Jože Ramovš
P R O S T O V O L J S T V O PRI DELU Z L J U D M I IN ZA LJUD
S p o z n a n j a o prostovoljstvu, ki jih b o m o poskušali s i s t e m a t i č n o p r i k a z a t i v t e m članku, temeljijo n a o n i h o s o c i a l n o i m u n s k e m sistemu s a m o p o m o č i in s o l i d a r n o s t i ( R a m o v š 1 9 9 2 ; 1 9 9 5 : 6 5 - 7 4 ) . Glavni vir zanje so n a š e izkušnje s prostovolj- stvom pri delu z m l a d i m i in v socialni g e r o n t a - gogiki t e r raziskovanje n a t e m polju.
E n o n a š i h temeljnih s p o z n a n j je, d a deluje s o d o b n o prostovoljstvo p o svoji lastni p a r a d i g m i , ki jo je t r e b a u p o š t e v a t i od pridobivanja p r o s t o voljcev p r e k njihovega usposabljanja in izvajanja p r o s t o v o l j s k e g a d e l a in akcij vse d o s k r b i za v z d r ž e v a n j e d o b r e prostovoljske kondicije. Vsi ti p r o c e s i n a prostovoljskem p o d r o č j u se torej zelo razlikujejo od v z p o r e d n i h p r o c e s o v na profesio
n a l n e m , č e p r a v gre za isto polje dela.
D r u g o vprašanje, ki se p r e p l e t a skoz ves čla
n e k , p a so r a z m e r j a m e d prostovoljstvom in so
cialno s t r o k o : njuna s k u p n a n e v a r n o s t patologije pri delu z ljudmi in za ljudi, p o k l i c n o h i g i e n s k a zaščita p r e d njo in sistemska k o m p l e m e n t a r n o s t prostovoljstva in laičnega socialnega dela s stro
k o v n i m in s l u ž b e n i m v s o d o b n i sociali.
K A I IE P R O S T O V O L I S T V O ?
U s t a v i m o se najprej pri b e s e d i prostovoljstvo.
V s o c i a l n e m in p e d a g o š k e m delu in n a so
r o d n i h p o d r o č j i h p o g o s t o slišimo o »prostovolj
n e m « delu. To je p o m e m b n a nova, p o s t m o d e r n a o b l i k a s o c i a l n e g a d e l o v a n j a , z a t o je n o v t u d i strokovni p o j e m zanj. Z vidika razvoja socialne s t r o k e je p o m e m b n o , d a z a n j n a j d e m o č i m p r i m e r n e j š o b e s e d o .
B e s e d a prostovoljec izraža nasprotje obvez
nika. Maistrovi prostovoljci so bili vojaki o b k o n c u p r v e svetovne vojne, ki so se s v o b o d n o zbrali v boj za s e v e r n o s l o v e n s k o m e j o , v n a s p r o t j u z
vsemi d r u g i m i vojaki, ki so m o r a h v boj o b v e z n o , p o d grožnjo s m r t n e k a z n i . Pri sklenitvi z a k o n s k e zveze m o r a vsak o d p a r t n e r j e v izjaviti, d a v s t o p a vanjo p r o s t o v o l j n o , to p o m e n i b r e z k a k r š n e koli prisile. V k r o g u r a z i g r a n e d r u ž b e izbira vodja za d r u ž a b n o igro prostovoljce, ki se priglasijo, d a se nadaljuje s k u p n a z a b a v a .
Pojem prostovoljno izraža nasprotje n e p r o s t o voljnega ali prisilnega. Ali torej h o č e m o p o u d a r i t i , d a »prostovoljci« v s o c i a l n e m in v z g o j n e m delu opravljajo svoje delo p o s v o b o d n i odločitvi, vsi d r u g i , npr. poklicni socialni delavci in p e d a g o g i , p a neprostovoljno ali prisilno? Gotovo ne. Izraziti h o č e m o , d a prvi delajo ljubiteljsko, n e p o k l i c n o , n e p l a č a n o , v o l u n t e r s k o , d r u g i p a p o k l i c n o in p l a č a n o d e l o . Če je m o g o č e , m o r a m o torej najti za t a k o v s e b i n o p o j m a n a m e s t o »prostovoljnega socialnega dela« d r u g o b e s e d o , ki n e b o n a m i g o vala, d a m o r a j o vsi d r u g i socialni delavci in peda
gogi opravljati svoje d e l o n e s v o b o d n o , n a p r i m e r
»za ljubi k r u h e k « , ker d r u g e g a dela n e dobijo ali n e znajo. Kajti s a m o p r a v e b e s e d e , ki izražajo j a s n o definirane p o j m e - ti p a imajo v ozadju življenjsko izkušnjo v vsakdanji p r a k s i - so p o r o k za n a p r e d o v a n j e in uveljavljanje d o l o č e n e stroke v d r u ž b i .
