Janez Balkovec FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI

(1)

Janez Balkovec

FINANČNO-ŽIVLJENJSKI PROCES ORGANIZIRANJA OSEBNE SOCIALNE VARNOSTI

SOCIALNA VARNOST ALI OSEBNO PREMOŽENJE

Državljani imajo p o d pogoji, določenimi z z a k o n o m , p r a v i c o d o socialne varnosti.

Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje (Ustava Republike Slovenije, 50.člen). Kakor koli gledamo, pa ne m o r e m o mimo dveh pome- m b n i h dejstev:

1. Država vse bolj prelaga b r e m e socialne varnosti na državljane oziroma družine.

Posredniki pri t e m pa so f i n a n č n e institucije, kot so banke, zavarovalnice, d r u ž b e za upravljanje ipd.

2. Socialna varnost je vedno pogojena z d e n a r n i m i sredstvi. Socialno o g r o ž e n i m lahko p o m a g a m o samo, če imamo d e n a r n a oziroma materialna sredstva. N a m e n o m a smo se ogradili od sočustvovanja in srčne kulture, ker sta lahko samo spremljevalca f i n a n č n e socialne pomoči.

Na prelomu tisočletja se v celotni Evropi, sploh tranzicijski, srečujemo z omajanimi socialnimi sistemi. Povsod je p r o b l e m v p r e m a j h n i h in n e z a d o s t n i h sredstvih za socialno p o m o č . Na n a s p r o t n e m koncu pa se s r e č u j e m o s podjetji, družbami in kon- zorciji, ki za d e l n i č a r j e oziroma lastnike ustvarjajo milijonske dobičke. Med o b e m a je država, ki poskuša z ustavo, zakoni, pod- zakonskimi akti in p o d o b n i m urejati člo- vekovo, državljanovo socialno varnost.

O s n o v n e socialne pravice, ki jih držav- ljani p r i d o b i v a m o iz naslova zaposlitve pri delodajalcu ali samostojnega opravljanja dejavnosti, so znane in naj bi zagotavljale preživetje danes in na starejša leta. Vendar

se m o r a m o vprašati, zakaj p o t e m veliki pomisleki in kritike te varnosti v Evropi.

V Nemčiji nekaj sto tisoč ovdovelih in invalidov živi na robu eksistenčnega mini- muma, čeprav so bili p r e j r e d n o zaposleni in so imeli sklenjeno d o d a t n o zavarovanje;

niso pa imeli pravilne zaščite svojega dohodka o b izpadu delovne sposobnosti (Me- yer 1991: 11).

Kljub očitni preskrbi zase se ljudje v tem času še v e d n o sprašujejo, zakaj imajo premalo denarja. Nekateri se nič več ne čudijo, ampak kritizirajo — šefa, ker jih ne plačuje bolje, sindikat, ker n e zahteva več, državo, ker premalo poskrbi zanje, da bi vsak dobil več. »Več« je postala parola napredka. Več prihodkov, večja blaginja, večja socialna varnost, več prostega časa in več življenj- skih kvalitet ( K n a p p 1976: 7), so že p r e d dvajsetimi leti ugotavljali v Nemčiji. Podob- no lahko r e č e m o danes tudi za Slovenijo.

Resnično se lahko vprašamo, kaj sploh je socialna varnost, kako organizirati oseb- n o varnost. Osnovno socialno varnost gra- dimo z naslova zaposlitve oziroma opravljanja samostojne dejavnosti. Poleg tega pa je treba p o s k r b e t i za d o d a t n o socialno var- n o s t p r e k b a n k , zavarovalnic, d r u ž b za upravljanje oziroma drugače.

V celoti gre za organiziranje osebnega oziroma družinskega premoženja. Socialna varnost je del našega premoženja, hkrati pa je odvisni dejavnik pri graditvi in organi- ziranju ostalih p r e m o ž e n j s k i h k o m p o n e n t , ki so p o našem m n e n j u še v e d n o p r e d m e t socialne varnosti.

Prav tako pa vemo, da za n a k u p vseh dobrin p o t r e b u j e m o denar. Dobrine, kot so avto, potovanja, vikend, počitnice, oblačila

(2)

in p o d o b n o niso p r e d m e t osnovne socialne varnosti, so pa n u j n o p o t r e b n e v normal- n e m življenju. Postavlja se vprašanje, kako za svoj d e n a r dobiti, kupiti več.

ELEMENTI SOCIALNE VARNOSTI P r e m o ž e n j e v širšem smislu p o m e n i vse, kar imamo in s čimer prosto razpolagamo.

Naše p r e m o ž e n j e pa ni samo denar, ampak tudi zdravje, znanje, čas, svoboda in podo- bno. V ožjem p o m e n u se b o m o osredotočili na osnovno socialno varnost, to je na tisto osnovno premoženje, ki bi ga moral ustvariti vsak delovno s p o s o b e n in aktiven posa- meznik v normalno razvitem gospodarstvu.

Premoženje lahko razdelimo na elemente o s n o v n e socialne varnosti in d o d a t n o premoženje. O s e b n i ali družinski kapital p o m e n i najvišjo m o ž n o obliko socialne varnosti.

