Balanced Scorecard

22 23

(13)

2012 2011 2009 2010 UKC Ljubljana

Allgemeines Krankenhaus der

Stadt Wien

University Medical Center Groningen

OUH Odense University Hospital

Število postelj 2.178 2.116 1.339 1.300

Ambulantni obiski – prvi 517.581 551.786 138.171

Ambulantni obiski skupaj s FD 1.103.803 1.181.548 900.000

EDH, DH 29.001 34.619 25.010

BOD 568.530 635.885 324.954

Število hospitalnih bolnikov 101.631 99.635 35.412 105.000

Celoten prihodek (v EUR) 452.133.370 891.000.000 700.000.000

Presežek odhodkov v letu (v EUR) 4.979.997 Presežek odhodkov kumulativno 36.468.845 Povpr. št. zaposlenih

(iz stanj konec meseca) 7.838 9.304 10.823 10.000

– zdravniki 1.221 1.585 1.300

– negovalni kader 3.718 3.911 3.800

– drugo 2.899 3.808

Prihodek/zaposlenega (v EUR) 57.685 0 82.325 70.000

Prihodek/hospitalnega bolnika (v EUR) 4.449 0 25.161 6.667

Zasedenost postelj 71,32 % 82,33 % 66,49 %

Ležalna doba (št. dni) 5,6 5,3 3,7

Število hosp. bolnikov/zdravnika 83,2 62,9 80,8

4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV

V Poglavju 4 je predstavljana analiza uspešnosti uresničevanja desetih ključnih ciljev UKC Ljubljana leta 2012. Podatki o uresni- čevanju ciljev (kazalniki uspešnosti) in mednarodne primerjave s primerljivimi univerzitetnimi kliničnimi centri kažejo, da je UKC Ljubljana leta 2012 posloval uspešno in učinkovito. Na uspešnost uresničevanja nekaterih ciljev (npr. obvladovanje čakalnih dob) ima UKC Ljubljana le delen vpliv, saj je uresničevanje teh ciljev odvisno od razpoložljivih virov (z ZZZS dogovorjenega in priznane- ga obsega zdravstvenih programov). Iz Preglednice 1 je razvidna mednarodno primerljiva poslovna uspešnost in učinkovitost UKC Ljubljana z univerzitetnimi bolnišnicami (AKH Dunaj, Odense in Groningen).

Preglednica 1: Primerjava ključnih kazalnikov UKC Ljubljana s primerljivimi evropskimi univerzitetnimi kliničnimi centri

4.1 Vidik pacientov in drugih odjemalcev

CILJ 1: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov – doseganje želenih izidov zdravljenj

Ključni cilj UKC Ljubljana je mednarodno primerljiva uspešna obravnava naših pacientov. Strokovne analize in primerjave izidov zdravljenj (»Peer review«) nam omogočajo odkrivanje subopti- malne strukture in procesov ter zagotavljajo podlago za nenehno izboljševanje uspešnosti in kakovosti zdravstvene obravnave pacientov. UKC Ljubljana uvaja celovito spremljanje uspešnosti izidov zdravljenja (bolnišnične umrljivosti), prioritetno za tista bo- lezenska stanja oziroma posege, na katere lahko izrazito vplivamo z vodenjem ter strokovnim in kakovostnim delom. Izbrani kazalniki kažejo uspešnost zdravstvene obravnave bolezenskih stanj, kot so npr. akutni srčni infarkt, holecistektomija zaradi žolčnih

kamnov, resekcije pankreasa, zlom vratu stegnenice, radikalna prostatektomija, število porodov in delež maternalne umrljivosti, kompleksni posegi na požiralniku itd. Iz preglednice 2 je razvidna uspešnost izbranih izidov zdravljenj v UKC Ljubljana v primerjavi s povprečjem evropskih odličnih bolnišnic, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Kakovost medicine (IQM). UKC Ljubljana dosega pri izbranih kazalnikih izidov zdravljenj nižjo umrljivost, kot je povprečje v evropskih odličnih bolnišnicah, kar potrjuje našo uspešnost.

Leta 2013 bomo še naprej širili kazalnike uspešnosti zdravstvene obravnave na ravni UKC Ljubljana, klinik in kliničnih oddelkov.

UKC Ljubljana bo še naprej zbiral, analiziral in izboljševal kazalnike kakovosti zdravstvenih obravnav v okviru programa »Kakovost v zdravstvu Slovenije«, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije.

