15.1.2011

Zgodovinski imenik župnij (Home)

Škoc-Škv ^Okrajšave Stran obnovljena:

15.1.2011

A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj

Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj

Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj

Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal

Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj

Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols

Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš

Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn

Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št.

Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika

Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi–

Škocijan(Kanzianiberg) – Šteben-Bekštanj (St. Stefan-Finkenstein), Škocjan (v Podjuni) Škocijan pri Dobravi– Škocjan pri Novem mestu

Škocjan– Dob (1782)

ŠKOCJAN(San Canzian d'Isonzo), 34070 San Canzian d'Isonzo (GO), Piazza Santi Martiri 15, Italija

Sv. Kancij, brat Kancijan in sestra Kancijanila (Ss. Canziani Martiri, starokrščanska cerkev, nova 1574/1593, posv.

1700); župnija 1247 (po drugih virih 1295). Dekanija Ronke; Goriška nadškofija.

Podružnice:sv. Protija in Hrizogona (15.stol.), Sv. Antona Padovanskega (S.Antonio di Padova) v vili Luisa, starokrščanska cerkvica sv. Kancijanov, kapela sv.Duha (13.stol.)

Nekdanje podružnice:...

Naselja: Škocjan (San Canzian d'Isonzo).

Priimki:(Škocjan)Andriz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Babaz (1447/48), Bais/Bassi (1929), Baldasunig (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Balig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1736 Škocjan), Balischio (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Battistig (1695), Becegnach/Bicignacco/Bezegnac (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Belengar (17.stol., 1719, 1736), Benco (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Benes (17.stol.), Bennati (1948), Bergamasco (1948), Bertogna (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1853 Škocjan), Besech (1447/48), Bisiach (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Blasizza (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1736 Škocjan), Blasig (1948), Bolodis (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Bolzichio (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Bonazza (1839), Bonetig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Bos(e)gnach (1447/48, 1571), Bos(e)ma (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Brasizza (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Brazolich (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Bresuiza (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Brega(n)t (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Brizd (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Braida (1922), Brasizza (18.stol.), Brodaz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 19.stol. Škocjan), Brughig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Buchiniz/Bucchini (1929), Budai (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Bufulich (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Bullian (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Bullich (1794), Busiz/Busigh (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Buzolig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Calligaris (1948), Canciani (1948), Cecovig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cega (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cerniuos (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cernozzo (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Ciai (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Cicai (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Ciuch (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cizai (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Clapiz (17.stol.), Clissa (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan),

Chucuss/Cocussio/Cocus (1447/48, 1564/67, 1614-17, 1665, 1686, 1695, 1719, 1736), (De) Cobalico (1598), Cobel (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cocebar (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Collarich/Colorig (1447/48, 17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Colman (17.stol. iz Karnije), Colubicchio/Cullubich/Golubig (1614-17 Škocjan, 18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Cos/Kos (1447/48), Cotian (1447/48), Coraz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), (17.stol.), Coviz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cragniz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cral (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cretich/Creti (1929), Crosich/Crosig/Crusig (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Crob (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Comer (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Cusma (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), de Crapina (15.stol.), Cuchioboc (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Daliac (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Demarchi (1836),

(De) Vetach (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Donadich/Donati (1929), Drobench (1447/48), Drog (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Dulzigh (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Dussiz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Ergich/Ergi (1929), Francovig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Furenzig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Furlan (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan, 1854), Gabicchio (17.stol.), Gagusim (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Glavina (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Gormizze (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Gurnas (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Goliez, Gorse/Gorše/Gorze (1447/48, 1489, 1736), Graz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Gregorin (1948), Grianiz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Grimasichij (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Grozdio (1447/48), Gulies (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Gulubit (1719), Gusa/Gus (1578), Hac (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Jaiza (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Janes/Janis (15.stol., 17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Jesuschiaz/Gesuschia (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Juga/Giugo (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Jurat(o) (17.–18. stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1789), Juri (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Jurzig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Jurinet (16.stol.), Klancig/Colautti (1929), Lacovig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 18.stol. Škocjan), Leghissa (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Lemos (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Lenardich/lenardi (1929), Lozar (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Lubich (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Lucasich (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Lucavigh (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Lucman (1547), Lugar/Logar (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Macor/Maccari (1929), Macorich (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Maiceniz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Maiolico (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Maldroch (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Male (1447/48), Marega (1841), Marusichg (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Marussa (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Masinz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Mauchigna (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1719, 1840, 1847 Škocjan), Mericoni (1948), Milich (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Miloch (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Mincha (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Moimas (1948), Morasig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Moraviz/Muraviz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Mulè/Mreulè (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Mulig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Musettig/Muset/Maset (1547, 18.stol. »ex Sdobe«), Norich (16. stol.), Novach (16.stol.), Novachig (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Ocoz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Olebiz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Osebik/Osevig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pachor (18. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pacorig (18. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Paidaz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Parinosichio (17. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pauletig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pauriz (17. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pec(h)ar (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pecenco (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Pech (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Peci (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pelican (17.

stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pelizzon (17.stol.), Peraz (18.stol.), Perc(h)o (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Perdiz (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Petterin (17.stol. Škocjan, 18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Peù (17. stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Picignaco (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pitruci (1719), Pojana (17. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Pojaniz/Pojanaz/Poljanaz (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 18.stol.), Postich (18. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Primos/Premos (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1736 Škocjan), Premusig/Primosig (17.–18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Previch (1780), Puppa/Poppo/Popuz/Pupuz (1570, 1598), Rades (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Re(j)a (17.stol.), Ressaur (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Rodarius (1447/48), Rodis (14.stol.),

Rusig(h)/Russi (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 1638 Škocjan, 1929), Sabarig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Saccozian (17.stol.), Sanpolai (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Saurin (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Scabar (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sclavonum (1447/48), SchiavuzSchiavo (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sdobe (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sdrog (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan, 18.stol. Škocjan), Seu (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Sefuschiac (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sel (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sgorbizza (17. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sfiligoi (18. stol.), Sicollino/Saculin/Seculin (1447/48),

Simiz/Semič/Senici (1447/48, 1489, 16.stol.), Simolig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sinigoi (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Slavig (17. stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Stachine (17. stol. Škocjan, Pieris in Beljan),

Stanchiza/Stanchich(ia) (1388 Škocjan, 17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Stancich/Stančič (1547, 1564/67) Starechich (1598), Stipan (18.stol.), Stragar (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Striz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Stubel (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Sturman (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Surmich (1568), Susig/Susiz (18.stol.), Svidig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), (De) Thomasè (1578, 1598),Tolmizza (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Tonsigh (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Tonzar (1848), (S)Trambus/Tramos/Trampus (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Veglia (1564/67), Trojar (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Vernasso (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Versig/Versi (1929), Vescovi (1948), Vicenzig (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Vidè (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Vidovig (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Viz (17.–18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Volčič/Voucichio (1569), Volthas (14.stol.), Vorich (1562/63, 1570), Vstichio (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Vucco (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Vurich (1568), Zabariz (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zagic (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zanolla (1948), Zanutich (1562/63, 1564/67, 18.stol.), Zega (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zerli (17.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan), Zizai (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zozolichio (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zorai (17.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zot(t)igh (18.stol. Škocjan, Pieris in Beljan), Zucma (1570), Zurch (18.stol.

Škocjan, Pieris in Beljan).

R 1619– (14 knjig do 1959) P1806– (6 knjig do 1959) M1785– (3 knjige do 1959) Prepisi matic krstov, porok in umrlih 1835– v NŠAG.

Birmanske knjige 1767– (3 knjige do 1959) SA (2 knjigi do 1959)

Popisi premoženja (premičnine) 1921– (2 knjigi do 1959) Popisi premoženja (nepremičnine) 1814– (5 knjig do 1959)

Prejemki in izdatki 1642–1697, 1742, 1886, 1924– (5 knjig do 1959) Razno:

– Vlado Klemše (ur.): Slovenci v Laškem, SKŠRD »Tržič«, Gorica, 2005.

– Maurizio Puntin: Toponomastica storica del Territorio di Monfalcone e del comune moderno di Sagrado, Gorica, 2003.

– Guida del Friuli – Anno 1948, Provincie di Udine e Gorizia, Stabilimento Tipografico Nazionale, Trst, 1948.

– A.Pizzagalli: Per l'italianita' dei cognomi nella provincia di Trieste, Treves-Zanichelli, Trst, 1929.