ELEMENTI O S N O V N E SOCIALNE V A R N O S T I

• Zaščititi izpad delovne sposobnosti.

Gre za p r i m e r invalidnosti, ki lahko o b n a s t a n k u p a h n e p o s a m e z n i k a s k u p a j z d r u ž i n o na d n o socialne lestvice.

• Z a š č i t a d r u ž i n s k i h članov. G r e za p r i m e r s m r t i enega ali o b e h hraniteljev družine, ki lahko postavi otroke in partnerja na socialno šibke temelje.

• P o s k r b e t i za n e p r e m i č n i n o . Gre za lastno stanovanje in ne življenje v u m e t n e m standardu (plačujemo najemnino). Živeti v n a j e m n i n i p o m e n i e n o od največjih finan- čnih napak v življenju, ki nas lahko pripelje na socialni rob.

• Poskrbeti za šolanje otrok. Gre za to, da pripravimo finančna sredstva, ki b o d o otroku omogočila načrtovano šolanje. Tako se starši otresejo tveganj izpada dohodkov v času otrokovega izobraževanja.

• Poskrbeti za d o d a t n o pokojnino oziroma rento. O b upokojitvi pride do padca standarda, kar je logično, ker so osnovne p o k o j n i n e n i ž j e od o s e b n i h d o h o d k o v , poleg tega tudi ni stimulativnih dodatkov.

• Ohraniti osnovni standard. Predmeti in n a p r a v e , ki jih i m a m o v lasti, i m a j o

o m e j e n o d o b o trajanja. Če želimo čez leta nadomestiti p r e d m e t ali napravo z novo, p o t r e b u j e m o sredstva (npr. avto, pohištvo, kritina, dvigalo...).

• Finančna varnost in stabilnost: Gre za likvidni znesek denarja, ki n a m d a j e ob- čutek varnosti. Vemo, da se nam v življenju zgodijo srečni in n e s r e č n i dogodki, kjer n u j n o p o t r e b u j e m o f i n a n č n a sredstva.

D O D A T N O P R E M O Ž E N J E

Zasledimo dve vrsti dodatnega premoženja:

• Naložbeni kapital. Gre za d o d a t n o pre- moženje, ki ga namensko investiramo, da ustvarimo še več p r e m o ž e n j a . Naložbe v v r e d n o s t n e papirje, n e p r e m i č n i n e , zlato, diamante...

• Hobi kapital. Gre za d o d a t n o premo- ženje, ki ga k d o ustvarja s hobijem, ki ga goji. Razne manj ali bolj d r a g o c e n e zbirke, umetnine, orožje, starine...

N a m e n o m a smo izpustili investiranje v lastno podjetje, ker to ni p r e d m e t osebnega premoženja, ampak je samo orodje, s ka- terim lahko ustvarimo lastno premoženje.

Mnogo podjetnikov, sploh manjših, meni, da je p r e m o ž e n j e lastnega podjetja njihovo o s e b n o premoženje.

KRATEK OPIS POLOŽAJA

Če p o t e g n e m o v z p o r e d n i c e m e d podjetji in posamezniki (družinami), hitro ugoto- vimo, da imajo dobra podjetja aktiven inte- ligenten m e n e d ž m e n t , ki vodi in upravlja p r e m o ž e n j e podjetja, hkrati pa d o p o l n j u j e svoje aktivnosti z aktivnostmi zunanjih svetovalcev za različna specialistična področja.

V nasprotju s podjetji pa nekateri posamezniki tako p o m e m b n o področje, kot je lastno premoženje, p r e p u š č a j o svojemu znanju in izkušnjam. V razvitem svetu obstajajo izo- braženi in izkušeni svetovalci za o s e b n o p r e m o ž e n j e , ki svetujejo, kaj je o s e b n o p r e m o ž e n j e in k a k o u p r a v l j a t i z n j i m (Balkovec 1999: 2).

Osnovna p r e d n o s t takega svetovanja je kompleksen pregled človekove (družinske) življenjske situacije in široko večstransko

(3)

svetovanje za različne f i n a n č n e produkte.

Svetovalec za o s e b n o p r e m o ž e n j e svetuje f i n a n č n e p r o d u k t e r a z l i č n i h f i n a n č n i h d r u ž b , ki so si m e d s e b o j v k o n f l i k t u interesov.

O b d o b j e socializma je pri naših drža- vljanih izbrisalo skrb za osnovno socialno varnost, kar je razumljivo iz dveh bistvenih razlogov:

• za osnovno socialno varnost je poskr- bela država, tako rekoč od zibelke do krste;

• ni bilo zakonskih možnosti za ustvarjanje produktivnega kapitala.

Praktično zasledimo enake p r o b l e m e v vsem v z h o d n o e v r o p s k e m prostoru. Poleg tega pa se je v dobi s p r e m e m b pojavilo veliko p o t r o š n i š k i h želja; novi avtomobili, p o t o v a n j a , dvig s t a n d a r d a in p o d o b n o . Nikjer tudi ne zaznamo tako m o č n e želje p o h i t r e m bogatenju kot v teh državah. Ta želja je m n o g e pripeljala v š p e k u l a t i v n e v o d e naložb, kjer so hitro zapravili svoj denar. Nekateri pa so se odpravili tudi na nezakonita pota pridobivanja denarja.