M e n i m , d a je za n e p o k l i c n o in n e p l a č a n o socialno in p e d a g o š k o delo d o b r o u p o r a b l j a t i be
sedo prostovoljsko socialno delo, za splošen p o j e m te dejavnosti p a prostovoljstvo. Besedi p o v e s t a , d a gre za ljubiteljsko, p r o s t o i z b r a n o , v o l u n t e r s k o , n e p o k l i c n o in n e p l a č a n o dejavnost, v e n d a r p a nova oblika b e s e d e , ki je p o v s e m v d u h u sloven
skega besedotvorja, z l a h k a sprejme nov pojmovni p o u d a r e k , za k a t e r e g a n a m gre.
P r e i d i m o od b e s e d e k vsebini. Kaj je p r o s t o voljstvo v s o c i a l n e m d e l u ?
Prostovoljstvo je osnovna sodobna oblika oseb
ne solidarnosti v socialnem delovanju. Je speci-
fieno p o s t m o d e r n a oblika s o l i d a r n o s t i , k e r gre za o s e b n o izbiro smiselne s o l i d a r n o s t n e socialne d e j a v n o s t i , ki se ji človek p o s v e t i del svojega p r o s t e g a časa o b r e d n i h službenih in življenjskih o b v e z n o s t i h .
Prostovoljstvo je specifična s o d o b n a oblika temeljne človeške lastnosti - solidarnosti, v veliki m e r i p a tudi s a m o p o m o č i , kajti v z d r a v e m p r o - stovoljstvu se najbolje vidi neločljiva p o v e z a n o s t m e d o s e b n o koristjo in p o m o č j o d r u g i m , torej m e d s a m o p o m o č j o in solidarnostjo. Poraja se v človekovem n o t r a n j e m dialogu m e d njegovo zave
stjo in zunanjimi okoliščinami lastne ( s a m o ) u r e s - ničitve. Prostovoljstvo je tudi k o m p l e k s e n socialni o d n o s prostovoljca - in s t e m prostovoljske orga
nizacije - z ljudmi, ki jim prostovoljci in p r o s t o voljske organizacije p o m a g a j o . Je dialog m e d pro
stovoljcem, ki v sebi doživlja p o t r e b o p o soli
d a r n o s t i in s a m o p o m o č i , in človekom, ki doživlja s o c i a l n e s t i s k e z a r a d i d r u g i h n e z a d o v o l j e n i h socialnih p o t r e b . P o t r e b a prostovoljca p o solidar
nosti in p o t r e b a človeka v stiski p o s o l i d a r n o s t n i p o m o č i sta e n a k o v r e d n i in m e d seboj komplemen
t a r n i p o t r e b i , o b e e n a k o človeški in častni. Njuna zadovoljitev je v o b e h p r i m e r i h p o g o j za o h r a n janje in rast kakovosti življenja in o s e b n o s t n e g a (samo)uresničevanja vsakega od njiju. Če ni t a k o , ne gre za prostovoljstvo, a m p a k za »pomagaštvo«.
P o m a g a š k o prostovoljstvo ni n e učinkovito n e z d r a v o , ker ni socialni o d n o s , a m p a k socialna sa
movolja; ni dialog, t e m v e č m o n o l o g prostovoljca aH prostovoljske organizacije. Z n a n i prostovoljec in o r g a n i z a t o r prostovoljstva M a r i o Picchi pravi:
»Prostovoljstvo ni n a d o m e š č a n j e , a m p a k spodbu
janje človeških in d r u ž b e n i h m o č i in z m o ž n o s t i , da bi vse imele p o m e m b n o vlogo, je lastno uveljav
ljanje o s e b , ki svojo stisko spreminjajo v pričeva
nje in p r i z a d e v n o s t . « (Picchi 1 9 9 5 : 41.)