ŠKOCJAN, 6240 Kozina (St. Kanzian)

Sv. Kancijan (zač. 17. stol., 1858), kaplanija 1690, lokalija 1782. Od 2004 podružnica ž.Divača.

R 1812–1945 P– M1835 1837–1945

Ž. Rodik:

Status animarum konec 19. stol.

Birmanci 1918–

Dolžniki 1856

Blagajniški dnevnik cerkva v Škocijanu in Gradišču 1878–1933

ŠKOCJAN(Škocijan, Škocjan v Podjuni/Škocjan ob Klopinjskem jezeru; St. Kanzian in Jauntale/ St. Kanzian am Klopeiner See), Kirchweg 1, 9122 St. Kanzian/Škocijan, Avstrija

Sv. Kancijan; omenj. župnija 1106; Dekanija Dobrla vas, Krška škofija (Diözese Gurk). OskrbujeKamen v Podjuni (Stein im Jauntale).

Podružnice:Št. Jurij (Georgiberg), sv. Jakob v Klopinju (Klopein), sv. Magdalena na Gradu (Žirovnica, Wasserhofen), sv. Marko na pokopališču (), sv. Pankracij v Srejah (Srejach), Št. Lovrenc (St. Lorenzen); sv. Jurij ob Klopinjskem jezeru (St. Georg am Klopeinersee; do 1762 podružnica Šentvida v Podjuni).

Naselja:(1804) Škocjan, Mala vas (Kleindorf), Žamanje (Sammelsdorf), Klopinj (Klopein), Na Selu (Selach), Piskrče (Piskertschach), Štrekna vas (Schreckendorf), Prädorf, Podgrad (Podgrad), Sreje (Srejach), Vinare (Vinarach), Podgrad (Oberpodgrad, Unterburg), Horce (Gorzach), Spodnje Horce (Unterhorzach), Žumanje (Samersdorf), Groblja vas (Grabelsdorf), Lancova (Lanzendorf), Šentlovrenc (Sankt Lorenzen), Peračija (Peratschitzen), Grad Žirovnica (Wasserhofen), Dole (Duel), Šmark (Šmarkež, St. Marxen), Na Selu (Seebach), Vogle (Kohldorf).

Razno:

– Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales; Dekanat Eberndorf, S. Singer, 1938 (zgodovina župnijeŠkocjanv Podjuni, str. 257).

Škocjan pri Mokronogu– Škocjan pri Novem mestu

ŠKOCJAN pri Novem mestu(Škocjan pri Mokronogu, Škocijan pri Dobravi), 8275 Škocjan pri Novem mestu 30 (Guttenwert, S. Cantiani penes Gutenwerth, St. Kanzian bey Gutenwerth)

Sv. Kancijan in tov. (1777/82); 1320 omenjen župnik. Pražupnija Bela Cerkev; prvotno sedež župnije na Otoku; leta 1942 prenesen v Škocjan. Župnija začasno izročena salezijancem. Oskrbuje župnijoBučka.

Podružnice:sv. Barbara na Druščah (), sv. Jakob na Telčah (), sv. Jurij v Grmovljah, Kraljica presvetega rožnega venca na Stopnem, sv. Križ v Gornjih Dolah, Marijino obiskanje v Zloganjah, sv. Miklavž na Otoku (), sv. Mohor in Fortunat v Goriški vasi, sv. Tomaž v Velikih Poljanah (, 1971: v Zagradu), Presveta Trojica v Dolnji Stari vasi ().

Naselja:Čisti breg, Čučja mlaka, Dobrava, Dobruška vas, Dolenja/Dolnja Stara vas, Dolenje Dole (), Drušče, Gabernik, Gorenja Stara vas, Gorenje Dole, Goriška gora, Goriška vas, Grmovlje, Hrastovlje, Hrvaški Brod (Hrovaskivrod), Hudenje, Jelendol, Jeperjek, Klenovik, Krsinj vrh, Mačkovec, Male Poljane, Mršeča vas, Otavnik, Otok, Rogačice, Segonje, Slančvrh, Stara Bučka, Stopno, Škocjan (), Telče (Teutsche), Velike Poljane, Zagrad, Zameško, Zavinek, Zloganje.