P o s a m e z n i k i o z i r o m a d r u ž i n e i m a j o sklenjena dodatna osebna življenjska zavarovanja, varčujejo v bankah in zavarovalnicah. Investirajo sredstva s p o m o č j o družb za upravljanje, b o r z n o p o s r e d n i š k i h hiš, n e p r e m i č n i n s k i h agencij in raznih d r u g i h p o d j e t i j , ki o b l j u b l j a j o d o n o s e o z i r o m a obresti. Zastavlja se kar nekaj vprašanj, kako se o p t i m a l n o pravilno zavarovati, kje in kako varčevati, zakaj se je treba zavarovati, zakaj varčevati...

Osnovne socialne varnosti in osebnega p r e m o ž e n j a n e m o r e m o obravnavati p o p o s a m e z n i h elementih, ampak mora biti prijem v sicer s k u p n e m p r o b l e m u indivi- dualen, poiskati mora enostavne in celost- ne rešitve. Upoštevati m o r a m o dinamiko, ki nastaja skoz življenje.

ZAŠČITITI IZPAD DELOVNE S P O S O B N O S T I Delovna s p o s o b n o s t o z i r o m a z m o ž n o s t izvira iz temeljne pravice d o dela. Delovno sposobnost lahko trajno ali začasno izgu- bimo. Do t r a j n e izgube p r i d e v p r i m e r u n e z g o d n e ali bolezenske invalidnosti, d o začasne pa zaradi krajše bolezni ali manjše

nezgode. V o b e h p r i m e r i h se nam zmanj- šajo prihodki, lahko celo tako padejo, da je ogrožena naša eksistenca.

Na socialni vidik vpliva le trajna izguba delovne sposobnosti, invalidnost, kjer ima- m o p o t e m nižje m e s e č n e prihodke, osnovne stroške pa nič manjše kot prej. Nastane lahko p r o b l e m pokrivanja osnovnih člove- kovih stroškov, še zlasti, če gre za d r u ž i n o z nepreskrbljenimi otroci.

Kakšni so statistični podatki (Statistični Urad RS 2000)? Za leto 1998 kažejo, da od 461.910 upravičencev d o pokojnine dobiva invalidsko p o k o j n i n o 98.644 oseb, kar je 21,36%. To je zelo visok o d s t o t e k v pri- merjavi z ostalimi evropskimi državami.

Povprečna invalidska pokojnina je znašala 57.349,32 SIT.

Če je osebni d o h o d e k zaposlenega zna- šal 100.000 SIT ali več, ima ob nastanku invalidnosti le še d o b r i h 57% dohodkov, kar resno ogrozi njegovo socialno varnost. Za- stavlja se vprašanje, kako zaščititi delovno sposobnost.

Delovno s p o s o b n o s t je t r e b a zaščititi p r e k nezgodnega zavarovanja pri zavarovalnici, tako da v p r i m e r u nastanka inva- lidnega primera zavarovalnica izplača od- škodnino. Znesek o d š k o d n i n e pa je treba kapitalsko naložiti, tako da nam donosi iz k a p i t a l a zagotavljajo iste ali malo višje dohodke, kakor če bi bili normalno delovno sposobni.

Ravno tako je treba zaščititi krajše izpade dohodka. To je manj p o m e m b n o za zapo- slene, ker v bolniškem staležu dobijo 70- 100% nadomestila osebnega dohodka. Bolj p o m e m b n o pa je za samostojne podjetnike in tiste, ki so odvisni samo od lastnega dela in n i m a j o pravice d o n a d o m e s t i l (samo- stojni umetniki, inovatorji, kulturni delavci in p o d o b n i ) . Krajše izpade d o h o d k a lahko krijemo z dnevnimi in bolniškimi odškod- ninami pri zavarovalnicah ali p r e k kapital- skih naložb, kar je veliko bolje.

Zavarovalno vsoto je treba prilagoditi življenjskemu in m a t e r i a l n e m u položaju p o s a m e z n i k a oziroma družine. Pri oseb- n e m zavarovanju m o r a m o izhajati iz denar- ne izgube v p r i m e r u smrti partnerja. Opa- žanje, ki velja tudi za nezgodno zavarovanje, b o m o predstavili v naslednji točki.

(4)

ZAŠČITA DRUŽINE OZIROMA DRUŽINSKIH ČLANOV

Družina kot osnovna d r u ž b e n a celica po- trebuje za n o r m a l n o delovanje dohodke. Te d o h o d k e navadno zagotavljajo starši. V pri- m e r u smrti e n e g a ali o b e h zakoncev pa lahko n a s t a n e p r o b l e m preživetja zakon- skega p a r t n e r j a in otrok, ki jih je pokojnik preživljal, pa še koga, ki je bil odvisen od pokojnikovih dohodkov. Pri zaščiti družine m o r a m o m i n i m a l n o poskrbeti, da izpad d o h o d k a n e ogrozi eksistence. Družine z majhnimi otroki p o t r e b u j e j o višjo zaščito kot družine s starejšimi ali odraslimi otroki.