24 25

(14)

KAZALNIK IZIDOV ZDRAVLJENJA v UKC LJUBLJANAStarostna skupina 20112012UKCLIQM bolnišnice število umrlih števec

število hospitaliziranih imenovalec število umrlih števec število hospitaliziranih imenovalec

delež umrlih 2011delež umrlih 2012delež umrlih 2011 Srčni infarkt – delež umrlihnad 19 let441.194431.2563,693,428,40 Srčni infarkt – delež umrlih

20–44 let0341620,001,613,10 45–64 let147324930,210,414,20 65–84 let29579195895,013,239 nad 84 del141082111212,9618,7519 Holecistektomija zaradi žolčnih kamnovdelež umrlih367616470,440,150,44 Resekcije pankreasa, delež umrlihštevilo resekcij pankreasa, delež umrlih612871674,694,198,40 Zlom vratu stegnenice, vse starostne skupine, delež umrlihzlom vratu stegnenice, vse starostne skupine431.120521.0493,844,965,10 Zlom vratu stegnenice, starostna skupina, delež umrlih

pod 60 let023511900,000,530,63 60–69 let211721021,711,961,60 70–79 let6233102312,584,333,20 80–84 let7217142173,236,455 85–89 let17199111858,545,958 nad 89 let11119141249,2411,2911 Radikalna prostatektomija , delež umrlihradikalna prostatektomija , delež umrlih013701910,000,000,21 Število porodov in delež maternalne umrljivosti06.41206.2890,000,000,003 Kompleksni posegi na požiralniku, delež umrlihkompleksni posegi na požiralniku, delež umrlih1300163,330,007,30

27 26

Preglednica 2: Uspešna zdravstvena obravnava pacientov UKC Ljubljana – prikaz izbranih kazalnikov ter primerjava z odličnimi evropskimi bolnišnicami (IQM)

CILJ 2: Varna in kakovostna obravnava pacientov

Pomemben cilj UKC Ljubljana je nenehno izboljševanje varne in kakovostne obravnave pacientov (obvladovanje varnostnih zapletov pri pacientih med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, zdravstveno nego in rehabilitacijo pacientov v UKC Ljubljana) in doseganje evropskih standardov odličnih bolnišnic. V UKC Ljubljana je bilo leta 2012 zabeleženih 2.316 varnostnih zapletov pri zdravstveni obravnavi pacientov. Največ je bilo razjed zaradi pritiska in padcev, sledijo pa napake pri dajanju zdravil, napake pri postopkih in posegih, zapleti pri invazivnih posegih, napake na opremi med izvajanjem zdravstvene obravnave, samopoškodbe, pogrešitev pacienta in napake v prepoznavi pacienta. Med zabeleženimi varnostnimi zapleti je bilo 53 opozorilnih nevarnih dogodkov, ki so pomembno vplivali na poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov. Število sporočenih oziroma zabeleženih varnostnih zapletov sicer nekoliko narašča, kar pa je posledica izboljševanja delovanja sistema nadzora nad varnostnimi zapleti in večje ozaveščenosti zaposlenih za dosledno in celovito poročanje (kultura poročanja).

Skladno z navodili za izvajanje varnostnih pogovorov je bilo leta 2012 izvedenih 133 varnostnih pogovorov. V 19 primerih je bil sprožen postopek vzročno-posledične analize. Na osnovi omen- jenih analiz so bili izvedeni preventivni in korektivni ukrepi. Rezul- tati analiz se predstavljajo na internih izobraževanjih za zaposlene z namenom širjenja varnostne kulture v UKC Ljubljana.

Padci pacientov so med najpogosteje prijavljenimi varnostnimi zapleti. Leta 2012 lahko opazimo rahel porast njihovih prijav. Šte- vilo padcev hospitaliziranih pacientov/1.000 bolniško oskrbnih dni je znašalo 1,33. Leta 2009 smo izdelali varnostni protokol Preprečevanje padcev odraslih pacientov, ki smo ga z načrtnim iz- obraževanjem zaposlenih leta 2010 in 2011 uvajali v prakso. Leta 2012 smo pridobili 260 sodobnejših postelj, ki omogočajo večjo varnost pacientov. 94 odstotkov padlih pacientov je po padcu pregledal zdravnik, pri 12 odstotkov pa je bil izdelan varnostni po- govor. Uvedli smo aktivni pristop k iskanju vzrokov nastanka pad- ca, pri katerih so nastale večje posledice. Rezultate analiz pred- stavljamo v okviru izobraževanj za širjenje varnostne kulture v UKC Ljubljana, ki jih organizirata pooblaščenki za varnost pacientov.