Grajski objekti:

Grad Otok (Futenwerde, Gotno brdo, Gutenwerth) v vasi Hrvaški Brod.

Gradič Vrh (Auenthal), danes domačija Ruparjevih na Vrhu pri Škocjanu.

R 1641–1653^a 1651–1653 1656–1687 1688–1701^b 1702–1964 1703–1711^c 1788–1803^d 1805–1808^č M 1812–1817 P 1812–1816 In 1655–1887 In 1875–1897 In 1898–1923 In 1923–1946 In RPM 1852–1907

P 1655–1693 1714–1762 1788–1800^e 1798–1812 1808–1812^f 1816–1964

In 1714–1886 In 1924–1941

M 1768–1812 1788–1801^g 1826–1964 1872^h In 1715–1886 In 1870–1899 In 1900–1923

aRegister gornine 1787;^bpopis prebivalstva 1660; ^cR nezakonski otroci 1703–1711;^čračunska knjiga 1784–1796, urbar 1796–1803;^d1788–1803 izpis iz R lokalije Bučka;^eizpis iz P lokalije Bučka 1788–1800;^fračunska knjiga 1784–

1796;^gizpis iz M lokalije Bučka 1788–1801;^h1872 prepis.

Škocjan– civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v župnišču):

R 1812, 1813, 1814

Status animarum 1830–1836 (3 knjige), 1836 (5 knjig), 1859 (5 knjig), 1871 (5 knjig), 1881 (5 knjig), 1881 (gostači), 1903 (3 knjige), 1920 (4 knjige), 1920 (gostači)

Birmanci 1812– (2 knjigi) Oklici 1929–1954 (2 knjigi) Poročni spisi 1846– (0,50 tm) Oznanila 1893–1955 (7 knjig)

Računska knjiga 1784–1796 in urbar 1796–1803 ter rojstna knjiga Računska knjiga 1784–1796 in poročna knjiga

Najemniki nadarbinskih in cerkvenih zemljišč 1912–1934 Kronika 1911–1941

Urbar 1716

Urbar župnije 1738 in dohodki 1722–1748

Urbar podružnične cerkve sv. Jurija v Grmovljah 1753 in dohodki ter izdatki 1754–1784 Urbar cerkve v Zloganju 1757–1776

Urbar farnega in cerkvenega imenja 1834 Priročni register župnišča Škocjan 1795–1804 Desetinski register 1813–1815

Zapisnik bere 1910–

Izvleček iz rustiklanih fasij župne cerkve 1749 Letni dohodek Kinskyjevega imenja 1735 Tekoči računi 1927–

Blagajniški dnevnik 1943–

Ubožnica 1804

Seznam ustanovnih maš 1792–1902; 1904–

Zapisnik udov Bratovščine sv. rešnjega Telesa Zapisnik Marijine družbe za žene

Zapisnik Marijine družbe za dekleta Seznam članov tretjega reda 1906 Družba krščanskih družin 1912–

Repertorij patentov in okrožnic 1783–1792 Opravilnik 1912– (3 knjige)

Hranilnica in posojilnica Škocjan: Zapisnik odborovih sej 1902–1930 Konzumno društvo Škocjan: Glavna knjiga 1900

Spisi 1722–: kupna in zaščitna pisma, potrdila, inventarji, zadolžnice, protokol podložniških listin farnega imenja 1829–

, dopisi

ŠKOCJAN pri Turjaku(tudi: Škocijan), 1311 Turjak, Škocjan 12 (1939: sedež – Staro Apno v občini Št. Jurij pri Grosupljem) (Sanctus Cancian Martyrus penes Castrum Auersperg, S. Cantiani penes Auersperg, St. Kanzian, St.

Kanzian bey Auersperg)

Sv. Kancijan in tov. (omenj. 1260, sedanja 1907); omenj. župnija 1260. Pražupnija Cerknica. Pokopališče (). Oskrbuje župnijoTurjak.

Podružnice:(1782)Mati božja (Marijino oznanjenje) na Železnici, Marijino vnebovzetje (prej: sv. Janez Krstnik, pozneje sv. Ahac) na Velikem Ločniku, Marija brezmadežnega spočetja vTurjaku, sv. Jakob na Malem Osolniku, sv.

Lovrenc na Velikem Osolniku, sv. Jernej v Rašcici, sv. Primož in Felicijan v Žgončah (Sv. Primož nad Robom), sv.