Krediti povečujejo p o t r e b o p o zaščiti, pro- duktiven kapital pa zmanjšuje p o t r e b o p o zaščiti.

Kakšni so statistični podatki? V Sloveniji je bilo v letu 1998 od 461.910 s k u p n i h pokojnin 87.695 družinskih pokojnin. Družin- ska p o k o j n i n a je p o k o j n i n a p o u m r l e m staršu ali zakonskem p a r t n e r j u . Ta delež pokojnin je 18,99%.

Po podatkih za leto 1998 lahko iz Leto- pisa RS i z r a č u n a m o , da je znašala pov- p r e č n a družinska pokojnina z varstvenim dodatkom 48.633,52 SIT

Če je e d e n od zakoncev prejemal me- sečni d o h o d e k 100.000 SIT, v primeru smrti pa se d o h o d e k zmanjša na 48%, vidimo, da lahko pride do resnih finančnih problemov, in preživeli p a r t n e r n e m o r e p o s k r b e t i oziroma težje p o s k r b i zase in za otroke, sploh če so ti še majhni.

Pravilno zaščito d o s e ž e m o z rizičnim življenjskim zavarovanjem. V primeru smrti zavarovalnica izplača dedičem odškodnino, ki jo je treba p r o d u k t i v n o kapitalsko nalo- žiti. Donosi iz kapitala m o r a j o pokrivati razliko dohodkov. Glede na različne družin- ske situacije ne m o r e m o govoriti o enot- n e m paketu zavarovanja, ampak je treba p r i m e r e obravnavati individualno.

Opozoriti je treba, da klasično življenj- sko zavarovanje p o n u j a dve komponenti, zavarovanje in varčevanje. Zavarovalno vso- to je treba izračunati glede na življenjski in materialni položaj družine. Velikokrat se izkaže, da so d r u ž i n e premalo ali preveč zavarovane, kar je posledica n e e t i č n e g a svetovanja zavarovalnega zastopnika. Var-

čevalna k o m p o n e n t a klasičnih življenjskih zavarovanj n e pokriva niti rasti inflacije (donosi okoli 4% letno). Zato se vse bolj uveljavljajo življenjska zavarovanja z prevze- m o m tveganja naložbe, kjer zavarovalnica v zavarovančevem i m e n u investira na trg kapitala. Nova slovenska zavarovalna zako- n o d a j a o m o g o č a n a l o ž b e o z i r o m a investiranje tudi v vzajemne sklade, ki so se v preteklosti izkazali kot varna in d o n o s n a naložba.

Osnovni e l e m e n t socialne v a r n o s t i je torej zavarovanje; tu se pojavljajo osebna zavarovanja (življenjska zavarovanja, rentna zavarovanja, n e z g o d n a zavarovanja, zdrav- stvena zavarovanja...). Pri m a r k e t i n š k i h osnovah trženja pa m n o g i avtorji navajajo, da gre tu za abstraktno blago, ki ga zastop- nik prodaja m o r e b i t n e m u zavarovancu.

V slovenskem p r o s t o r u smo zaznali, da zavarovanci največkrat vedo:

• pri kateri (katerih) zavarovalnici(ah) so zavarovani,

• koliko je m e s e č n a p r e m i j a , koliko plačajo zavarovanje,

• da so zavarovani za p r i m e r smrti in d o d a t n o n e z g o d n o zavarovani,

• približno d o b o zavarovanja,

• kdo jim je sklenil zavarovanje,

• da enkrat letno dobijo obvestilo zavarovalnice,

• d o plačujejo zavarovanje o s e b n o ali p r e k podjetja, trajnika...

Mnogi pa se zamislijo, ko se vprašajo:

• Koliko zavarovanja sploh potrebujem?

• Kolikšna je ustrezna doba zavarovanja?

• Poznam t o č n e zavarovalne pogoje?

• P o z n a m p o d o b n e , s o r o d n e zavarovalne p o n u d b e ?

• Kakšne rizike mi zavarovanje krije?

• Ali sem tudi vsiljeno zavarovan?

• Koliko b o m privarčeval v zavarovalni dobi?

• Lahko n e m o t e n o p r e u r e d i m svoje zavarovanje?

Navedeni o p a ž e n i p r o b l e m i so posledica:

• p r o d a j e zastopnikov, ki so plačani od sklenjene p o g o d b e , saj višje zavarovanje prinaša večjo provizijo;

• nemotiviranosti zavarovancev, da bi se seznanili z zavarovalnimi pogoji, p r e d e n

(5)

nastane škodni dogodek;

• zaupanja bodočega zavarovanca zava- rovalnemu zastopniku;

• na novo nastajajoči zavarovalni trg p o letu 1990;

• p r e m a j h n o vključevanje znanosti v zavarovalno p o d r o č j e in s tem p r e p o č a s e n razvoj zavarovalništva.