Leta 2012 je bilo v UKC Ljubljana 952 pacientov z razjedo zaradi pritiska (RZP), kar predstavlja prevalenco 8,9 ‰ s 1.441 razjeda- mi. 694 pacientov je RZP pridobilo med hospitalizacijo, incidenca znaša 6,5 ‰, kar predstavlja 73 odstotkov vseh razjed. RZP se najpogosteje pojavlja pri starejši populaciji, razjedo je imelo 377 pacientov, starejših od 80 let. Življenjska doba se podaljšuje, veča se skupina starostnikov, zato lahko predvidevamo, da se bomo v prihodnje srečevali s porastom pacientov z RZP in stroškov za zdravljenje. Nujno potrebno je že ob sprejemu pacienta v bolni- šnico oceniti njegovo stopnjo ogroženosti za nastanek RZP in pri- praviti individualni preventivni program z ustreznimi pripomočki. V UKC Ljubljana opažamo neskladje rezultatov kazalnika kakovosti

RZP, ki ga sporočamo na Ministrstvo za zdravje, z rezultati, ki so dosegljivi v svetovni literaturi. Zato smo 31. maja 2012 izvedli pre- sečno študijo, s katero smo želeli ugotoviti točkovno prevalenco in incidenco RZP in kako v praksi izvajamo preventive dejavnosti pri pacientih z RZP. Za študijo smo uporabili enako metodologijo in nabor podatkov kot EWMA. Rezultati so bili primerljivi z evropskimi študijami in so pokazali, da je prevalenca v UKC Ljubljana 11,27 odstotka, incidenca pa 8,91 odstotka. V UKC Ljubljana je nastalo 79 odstotkov RZP, 46,38 odstotka pacientov z RZP je bilo obravnavnih brez preventivnih pripomočkov (preventivne blazine), samo 40 odstotkov pacientov z RZP je bilo prijavljenih. Leta 2012 je bil prenovljen protokol preprečevanja RZP, na podlagi podatkov pa so bili prenovljeni tudi cilji.

Leta 2012 se je znižalo število vseh hospitaliziranih pacientov, koloniziranih z MRSA na 1.000 pacientov. Znižalo se je tudi število pacientov, ki je MRSA pridobilo v UKC Ljubljana. Cilje smo v celoti dosegli, spodbudni so tudi trendi.

(15)

KAZALNIK Realizacija Cilj

2009 2010 2011 2012 Iz FN 12

Število vseh padcev hospitaliziranih

pacientov na 1.000 oskrbnih dni 1,21 1,42 1,25 1,33 < 2,20

Razjede zaradi pritiska – pacienti,

ki so pridobili RZP v bolnišnici 4,28 4,95 5,80 6,50 < 10,00

Število vseh hospitaliziranih pacientov,

koloniziranih z MRSA, na 1.000 pacientov 5,93 6,44 6,07 4,66 < 7,00

Število pacientov že koloniziranih z MRSA

ob sprejemu na 1.000 pacientov 3,54 4,12 4,29 3,31 < 5,00

Število pacientov, ki so MRSA pridobili v

ustanovi, na 1.000 pacientov 2,39 2,32 1,77 1,35 < 2,30

CILJ 3: Obvladovanje čakalnih dob

Pravočasna obravnava oziroma zdravljenje pacientov glede na njihove potrebe je za uspešno zdravljenje in kakovost življenja zelo pomembna. Na dolžino čakalnih dob vplivajo predvsem dogovor- jeni obseg delovnega programa z ZZZS in razpoložljiva sredstva za ta namen ter razpoložljivost in učinkovitost virov za izvedbo programa (človeški viri, zasedenost medicinske opreme …). UKC Ljubljana si je v sodelovanju s financerjem (ZZZS) prizadeval za obvladovanje čakalnih dob v okviru predpisanih dopustnih dob s podajanjem predlogov za prestrukturiranje sredstev v skladu s potrebami pacientov, optimizacijo procesov, storilnostjo kadra in izrabe obstoječih virov (opreme in prostora). Čakalne dobe smo spremljali mesečno na ravni UKC Ljubljana in klinik. Objavljali smo jih na spletni strani in o njih redno informirali Svet zavoda, Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ter ZZZS.