Lenart v Krvavi peči, Marijino rojstvo vRobu.

(2000)sv. Jakob na Malem Osolniku, Marija vnebovzeta na Železnici.

Naselja:(1782)Bani, Bavdek, Bošteče, Bukovica, Čretež, Dolšane, Gradec, Javornik, Knej, Krvava peč (Pluetigen Stain), Laporje, Laze, Lipljenje (Veliko−, Malo−), Ločnik (Veliki−, Mali−; Oberkleinlotschnik), Medvedjica, Mohorje, Naredi, Osolnik (Veliki−, Mali−), Osredek, Podhojni hrib, Podlog (1907 izločen iz te župnije), Prazniki, Pristava, Pukarče, Rašcica (Raschitz; 1907 izločena iz te župnije),Rob(Rab), Rožnik, Rupe, Selo, Sloka gora, Staro Apno, Srnja, Sekirišče, Škamevec, Ščurki, Škocjan,Turjak, Uzmani, Zabukovje, Železnica (Eyssen Ouchell), Žgonče (Sv.

Primož nad Robom).

(1939)Gradež, Male Lipljene, Mali Ločnik, Medvedica, Prazniki, Rožnik, Sloka gora, Staro Apno, Škocjan, Velike Lipljene, Veliki Ločnik, Železnica.

R^x 1835–1964 In 1835–1899 In 1900–1942 P^x 1835–1964

M^x 1835–1900 1835–1964 In 1835–1942

xV-NŠAL navaja kot najstarejše knjige v arhivu R 1713–1745, P 1771–1803 in 1816–1860, M 1753–1770.

Birmanska knjiga 1888–1968 VFZ-NŠAL (151):

Urbar 1768 Razno:

− Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem.Pražupnija Cerknica. J. Höfler, AES, 26 (2004), 125 (župnija sv. Kancijana v Škocjanu pri Turjaku).

Škodniki– Kanal (1782) Škofarji– Sv. Anton

Škofce/Škofice – Sv. Miklavž nad Laškim Škofi– Gorjansko,Oprtalj (Portole)

ŠKOFIČE(Schiefling, Schiefling am See), Schiefling 1, 9535 Schiefling am See, Avstrija (Schüflich; slov. ime po freisinškemškofu, ki je imel v kraju svojo posest)

Sv. Florijan – zdaj sv. Mihael. Kuracija 1788; Dekanija Celovec–podeželje (Klagenfurt–Land), Krška škofija (Diözese Gurk).

Podružnica:sv. Ulrik – Pinja vas (Albersdorf).

Naselja in priimki:(iz matične župnije Otok1788izločeni deli, skupaj 760 duš) celotne Škofiče (34 hišnih št., ki so deloma spadale pod Poreče/Pörtschach in Hodiše/Keutschach), Goriče (Goritschach), Pinja vas (Albersdorf), hodiški podložniki v krajih Suha (Zauchen), Kolbitsch (sedaj Holbiče/Techelweg), v Medenici hiša Medenčnik, šest hiš v kraju Radlach (sedaj Roda), v kraju Feld osem hiš, celotne Borovniče (Fahrendorf). Iz matične župnije Hodiše (Keutschach) so bili izločeni kmetje Jansche, Peček, Medenčnik, v Pinji vasi (Albersdorf) Trkl, v Rodi Sterden in Rodičar. Kraj Deber je bil dodeljen novi žu. Loga vas (Augsdorf).

Drugi priimki:(pred 1848) Kueder, Matitz, Kramer, Kocjan (Meßnerkeusche), Partl.

Razno:

– Kultur- und Kirchengeschichte des oberen Rosentales; dekanat Rosegg mit Einschluß des Wörther-See-Gebietes; S.

Singer, Kapla 1935 (zgodovina župnijeŠkofiče, str. 225).

Škofija– Zibika

ŠKOFIJE, 6281 Škofije, Spodnje Škofije 55 (Skofia)

Srce Jezusovo (1936), župnija 1960. Oskrbuje župnijoTinjan.

Podružnici:Kristus Kralj (Zgornje Škofije), sv. Lucija (Plavje).