Prostovoljsko socialno delo je vsako strokovno ali laično d e l o na i n f o r m a t i v n e m , p r e v e n t i v n e m , k u r a t i v n e m , skrbstvenem, raziskovalnem ali kate
r e m d r u g e m p o d r o č j u socialnega dela, ki ga k d o opravlja:
• n e p o k l i c n o in b r e z plačila,
• v delu svojega razpoložljivega ali p r o s t e g a časa o b svojih siceršnjih vsakdanjih o b v e z n o s t i h ,
• kot svojo o s e b n o smiselno odločitev,
• n a temelju s o l i d a r n o s t n e g a staUšča d o člo
veških težav in p o t r e b .
G l a v n i n a s o d o b n e o r g a n i z i r a n e s a m o p o m o č i in solidarnosti, zlasti v d o b r o d e l n i š k i h organizaci
jah, temelji n a prostovoljstvu. V n e k a t e r i h razvitih
d r ž a v a h E v r o p e in A m e r i k e se je v zadnjih de
setletjih zelo razvilo, v Italiji so npr. leta 1 9 9 0 sprejeli zakon o prostovoljstvu, d a bi z njim uredili delovanje milijonov prostovoljcev v državi. Z d i se, d a b o v naslednjih desetletjih p r e c e j š e n del kakovosti življenja n a socialnem p o d r o č j u odvisen od razvitosti in o r g a n i z i r a n o s t i s a m o p o m o č i in soHdarnosti, torej od prostovoljstva. Če to drži, je temeljna z n a n s t v e n a d o l ž n o s t socialne s t r o k e raziskovanje temeljev, pojavnosti, m e t o d i č n e g a uresničevanja in d r u g i h vidikov prostovoljstva.
M e n i m , da še zlasti p o t r e b u j e m o :
• a n t r o p o l o š k o in p s i h o s o c i a l n o razčlenje
vanje in utemeljevanje prostovoljstva,
• razvijanje specifičnih m e t o d za pridobivanje p r i m e r n i h prostovoljcev, za njihovo p r i m e r n o usposabljanje in za s o d o b n o organizacijo njiho
vega delovanja v socialnih m r e ž a h ,
• razvijanje smiselnih in p o š t e n i h s o d o b n i h organizacijskih razmerij m e d prostovoljci in uslu
žbenci, m e d laičnimi prostovoljci in strokovnjaki,
• r a z v i j a n j e a n t r o p h i g i e n s k i h n a č i n o v za ohranjanje stalne svežine pri prostovoljskem delu kot p r o t i u t e ž patologiji prostovoljskega in poklic
nega socialnega dela.
O n e k a t e r i h od t e h vidikov s e m že pisal (Ra
m o v š 1 9 9 5 ; 1996 a; 1996 b ) . Tukaj b o m povzel nekaj misli in d o d a l n o v a , zlasti z vidika p r o s t o voljstva v s o d o b n i h m r e ž a h za k a k o v o s t n o starost.
Š T I R J E N A Č I N I S O C I A L N E G A D E L O V A N J A
V z g o d o v i n i č l o v e š t v a so s o c i a l n o p o m o č p r i reševanju stisk in krepitvi socialne klenosti oprav
ljale p r e d v s e m d r u ž i n a , sorodstvo in soseska, širša o r g a n i z i r a n a d r u ž b a p a le d e l o m a . To velja za o b e p o d r o č j i socialnega dela: za m a t e r i a l n o pre
s k r b o in za m e d č l o v e š k o sožitje. Ljudje so p o m a gali s e b i in d r u g i m s a m o d e j n o p o u s t a l j e n i h vzorcih in n o r m a h njihove tradicije. V s a sociala se je torej v z g o d o v i n i ( B r e g a n t 1 9 9 5 ; H u d e j 2 0 0 1 ) d o n e d a v n a vršila b r e z p o s e b n e i z o b r a z b e in b r e z p o s e b n e g a plačila za d e l o - n a laični in prostovoljski način.