V UKC Ljubljana smo na dan 31. december 2012 vodili 302 ča- kalna seznama. Čakalni seznami se vodijo v elektronski obliki v različnih računalniških programih. Z nadaljnjo posodobitvijo in prilagoditvijo računalniških sistemov bomo zagotovili vse podatke, ki jih za nadzor nad čakalnimi dobami in čakajočimi zahteva IVZ, ter upoštevali določila Zakona o pacientovih pravicah in Pra- vilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Pravilnik). Podatki bodo preglednejši tako za zdravstveno osebje kot za pacienta in druge zdravstvene ustanove (Ministrstvo za zdravje, ZZZS in IVZ).

Na dan 31. december 2012 je na vse vrste zdravstvenih storitev v UKC Ljubljana skupno čakalo 50.217 bolnikov (31. decembra 2011 pa 49.615). Od tega jih je na prve ambulantne preglede čakalo 31.791 (63,3 odstotka vseh čakajočih), na hospitalne posege 8.623 (17,2 odstotka vseh čakajočih) in za diagnostič- ne posege 9.803 (19,5 odstotka vseh čakajočih). 5.484 pacientov (10,92 odstotka od vseh čakajočih) je čakalo na izvedbo

zdravstvene storitve dlje, kot je s Pravilnikom določena dopustna čakalna doba. Le-ta je bila razvidna v 49 čakalnih seznamih: 19 ambulantnih, 24 hospitalnih in 6 diagnostičnih. Med vsemi čaka- jočimi je bilo 1.509 pacientov, ki so kljub predolgi čakalni dobi še vedno želeli opraviti storitev v UKC Ljubljana oziroma so želeli, da jim storitev opravi izbrani zdravnik.

V primerjavi z letom 2011 med čakalnimi seznami s čakalno dobo, daljšo od dopustne, ni več nedopustnih čakalnih dob za prvi pregled v angiološki ambulanti (redno), za koronarografije (z in brez PTCA), prvi pregled v ambulanti za kognitivne motnje, za angio- plastiko – STENT in COIL – intrakranialna embolizacija anevrizme, oftamološke operacije v lokalni anesteziji (mali posegi), v ambulanti za nevrooftalmologijo in ambulanti za vitreoretinalno kirurgijo. Razlogi so predvsem v prečiščevanju čakalnih seznamov in povečanem obsegu dela (dodatne ambulante). Pričakujemo, da se bo trend skrajševanja čakalnih dob nadaljeval.

V zadnjem času je opazno povečanje števila čakajočih, ki imajo napotnico z oznako hitro (prvi pregled v endokrinološki in revma- tološki ambulanti, urologija – rakave bolezni). Čakalna doba je že daljša od dopustne.

V zadnjem letu smo zabeležili opazno skrajšanje čakalnih dob za te zdravstvene storitve:

• prvi pregled v angiološki ambulanti (hitro: s 182 dni na 100 dni; redno z 272 dni na 170 dni),

• koronarografije – z in brez PTCA (redno: s 190 dni na 140 dni),

• elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije (odrasli redno: s 370 dni na 230 dni),

• prvi pregled v hematološki ambulanti (redno: s 180 dni na 90 dni),

• prvi pregled v ambulanti za bolezni perifernega živčevja (redno: s 105 dni na 32 dni),

Preglednica 3: Kakovostna in varna obravnava pacientov UKC Ljubljana • prvi pregled v ambulanti za kognitivne motnje (redno: s 194

dni na 123 dni),

• KAS (karotidna angioplastika – stent) (redno: z 200 dni na 66 dni),

• COIL (intrakranialna embolizacija anevrizme) (redno: z 200 dni na 31 dni),

• laparoskopija, histeroskopija (diagnostika, operacije) (redno:

s 180 dni na 90 dni),

• genetski posvet na ginekologiji (redno: s 128 dni na 48 dni),

• klinična genetika na pediatriji (hitro: z 90 dni na 16 dni; redno s 120 dni na 16 dni),

• prvi pregled v ambulanti za virusna jetrna obolenja (HCV) (hitro: s 127 dni na 63 dni),

• prvi pregled v ambulanti za refraktivno kirurgijo in bolezni roženice (redno: s 180 dni na 90 dni),

• prvi pregled v ambulanti za nevrooftalmologijo (redno: s 191 dni na 89 dni),

• prvi pregled v ambulanti za vitreoretinalno kirurgijo (redno: s 193 dni na 89 dni),

• laserski posegi na očeh z laserjem Yag (redno: s 180 dni na 60 dni),

• operacije benigne patologije grla in žrela (redno: s 180 dni na 90 dni),

• ušesne operacije v lokalni in splošni anesteziji (redno: s 180 na 120 dni).