Naselja:(1960) Jelarji (Elerji), Plavje, Spodnje Škofije (za Spodnje Škofije in Zg. Škofije – del), Zgornje Škofije, Tinjan.

Status animarum konec 19. stol.

Škofijski dvorec, dvorec – Ljubljana

ŠKOFJA LOKA, 4221 Škofja Loka, Cankarjev trg 13, p.p. 547 (Locopolis, Laak, Lack)

Sv. Jakob (omenj. v 13. stol., sedanja 1471, prezid. 1524, 1532); vikariat morda že v XIII. stol.; 1377 omenjen kaplan, imenovan tudi »mestni prošt«; župnija 1804. Pražupnija Stara Loka.

Podružnice:sv. Andrej nad Zmincem (Na Koncu), sv. Barbara pri Sv. Barbari, sv. Filip in Jakob na Valterskem vrhu, sv. Florijan v Sopotnici (Florijan nad Zmincem), Gospodovo vstajenje na pokopališču (), sv. Križ na Hribcu nad Puštalom, sv. Lovrenc v Breznici, sv. Ožbolt pri Ožboltu nad Zmincem (V Hojkah), sv. Peter v Bodovljah, sv. Tomaž v Brodeh, Žalostna Mati božja na Lon–trgu. Redovni cerkvi: sv. Ana v Novem svetu (kapucinska), Marija Brezmadežna (uršulinska v Blaževi ulici; Soc. S. Ursule, Ursuliner Klosterkirche zu Laak).

Naselja:Bodovlje, Breznica, Brode (Furten), Gabrk, Gabrovo, Hosta, Lipica (), Log (del v ž. Poljane nad Škofjo Loko), Podpulferca, Puštal, Sopotnica, Staniše, Suha, Sveta Barbara, Svetega Petra hrib, Sveti Andrej, Sveti Florijan, Sveti Ožbolt, Škofja Loka (mesto,), Trata, Valterski vrh, Vincarje, Zminec.

Grajski objekti:

Grad Divja Loka (Wildenlack) nad Vincarško grapo (Gabrovo).

Stolp Krancelj nad škofjeloškim gradom.

Grad Puštal (Burgstall) na desnem bregu Poljanščice v Škofji Loki.

Gradič Šefert (Schöffart) blizu Zminca v Poljanski dolini.

Grad Škofja Loka (Bischofslack, in Lonca) v Škofji Loki.

R 1623–1640 1645–1792 1708–1717^a 1717–1726^b 1804–1815 1828–1964

1931–1939^c In 1804–1889 In 1890–1941

P 1652–1680 1683–1804 1835–1964 In 1804–1890 In 1891–1941 M 1804–1964 In 1804–1860 In 1861–1940

Škofja Loka– civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v ARS):

R 1812...1814 P1813 M1813, 1814 O1813, 1814

Škofja Loka– matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945):

R 1941 In 1941...1945 1944–1945 (In) In1941...In1944 P gl. Kranj (tudi za Žabnico)

M 1941...1945 1944^č In1941...In1944

aR 1708–1717 nezakonski otroci;^bR 1717–1726 nezakonski otroci;^cR drugje rojeni župljani;^čpriložen seznam padlih.

Status animarum 1888, II 1900 (2 knjigi) Konvertiti 1921–1937

Opravilni zapisnik 1905–1947

Status Marijinih družb dekanije Škofja Loka NŠAL:

Zapisnik bere 1840–1886

Računi cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki 1530–1647 VFZ-NŠAL (151):

SA 1751–1896

Birmanska knjiga 1860–1936 Oklicne knjige 1824–1921 Cerkveni sedeži 1860–1891 Imenik revežev 1881–1888 Urbar 1530–1647

Razno:

–Loško gospostvo leta1630, F. Kos. Izvestja–Kr 1897, 89, 123, 159, 185 (po urbarju ~1630,seznami kmetov).

–Knjiga hišv Škofji Loki, 1–2, F. Štukl. 1981, 1984.

–Iz preteklostiŠkofje Loke in Loškega gospostva, F. Štukl. Arhivi 1991/1–2.

– Škofja Loka in loškogospostvo, P. Blaznik. 1973.

– Loškogospostvo frizinških škofov, A. Koblar. Izvestja–Kr 1891, 56.