V Sloveniji je z a č e l a o d p o v e d o v a t i živa tra
dicija šele d o b r o generacijo nazaj, ko se je razširila industrija, tako d a je p o s t a l velik del prebivalstva z a p o s l e n in je p r e n e h a l z v a š k i m ter z a č e l z urba
nim n a č i n o m življenja. S t r o k o v n o šolanje social
nih strokovnjakov se je z a č e l o že k m a l u p o d r u g i
svetovni vojni, k a r je glede na r a z m e r e r a z m e r o m a zgodaj; že p r e d t e m p a so bili seveda p o s a m e z ni socialni zavodi za p o s e b n e kategorije ljudi v p o t r e b a h in stiskah. V s e k a k o r se pri n a s izkušnje s p o k l i c n i m in s t r o k o v n i m n a č i n o m s o c i a l n e p o m o č i kopičijo kvečjemu zadnja dva r o d o v a .
Pri s o c i a l n e m delovanju so torej štirje osnovni načini:
• laični in s t r o k o v n i ,
• prostovoljski in poklicni.
D a n e s so vsi štirje n a č i n i k o m p l e m e n t a r n a celota s o d o b n e g a socialnega delovanja, z a t o jih n a k r a t k o o p i š i m o .
Laično socialno delo je tisto, ki ga opravljajo ljudje, ki niso končali šolanja v u s t r e z n i h šolah za p o m o č l j u d e m v socialnih stiskah in težavah;
n a s p r o t j e laičnega je s t r o k o v n o socialno delo.
Strokovno socialno delo je tisto, ki ga opravlja strokovnjak, ki je za to delo d o k o n č a l u s t r e z n o šolanje; njegovo nasprotje je laično socialno delo.
Poklicno socialno delo je tisto, ki ga strokov
njak ali laik opravlja v službeni zaposlitvi z ustrez
n o o r g a n i z i r a n i m in p l a č a n i m d e l o v n i m m e s t o m s p o l n i m ali d e l n i m d e l o v n i m č a s o m ; nasprotje p o k l i c n e g a je prostovoljsko socialno d e l o .
Prostovoljsko socialno delo je tisto, ki ga op
ravlja laik ali strokovnjak v s o c i a l n e m delu b r e z plačila in o r g a n i z i r a n e g a delovnega m e s t a , bodisi s a m o s t o j n o aH v o k v i r u prostovoljske ali d o b r o - delniške organizacije.
Z a n a š okvir zadostuje ta k r a t k a razmejitev.
O b š i r n e j š i p r i k a z štirih n a č i n o v socialnega delo
vanja je v p r i r o č n i k u o s o c i a l n e m delu Slovenska sociala med včeraj in jutri (Ramovš 1 9 9 5 : 120-
128).
N E K A T E R E D I L E M E
P O K L I C N E P O M O Č I L J U D E M V S T I S K I
Pri m e d č l o v e š k i h p o v e z a v a h je d o b r o razlikovati m e d m e d č l o v e š k i m i o d n o s i in m e d č l o v e š k i m i r a z m e r j i . Z vidika F r o m m o v e p o l a r i t e t e »biti, imeti« ( F r o m m 1976) ali Bubrove »jaz-ti, jaz-ono«
( B u b e r 1 9 9 9 ) , so medčloveški o d n o s i p r v i o d t e h d v e h polov in so n a o s e b n i človeški ravni, raz
merja p a d r u g i o d n a v e d e n i h polov in so n a pred
m e t n i ravni m a t e r i a l n e g a preživetja. Z a kakovost življenja so p o m e m b n i tako o d n o s i k a k o r razmer
ja. M a l o prej s m o dejali, d a se je v zgodovini člo
veštva socialna p o m o č v stiski dogajala zvečine v okvirih t e m e l j n e g a m e d č l o v e š k e g a o d n o s a , to j e .
v družini, m e d sorodniki in sosedi. P o m o č v obliki n e o s e b n e g a r a z m e r j a doživlja človek kot nekaj, k a r ga ponižuje in razčloveči, ali p a ob t e m doživ
ljajsko o t o p i , d a n e čuti človeške odtujenosti niti p r e j e m n i k niti dajalec p o m o č i . Zdi se, da je social
na pomoč človeku v stiski po naravi sestavljena iz pretežnega dela medčloveškega osebnega odnosa in manjšega dela objektivnega razmerja.