O s e b n o z a v a r o v a n j e imajo m n o g i za prestiž oziroma nadstandard, ki si ga lahko privoščijo samo bogatejši. Drugi ga imajo za n u j n o zlo ali sploh n e p o t r e b n o stvar v življenju.

K temu v veliki meri prispeva pogled, da je zavarovanje »abstraktno blago«. Če je tako za zavarovanca, pa pri zavarovalnicah zago- tovo ni. Zavarovalničarji d o b r o in podrob- n o p o z n a j o zavarovalne pogoje.

Opažamo, da danes v slovenskem pro- s t o r u n i h č e (v Evropi pa le redki posamezniki) ne razmišlja o priporočljivi osebni zavarovalni vsoti. Če gre za stvarni predmet, ki ga lahko o v r e d n o t i m o , takoj vemo, za koliko ga b o m o zavarovali ( n e premalo, ne preveč). V p r i m e r u osebnega zavarovanja pa ni m o g o č e tako enostavno določiti zavarovalne vsote. Zavarovalna p o n u d b a se p o g o s t o konča z v p r a š a n j e m zastopnika:

Koliko pa bi lahko plačevali zavarovanja?

Zavarovancu se na trgu ne posveča velika pozornost pri proučevanju njegovih potreb in p o t r e b okolja, v katerem živi, in njegovih o s e b n i h in družinskih možnosti. Vpliv in sugestije so v času njegove neodločnosti glede izbire oblike zavarovanja in obdobja zavarovanja pogosto povezane z višino pro- vizije ali višino zavarovalne vsote (Ivanjko

1999: 99).

POSKRBETI ZA LASTNO NEPREMIČNINO Pred d e s e t l e t j e m s m o od b r u t o o s e b n i h dohodkov odvajali 8% za namensko gradnjo s t a n o v a n j . Država je g r a d i l a in »delila«

stanovanja. Danes od osebnih dohodkov ne o d v a j a m o n o b e n i h prispevkov za stanovanja, ker država pravi, da m o r a m o sami p o s k r b e t i za lastno n e p r e m i č n i n o .

Kje je največja nevarnost? Nič ni narobe, če nekaj let živimo v n a j e m n i h stanovanjih, m o č n o narobe pa je, če živimo vse življenje,

še zlasti takrat, ko p r i d e m o v tretjo (pokojninsko) fazo življenja. Pokojnine so manjše od plačila za delo (pribl. 35%), n a j e m n i n a pa ostane v enaki višini. Zato nam ostane v e d n o m a n j za življenje in iz tega razloga lahko p r i d e m o v resne eksistenčne težave.

V približno 15-tih letih smo plačali toliko najemnin, da bi si lahko kupili lastno stanovanje. Kaj imajo od plačevanja n a j e m n i n zakonski p a r t n e r in otroci?

Za rešitev stanovanjskega p r o b l e m a po- skrbijo banke z varčevalno-kreditnimi pro- grami. Možne so tudi razne kombinacije m e d institucijami na trgu kapitala. Koliko je odvisno od ciljev in interesa posamez- nika, kje in kako želi prebivati? Kakor koli gledamo, gre za dolgotrajen proces desetih ali več let. V z a d n j e m času t u d i država s p o d b u j a tovrstna varčevanja.

POSKRBETI ZA ŠOLANJE OTROK P r e j š n j i s i s t e m je dajal š i r o k o m o ž n o s t šolanja vsakomur. Sedanji stroški šolanja otrok pa naraščajo. Kolikšni so stroški, je o d v i s n o o d ciljev s t a r š e v in o t r o k , o d oddaljenosti kraja šolanja od kraja bivanja, od kvalitete pogojev za šolanje itn.

Strošek šolanja je treba predvideti vna- prej, ker lahko s kvalitetno izobrazbo damo otroku d o b r e pogoje za življenje. To pa je e d e n od pričakovanih ciljev staršev. Vna- p r e j zagotovljeno financiranje otrokovega študija nam zmanjša tveganje, da v fazi otrokovega šolanja o s t a n e m o brez dohodkov, kar bi slabo vplivalo na njegove možnosti za študij.

Zavarovalnice, banke, skladi in ostale finančne institucije p o n u j a j o veliko možno- sti za tako imenovano študijsko varčevanje.

Če pa predvidimo, da b o treba v prihod- nje plačevati šolanje, tako r e d n o kot izred- no, tako državno kot privatno, pa je treba tudi kar d o b r o p o s k r b e t i za varčevanje.

Vprašanje, ki ga prinaša s k u p n a Evropa, je, ali se b o m o Slovenci v večjem številu šolali v tujini kot danes. Tudi to stane d o d a t e n denar.

(6)

POSKRBETI ZA RENTO

P r e s k r b a za t r e t j e o b d o b j e življenja, pokojninsko dobo, je danes p e r e č p r o b l e m povsod p o Evropi. Glavnino dohodkov v p o k o j n i n i si l j u d j e p r i s k r b i j o z naslova o b v e z n e g a plačevanja p o k o j n i n s k i h prispevkov od svojih dohodkov v aktivni de- lovni dobi. Tako p r i d o b l j e n a p o v p r e č n a pokojnina je leta 1998 znašala v Sloveniji 70% od p o v p r e č n e g a osebnega dohodka.