– Zgodovinski pobirki iz loškega okraja, F. Kos. Izvestja–Kr 1892, 1 (seznami:oskrbniki – glavarji, sodniki, pisarji, žitničarji, solicitatorji, odvetniki, znani meščani, duhovniki, župani, logarji, lovski mojstri).

– Pomniki NOB na Škofjeloškem, S. Krapež, Ljubljana 1986 (okrog 1300 oseb).

ŠKOFJA LOKA – Suha, 4220 Škofja Loka, Suha 45 (Suha: Zauchen) Sv. Janez Krstnik (omenj. 1450), župnija od 1975.

Škofja vas– Vojnik Škoflja riža– Dobovec

Škoflje– Šentvid pri Stični, Vreme (1782)

ŠKOFLJICA, 1291 Škofljica, Šmarska 25 (Skofelka)

Sv. Ciril in Metod (1985/86), župnija od 1976. Pokopališče Škofljica–Trate (). Pražupnija Šmarje – Sap.

Podružnici:sv. Duh na Gumnišču, sv. Uršula v Lanišču.

Školj(Neukhoffell, Noviscoglio), grad – Vreme Škomal– Korte

Škomljevec– Draga (grškokatoliška)

Škorklja(Scorcola) – Trst–Škorklja, Trst–Sv. Just Škorno(Skorno) – Šoštanj

Škovec– Trebnje, Tržišče Škovine– Železniki Škrabče– Bloke

Škrajnek– Velike Poljane Škrbči– Branik

Škrbina– Buzet

ŠKRBINA, 6223 Komen, Škrbina (Skerbina, Scherbina, Scherebina)

Sv. Anton Puščavnik (posv. 1865), kaplanija 1786, župnija 1898. Pokopališče (). Oskrbovana iz župnijeKomen.

Naselja:Šibelji, Škrbina.

R 1785–1845 In^a 1809–1845^b 1835–1946 1846–1890 (In)^c

P 1786–1819 In^a 1819–1944 1944– 1946

M 1835–1946 1857– (In)

aZa Rubije;^bza Škrbino, manjkajo strani za leta 1785–1809, 1812–1815, beležka o Napoleonu Bonaparte od bega z otoka Elbe do izgnanstva na sv. Heleno;^cvlom v župnišče 1883, vizitacija in birma 1884.

Škrbina– matične knjige na ozemlju Julijske krajine (1924–1945):

R 1924...1928 P1924...1928 M1924...1928 O1924...1928 Status animarum 1823, konec 19. stol.

Birmanska knjiga 1918–

Poročni spisi 20. stol.–

Urbar cerkve sv. Antona v Škrbini 1787 Blagajniški dnevnik 1899–1959

Oznanila 1918–1922, 1930–1950 (skupaj 4 knjige) Opravilni zapisnik 1903–1943

Spisi 19. stol.–: inventar 1909, računi 1871–, mašne ustanove

Listine: 1865, junij 18. Posvetitev cerkve sv. Antona Puščavnika v Škrbini Škrblje– Majšperk

Škrgati– Marezige

Škrilj– Mozelj, Planina Pri Črnomlju

Škrilje– Golo, Ig (1782), Kaštel (Castelvenere), Podzemelj, Stari trg pri Ložu Škrinjari– Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio), Hum, Lovrečica (San Lorenzo) Škrji(Škeri) –Oprtalj (Portole)

Škrlini– Momjan (Momiano) Škrlje(del Sovodenj) – Sovodnje

Škrlje(Scariano; Škrilje) – Šempeter pri Gorici (1782) Škrljevec– Truške

Škrljevo– Šentrupert

Škrljevo(Scrió) – Dolenje (Dolegna del Collio) Škrljevo(Grailach, Chrilowe, Crilog), grad – Šentrupert Škrlići– Brda (Berda, Brdo)

Škrlji– Solkan (1782), Topolovec Škrlovac– Trbovlje

Škrlovica– Velike Lašče

Škrjanče– Kamnik (1782), Mirna, Stična

Škrutovo(Škrutove, Scrutto) – Sveti Lenart–Podutana Škudelin(i) – Kaštel (Castelvenere)

Škufče– Bloke

Škuleoz. Šikulje (Scheckelhoff), dvor – Hrenovice Škuljari– Zrenj (Sdregna)

Škvarče(Squarzulis) – Prapotno