V nekaterih dejavnostih se čakalne dobe še vedno povečujejo oziroma se ne skrajšujejo in ostajajo nad dopustnimi čakalnimi dobami:

• prvi pregled v ambulanti za motnje presnove maščob (redno:

190 dni),

• elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije (otroci, redno: 500 dni – zaradi okvare aparata so te preiskave za otroke lahko zelo nevarne, zato jih trenutno ne izvajajo),

• 24-urni holter monitoring v kardiorespiratornem laboratoriju (redno: 225 dni),

• prvi pregled v endokrinološki ambulanti (hitro: 181 dni, redno: 251 dni),

• prvi pregled v revmatološki ambulanti (hitro: 320 dni, redno:

339 dni),

• hospitalni poseg v maksilofacialni kirurgiji (redno: 380 dni),

• oralno-kirurški ambulantni posegi (hitro: 138, redno: 193 dni),

• BHP (benigna hiperplazija prostate) (redno: 365 dni brez katetra, 250 dni s katetrom),

• razni urološki posegi (na sečevodu, sečnici, penisu in drugje – redno: od 300 do 365 dni),

• urološke operacije tumorjev (hitro: 90 do 150 dni),

• drugi posegi na ledvici (redno: 260 dni),

• operacije fimoze – odrasli (hitro: 100 dni, redno 330 dni),

• operacije stresne inkontinence (redno: prolift 360 dni, TVT 600 dni),

• prvi pregled v flebološki ambulanti (redno: 330 dni),

• prvi pregled v ambulanti za limfedeme (redno: 246 dni),

• prvi pregled v ambulanti za poklicna obolenja kože (redno:

253 dni),

• prvi pregled v ambulanti za dermatoonkologijo (redno: 223 dni),

• operacije strabizma (redno: 210 dni),

• prvi pregled v ambulanti za okuloplastično kirurgijo (redno:

263 dni),

• endoproteza kolkov (hitro: 140 dni),

• endoproteza kolena (hitro: 180 dni, redno: 395 dni),

• operacije mandljev in žrelnice pri otrocih (redno: 240 dni),

• prvi pregled v avdiovestibuloški ambulanti (redno: 240 dni),

• perfuzijska scintigrafija miokarda – cikloergometrija (hitro:

110 dni, redno: 187 dni),

• preiskava DAT SCAN (redno: 270 dni).

Posebno težavo predstavljajo čakalne dobe za zdravljenje v zo- bozdravstveni dejavnosti, ki v večini primerov presegajo dopustno čakalno dobo.

Leta 2012 so bili opravljeni interni administrativni nadzori nad vodenjem čakalnih seznamov na Interni kliniki, KO za žilne bolezni in KO za hipertenzijo ter na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Ugotovitve nadzora so pokazale, da se vodenje čakalnih seznamov izboljšuje, nadaljevali pa bomo nadzore in izo- braževanje zdravstvenega osebja.

Podatke o vseh čakalnih dobah in številu čakajočih posodablja- mo mesečno. Vse čakalne dobe enkrat mesečno objavimo na spletni strani www.kclj.si – stanje na zadnji dan v mesecu. Po- datke mesečno dajemo IVZ, ki je 1. septembra 2012 razširil seznam zdravstvenih storitev in specialističnih ambulant, za katere moramo podatke sporočati mesečno. Od takrat naprej mesečno sporočamo podatke za 35 zdravstvenih storitev in 10 specialistič- nih ambulant. Enkrat letno sporočimo podatke z vseh čakalnih seznamov (pričakovano čakalno dobo, število čakajočih in število čakajočih nad dopustno čakalno dobo) na IVZ za potrebe Ministr- stva za zdravje.

28 29

(16)

V preglednici 5 prikazujemo čakalne dobe za preiskave CT in MR, nekatere so se v primerjavi z letom 2011 skrajšale, nekatere pa po- daljšale. Razlog za podaljšanje je povečano število napotenih pacientov. Čakalne dobe za vse vrste preiskav so v dopustnih mejah.

Čakalna doba se je skrajšala tudi pri nekaterih prospektivnih programih, in sicer predvsem zaradi povečane realizacije tovrstnih storitev, za katere je ZZZS zagotavljala plačilo v celoti oziroma je bilo plačanih do 10 odstotkov preseganja letnega plana.