V industrijski d r u ž b i se je uveljavila institucio
nalizirana p o m o č p o s e b n i h služb in organizacij.
Sodobna socialna pomoč je družbeno organizirano poklicno razmerje. To v celoti velja za socialno delo kot j a v n o d r u ž b e n o s l u ž b o , saj m o r a delati p o z a k o n s k i h p r e d p i s i h , če h o č e biti p o š t e n a d o d r ž a v e in svojih p o t e n c i a l n i h kUentov. Tudi če bi k d o še t a k o želel biti o s e b e n z vsemi ljudmi v stiski, je to človeško n e m o g o č e , če se pri njem vrstijo taki ljudje o s e m u r d n e v n o in so m n o g i v komunikaciji zelo težavni in neprijetni.
Iz tega, da je p o s t a l a p o m o č ljudem v stiski bolj poklicno razmerje k a k o r o s e b e n medčloveški o d n o s , izhajajo z a h t e v n e d i l e m e socialnega dela, in sicer t a k o za tistega, ki p o m a g a , k a k o r za tis
t e g a , ki p o m o č p o t r e b u j e o z i r o m a s p r e j e m a . Poglejmo si n e k a t e r e o d njih.
Z a učinkovito p o m o č človeku v stiski je p o t r e b n o obojestransko zaupanje: socialni delavec m o r a z a u p a t i človeku, ki m u p o m a g a , da se lahko ta v resnici izkoplje iz zagat; človek, ki p o m o č spreje
m a , p a m o r a z a u p a t i s o c i a l n e m u delavcu, d a n e b o zlorabil njegove stiske, d a b o d r ž a l p o k l i c n o m o l č e č n o s t o njem in njegovem stanju, z a u p a t i m o r a njegovemu z n a n j u in s p o s o b n o s t i , d a m u lahko p o m a g a v njegovi situaciji, p a naj je to pok
licni strokovnjak aH prostovoljski laik. Z a u p a n j e je značilnost m e d č l o v e š k e g a o d n o s a . V medčlo
veških razmerjih p r a v i l o m a ni veliko z a u p a n j a , tu v l a d a t a p r e v i d n o s t in preverjanje. Prva dilema s l u ž b e n e p o m o č i ljudem v stiskah je torej vzpo
stavljanje z a u p a n j a in m e d č l o v e š k e g a o d n o s a . AH p r i o s t r e n o r e č e n o : Bi lahko človeku v osebni stiski p o m a g a l d o n e z m o t l j i v o s t i i z p o p o l n j e n , t o d a n e o s e b e n in b r e z d u š e n r o b o t , ki v sebi n e doživlja n i k a k r š n e g a sočutja, n a k l o n j e n o s t i in človeko
ljubja? M e d č l o v e š k a r a z m e r j a n a m r e č l a h k o teh
n o l o š k o n a d o m e s t i m o z r o b o t i , o s e b n i h o d n o s o v p a n e .