Najnižja v Evropi je v Veliki Britaniji in znaša okoli 40%, v drugih državah pa ne presega 60% p o v p r e č n e g a dohodka.

Vprašljivost pokojninskega sistema je v t a k o i m e n o v a n i g e n e r a c i j s k i p o g o d b i . Delavno aktivni prebivalci prispevajo za direktne pokojnine. Upokojenci, ki so p r e j vplačevali v pokojninsko blagajno, danes iz t e k o č i h s r e d s t e v p r e j e m a j o p o k o j n i n o . T r i s t e b e r n i sistem nove p o k o j n i n s k e za- k o n o d a j e v p r v e m s t e b r u o h r a n j a med- generacijsko p o g o d b o , v d r u g e m s t e b r u dodaja kapitalske naložbe ( o d p r t i in zaprti pokojninski skladi), tretji steber pa je pro- stovoljen ( r e n t n i p r o g r a m i bank, zavarovalnic in d r u ž b za upravljanje).

Generacijska pogodba je ujeta v dva širša (evropska) problema:

• zvišuje se življenjska doba prebivalcev, upravičenost do prejemanja pokojnine se daljša;

• padanje natalitete in povečevanje brez- p o s e l n o s t i p o m e n i v e d n o m a n j n o v i h prebivalcev, ki bi vstopali v pokojninski sistem.

Dodatno pa lahko v Sloveniji opazimo še dva pojava:

• v e l i k o je p r e d č a s n i h u p o k o j i t e v ; interes m e n e d ž m e n t a je zmanjšati število zaposlenih, interes zaposlenega pa poiskati socialno varnost v redni pokojnini, še zlasti, če je bil zaposlen v p o d j e t j u , ki je slabo poslovalo;

• veliko je novih podjetnikov, ki so, glede na stroške, pričeli za pokojnino vplačevati minimalne m o ž n e prispevke.

Slovenija je v fazi reforme pokojninskega sistema. Prvo r e f o r m o s m o že naredili, predvidevamo pa in prepričani smo, da jih b o s l e d i l o še n e k a j , da b o m o uskladili položaj z Evropo. N e d v o m n o se b o d o tudi

v p r i h o d n j e izplačevale državne pokojnine, vprašanje je samo, kolikšne bodo. Če pokojninski sistem zadrži isto višino pokojnine, to je okoli 70%, o čemer pa lahko m o č n o dvomimo, pride do 30% padca m e s e č n i h p r i h o d k o v p o s a m e z n i k a , ko je s t o p i l v pokojninsko obdobje.

Če zaposleni danes p r e j e m a 100.000 SIT mesečnega d o h o d k a in se o b izpolnjenih pogojih upokoji danes, b o prejemal okoli 70.000 SIT pokojnine. Če pa u p o š t e v a m o še d r u g e prejemke, nagrade, p o t n e stroške, d o d a t e k za p r e h r a n o , i z m e n s k o d e l o in ostalo, pa vidimo, da realno p r i d e d o še večjega padca prejemkov.

Obstaja veliko r e n t n i h p r o g r a m o v pri f i n a n č n i h i n s t i t u c i j a h , ki p o s k r b i j o za d o d a t n o rento. Prav tako pa obstajajo tudi i n d i v i d u a l n i n a č i n i , k a k o p o s k r b e t i za lastno p o k o j n i n o p r e k naložbenega kapitala.

Glede na nemške izkušnje lahko rečemo, da varčevanje za p o k o j n i n o p r e k b a n č n i h in k l a s i č n i h z a v a r o v a l n i h p o n u d b n e pripelje d o ustrezne d o d a t n e pokojnine.

Tako v a r č e v a n j e n e p o k r i v a inflacijskih učinkov. Zadostno višino je mogoče doseči samo na trgu kapitala, n e pa na d e n a r n i h naložbah. Rentni varčevalci so dostikrat zaslepljeni z v a l u t n o klavzulo p r i varče- vanju. V zadnjih 30-tih letih so se povprečne c e n e v Nemčiji dvignile petkrat. Danes si pri o s e b n i h d o h o d k i h okoli 5.000 DEM, pokojninah 3 000 DEM, težko p o m a g a j o z d o d a t n o p o k o j n i n o n e k a j sto m a r k . Ali m o r a m o isto n a p a k o d a n e s ponavljati v Sloveniji, kljub grenkim tujim izkušnjam?

OHRANJANJE OSNOVNEGA STANDARDA Pridobljen osnovni standard, ki zagotavlja človeku, družini, dostojno življenje, sestav- lja vrsto stvari. Lahko jih p o i m e n u j e m o člo- vekova osnovna sredstva: pohištvo, stroji, aparati, prevozna sredstva in drugo. Z leti se nam dogodi, da zastarajo, se iztrošijo, pok\^arijo, razbijejo...