Preglednica 5: Čakalne dobe za preiskave CT in MR od leta 2009 dalje na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR)

Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 2012/2011

Vrsta storitev OE

čakalna doba (v dnevih) na dan 31. 12.

2009

2010

2011

2012

skrajšanje oz.

podaljšanje čakalne dobe (v dnevih)

CT abdomen (trebuh) KIR 120 150 75 88 13

CT torax (prsni koš) KIR 30 45 31 71 40

CT nevra (glava, vrat) KIR 90 90 60 88 28

CT obrazni deli KIR 60 90 55 77 22

CT skelet KIR 90 30 20 23 3

CTA glave KIR 105 105 58 82 24

CT srca KIR 60 75 20 34 14

CTA ožilja KIR 60 75 115 85 –30

CT artrografija KIR 90 75 81 50 –31

MR abdomen (trebuh) KIR 45 105 95 81 –14

MR nevra (glava, vrat) KIR 480 420 180 177 –3

MR obrazni deli KIR 270 240 119 174 55

MR skelet KIR 630 645 109 169 60

MR srca KIR 45 45 49 35 –14

MRA ožilje KIR 45 45 96 67 –29

MR artro KIR 180 270 96 136 40

MR toraks (prsni koš) KIR 0 45 37 41 4

MR za otroke (z anestezijo) KIR 167 180 13

31 30

Preglednica 4: Obvladovanje čakalnih dob v UKC Ljubljana KAZALNIKRealizacijaCilj 2009201020112012Iz FN 12 Čakalna doba (v dnevih) na prvi pregled ali poseg (na zadnji dan leta/obdobja)31.12.2009 pričak. ČD31.12.2010 pričak. ČD31.12.2011 pričak. ČD31.12.2012 pričak. ČD Interna klinika – KO za žilne bolezniangiografije12015010012590 Interna klinika – KO za kardiologijokoronarografije + PTCA (Balonska diletacija kor. arterij)60-120210-270190140150 Interna klinika – KO za kardiologijoEFP in radiofrekvenčna ablacija – odrasli540370230180 Interna klinika- KO za kardiologijoEFP in radiofrekvenčna ablacija – otroci720400500180 Interna klinika – KO za revmatologijoRevmatološka ambulanta296337362339180 Interna klinika – KO za hematologijoHematološka ambulanta120120-1801809090 Interna klinika – KO za endokr., diabet. in presn. bol.-endok.Endokrinološka ambulanta180-210300235251180 Kirurška klinika – KO za kirurgijo srca in ožiljaoperacije na odprtem srcu777412517090 Kirurška klinika – KO za travmatologijoodstranitev OSM-ex v splošni anesteziji365-720540344320290 Kirurška klinika – KO za nevrokirurgijooperacija hrbtenice72030012090120 Kirurška klinika – KO za urologijomalignom prostate90-120180*12030 Kirurška klinika – KO za urologijotumor ledvice30-60120*15030 Kirurška klinika – KO za urologijodrugi posegi na ledvici,180-365240260180 Kirurška klinika – KO za abdominalno kirurgijooperacija kile – odrasli57596710740 Kirurška klinika – KO za abdominalno kirurgijooperacije žolčnih kamnov4850375930 Nev. klinika – KO za vaskularno nev. in int. nev. terapijoKAS – kariotidna angioplastika – stent2105402006678 Ginekološka klinika – KO za ginekologijoPro-lift (operacija stresne inkontinence)360360360360180 Ginekološka klinika – KO za ginekologijoTVT (operacija stresne inkontinence)540720600600180 Dermatovenerološka klinikaAmbulanta za dermatoonkologijo365246247223180 Očesna klinikaoperacije strabizma – odrasli365400210210180 Očesna klinikaAmbulanta za okuloplastično kirurgijo200180243263180 Ortopedska klinikaENDoproteza kolkov740468330340320 Ortopedska klinikaENDoproteza kolena1.050900400395365 Ortopedska klinikaoperacije hrbtenice270180200200200 Ortopedska klinikaoperacija rame240180180200180 Klinika za otorino. in cerviko. kirurgijooperacije mandljev in žrelnice pri otrocih135210240240180 Klinika za otorino. in cerviko. kirurgijoAudiovestibuloška ambulanta240240210240180 Kl. za nuklearno medicinoperf.scint.miokarda - farmakološka obremenitev350300180190180