Za n a k u p osnovnih s t a n d a r d n i h dobrin, osnovnih sredstev, prav tako p o t r e b u j e m o denar. Pri vsakem n a k u p u i m a m o dve mož- nosti plačila: plačilo p r e d n a k u p o m ali

(7)

plačilo p o nakupu. Plačilo p r e d n a k u p o m je cenejše in lahko si p r i d o b i m o več ugo- dnosti. Plačilo p o n a k u p u (kredit, leasing in p o d o b n o ) nam prinese še d o d a t n e stro- ške. Plačati m o r a m o tistemu, ki je posodil denar, tistemu, ki je posredoval, in še tret- jemu, ki vso stvar zavaruje, ker prvi in drugi nočeta nositi rizika. Druga oblika n a k u p a je seveda p r e c e j dražja. V p r v e m p r i m e r u govorimo o naravnem standardu, v d r u g e m p r i m e r u je to u m e t n i standard.

O b n a v l j a n j e o s n o v n e g a s t a n d a r d a je treba s k r b n o načrtovati. Pri tem si lahko p o m a g a m o z ustreznimi varčevanji, inves- ticijami in naložbami.

FINANČNA VARNOST

»Finančna varnost« je v e d n o dosegljiv lik- viden znesek, ki n a m zagotavlja varnost.

Človek se o b znesku, ki ga ima privarče- vanega in mu je dostopen, počuti varnega, ker lahko pokrije n e n a d n e in nepredvidene p r i m e r e , povezane s stroški. Lahko so to smrtni p r i m e r i v družini, n e n a d n e bolezni..., lahko pa n e p r e d v i d e n i poslovni spo- drsljaji.

Kolikšen je ta znesek, je o d v i s n o o d p o s a m e z n i k a , njegovih ciljev in njegove življenjske situacije. Nekomu zadošča že nekaj sto tisoč tolarjev, nekomu nekaj mili- j o n o v tolarjev. Z n a l o ž b a m i d e n a r j a in kapitala se ukvarjajo praktično vse finančne institucije.

Psihologi in zdravniki dokazujejo, da je eksistenčni strah vzrok m n o g i h bolezni.

P r i v a r č e v a n i z n e s e k o d p r a v l j a ta strah.

Finančna varnost nam p r i d e prav tudi v p r i m e r u b o l e z n i , ko si l a h k o p l a č a m o kvalitetno zdravljenje.

NALOŽBENI KAPITAL

D e n a r n a sredstva, kapital, namensko, cilj- no, plasiramo na trg kapitala z n a m e n o m , da ustvarimo še več kapitala. Veliko posameznikov samostojno nastopa na trgu kapitala in poskuša ustvariti dobiček. Veliko se jih n e zaveda treh p o m e m b n i h dejav- nikov:

• Za samostojno kupovanje vrednostnih p a p i r j e v m o r a m o imeti u s t r e z n o znanje.

Amatersko znanje je v borzni »vojni« pogosto prešibko proti znanju profesionalnih upravljalcev. Nekaj je tudi takih, ki v želji p o špekulaciji pozabijo svoje znanje.

• Za s a m o s t o j n o n a s t o p a n j e na trgu kapitala je treba imeti čas. Poleg svojega aktivnega delovnega časa težko n a j d e m o d o d a t e n čas za analiziranje, kupovanje in p r o d a j o v r e d n o s t n i h papirjev. H o n o r a r n i čas se težko p r i m e r j a z aktivnim č a s o m profesionalca.

• Informacije, ki d o s p e j o do nas. Pre- b r a n e informacije v d a n a š n j e m časopisu največkrat o p i s u j e j o p r e t e k l o dogajanje, zgodovino. V analitičnih člankih, ki napo- v e d u j e j o p r i h o d n o s t , p a m o r a m o paziti, kdo je naročnik članka. Najtežje je dobiti sveže aktualne informacije.

Poleg možnosti, da na trgu kapitala nas- topamo sami, obstaja tudi ta, da si poiščemo d r u ž b o za upravljanje, kjer vstopimo v javni vzajemni sklad ali investicijski sklad. Skladi nam p o n u j a j o večjo varnost, manjše tveganje, ker se investirani kapital porazdeli na več različnih v r e d n o s t n i h papirjev. Donosi v vzajemnih skladih so v mejah povprečja, navadno nad borznim indeksom. Za upravljanje skrbi aktivni inteligentni menedž- m e n t upravljalca, ki se deli na investicijski in analitski sektor.

Direktno nastopanje posameznikov, dru- žin, na trgu kapitala p o m e n i hitrejši razvoj za gospodarstvo. Vse premalo Slovencev se zaveda, da gospodarstvo p o t r e b u j e d r o b n e investitorje, ki bi s svojim kapitalom zago- tavljali razvoj. Vsekakor pa je najbolj žlahten d o l g o r o č n i ciklični kapital, na p o d l a g i katerega je m o g o č e bolje načrtovati razvoj gospodarstva.

HOBI KAPITAL

V to s k u p i n o lahko štejemo posameznike, ki nastopajo na trgu kapitala iz čistega ho- bija. Nacadno investirajo manjša sredstva.

Združujejo in povezujejo se v s k u p i n e na d e l o v n e m mestu, v d o m a č e m okolju, p o Internetu... Njihovo n a s t o p a n j e na t r g u kapitala lahko p r i m e r j a m o z analitskimi

(8)

pristopi k igram na srečo.

Hobi kapital so tudi razne zbirke starega denarja, znamk, orožja... Vrednost tega kapitala je težko ocenljiva, ker ima za zbiratelje večjo v r e d n o s t kot za nezbiratelje. Pogosto se dejanska vrednost pokaže šele p o smrti lastnika, ker je v r e d n o s t zbirke s k r b n o hranil zase ali pa se vrednosti ni zavedal.

Vsekakor pa je zbiratelj investiral v svojo zbirko nekaj denarja, časa in znanja.

VPRAŠANJA ZA POSREDNIKE FINANČNIH STORITEV

Posamezniki in d r u ž i n e gradijo svoje pre- moženje p r e k bank, zavarovalnic, d r u ž b za u p r a v l j a n j e , b o r z n o p o s r e d n i š k i h hiš, n e p r e m i č n i n s k i h agencij, finančnih inže- niringov, l a s t n i h podjetij... M o ž n o s t i je veliko. Vsaka institucija pa ima več različnih programov. Poiskati je treba f i n a n č n e pro- g r a m e , ki bi p o s a m e z n i k o m , d r u ž i n a m , glede na njihove zmožnosti in cilje, pokazali najbolj optimalno p o t pri ustvarjanju pre- moženja, s t e m pa tudi socialne varnosti.

Gre za izdelavo osebnega premoženjskega načrta.

Treba je vedeti, da zastopniki bank, zava- r o v a l n i c in d r u g i h f i n a n č n i h i n s t i t u c i j vedno delujejo v interesu delodajalca. Zato jim o b o d l o č a n j u za f i n a n č n i p r o d u k t zastavimo nekaj p o m e m b n i h vprašanj:

K a k š n a je p r i p o r o č l j i v a zavarovalna vsota? Kakšni so pogoji zavarovanja? Kako varna je naložba? Kako donosna je naložba?

Kako je z likvidnostjo? Kako je z obvešča- njem? Kako je z zaščito pred inflacijo? Kako je z davki? Kako se lahko preuredi sklenjeni program? Kako fleksibilen je? Kakšna b o k u p n a m o č privarčevanega ob izteku po- godbe?

Pri sklepanju finančnih pogodb moramo biti zelo pazljivi. Vzeti si m o r a m o čas in prebrati tudi d r o b e n tisk na h r b t n i strani p o g o d b e . Zavarovanja, varčevanja, kjer me- s e č n o p l a č u j e m o npr. 100 DEM, v 25-tih letih p o m e n i 30.000 DEM vplačila. Rezultat varčevanja se lahko giblje med 45.000 DEM in 145.000 DEM. Zato je treba d o b r o premi- sliti in pregledati p o n u d b o , p r e d e n se od- ločimo za zavarovanje oziroma varčevanje.

SKLEP

V tujini opozarjajo, d a j e treba vse elemente osnovne socialne varnosti, f i n a n č n e nalo- žbe in p r e s k r b o za starost obravnavati v s k u p n e m k o m p l e k s n e m i n d i v i d u a l n e m p r i m e r u ob upoštevanju inflacije in davč- nih obveznosti. Ravno to pa je danes izziv pri gradnji človekovega premoženja: zmanj- šati stroške in povečati dobičke.

V razvitih evropskih državah vpeljujejo v srednje in višje šolstvo p r e d m e t e , ki pou- čujejo mlade, kako obvladovati in zaključiti finančni-življenjski ciklus. Tovrstno znanje bi bilo treba vpeljati tudi v našo hitro spre- minjajočo se družbo, ker b o m o ob vstopu v Združeno Evropo vsi zavezani istim evrop- skim zakonom poslovanja.

Zelo p o m e m b n o je, ali si zastavimo tudi na p o d r o č j u o s e b n e socialne varnosti in graditve p r e m o ž e n j a ustrezne cilje. Ustrez- n o p r e t e h t a n i cilji so danes še toliko po- membnejši, ker v našem prostoru ni vzgoje, učenja in tradicije na t e m p o d r o č j u .

Za konec: p r e m o ž e n j e je v e d n o skrb, pa če je p r e m a j h n o ali preveliko.

(9)

Literatura

J. BALKOVEC (1999), Organiziranje izobraževanja svetovalcev za ustvarjanje osebnega premoženja.

Kranj: Fakulteta za organizacijske vede (magistrska naloga).

Š . I v A N j K O (1999), Dobri poslovni običaji v zavarovalništvu (ó.dnevi Slovenskega zavarovalništva

Portorož 1999). Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje, GIZ.

H . K N A P P ( 1 9 7 6 ) , Wirtschafts-wissen knapp gefasst. Zürich: Verlag Molden.

H . D . M E Y E R (1991), Wie man sich richtig Versichert und dabei viel Geld spart. Lüneburg: Bund der Versicherten.

STATISTIČNI U R A D RS ( 2 0 0 0 ) , Letopis 1999. http://www.sigov.si/zrs/letopis_s.html.

Ustava Republike Slovenije (1991), Uradni list, 33/91. Ljubljana: Uradni list RS.

(10)