Naslednja dilema p a je: Alije mogoče biti »po
klicno dober človek« - delati ljudem dobro zgolj zaradi plačila? Trstenjak je o b svoji bogati življenj
ski izkušnji svetovalne p o m o č i l j u d e m v stiski d o s l e d n o ponavljal v s a k o m u r , ki m u je hotel p o
svetovanju plačati: »Če je treba človeku v stiski za vsako dobro besedo plačati z denarjem, je blizu konec svetal« D u h o v n a izkušnja človeštva je bila, d a bi bilo žaljivo ljudem za človeško d o b r o t o aH p a d u h o v n i m učiteljem za njihovo d u h o v n o uslu
go ponujati plačilo, kajti to so najvišje človeške kakovosti, ki nimajo nič s k u p n e g a z m a t e r i a l n o količinskimi d o b r i n a m i , č e p r a v so tudi te abso
l u t n o nujne za preživetje. V tradicionalnih kul
t u r a h so »klienti« s a m o d e j n o oskrbovali take ljudi p o svojih z m o ž n o s t i h s tistim, k a r so p o t r e b o v a l i za preživljanje. O t e m sva se ne dolgo p r e d njego
vo t r a g i č n o smrtjo pogovarjala z J a n e z o m Sveti
n o , ki je bil p r e t a n j e n o o p l e m e n i t e n slovenski d u h , o b e n e m p a poglobljen p o z n a v a l e c v z h o d n i h kultur. Ugotovitev je bila: e n a k o je bilo v z a h o d n o evropski d u h o v n o s t i , e n a k o se je godilo z ruskimi starci, e n a k o z jogiji in d r u g i m i d u h o v n i m i ljudmi v Indiji ali na J a p o n s k e m . Pri t e m gre za o s n o v n o v p r a š a n j e staHšča do svojega življenja in sožitja:
ali doživljamo svoje bivanje kot dar in p o s k u š a m o živeti (»biti«) p o p r i n c i p u darovanja, ali p a ga jem
ljemo kot p r a v i c o , ki si jo k u p u j e m o , p o d k u p u j e m o in izbojujemo, ter p o s k u š a m o z narcistično grabežljivostjo in s k o p o s t j o živeti p o p r i n c i p u
»imeti«. D a n e s b r e z poklicnih socialnih delavcev n e gre, ti p a m o r a j o seveda živeti in p r a v je, d a so za svoje delo p o š t e n o plačani, saj je dovolj težko in z a h t e v n o . Pri t e m p a p r a v k a r n a v e d e n a antro
p o l o š k a dilema ostaja in terja o d profesionalnega socialnega delavca d o d a t n o človeško zrelost, d a ga k v a n t i t a t i v n i p r i n c i p t r ž n e z a p o s l i t v e n e p o t e g n e v v r t i n e c količinskega gledanja n a ljudi, njihove p r o b l e m e in njihove m o ž n o s t i . Z d i se, d a je e n o najboljših zdravil p r o t i t e m u , če profesio
nalni socialni delavec opravlja tudi nekaj p r o s t o voljskega dela v svojem p r o s t e m času - e n a k o k a k o r to p r i p o r o č a aH m o r d a celo o r g a n i z i r a za prostovoljce d r u g i h poklicev.
V s o d o b n i h d r ž a v a h in d r u ž b a h ostaja trajno n e r e š e n o tudi vprašanje nadzora nad poklicnimi zlorabami ljudi, ki so v težavah in stiskah. K a k o v d e m o k r a t i č n i d r u ž b i izoblikovati p r i m e r n e m o dele za pravšnjo k o n t r o l o nad d e l o m z ljudmi in za ljudi? S t r o k a m o r a biti s t r o k o v n o a v t o n o m n a , t o d a njena avtonomija ni a b s o l u t n a , saj so po
klicne z l o r a b e ljudi v stiski p o g o s t e . Inšpekcijske službe ne jemljejo s t r o k o v n e avtonomije n a pri
m e r p r e h r a m b e n i stroki, bdijo p a n a d n a m e r n i m i in n e n a m e r n i m i spodrsljaji, ki bi k u p c e m škodili.
Pri delu z ljudmi in za ljudi je m o g o č i h p r a v toliko in p r a v t a k o h u d i h spodrsljajev, n a m e r n i h in
n e n a m e r n i h : od podkupljivosti p r e k b i r o k r a t s k o oblastniškega o d n o s a d o profesionalnih zmot. Del s p o d r s l j a j e v p r e p r e č i u p r a v n a in s t r o k o v n a
»inšpekcija«, del p a p r o f e s i o n a l n a etika (Toplak 1996) in p r o f e s i o n a l n a z d r u ž e n j a kot njeni no
silci. Z e l o d o b e r in nevsiljiv način socialne kon
trole n a d izvajanjem socialnih storitev l j u d e m v t e ž a v a h je k o m b i n a c i j a p o k H c n e g a in prostovolj
skega dela v javni ah z a s e b n i socialni u s t a n o v i . Naslednja dilema: izbira poklicnega dela z ljud
mi in za ljudi. Raziskovalci in t e r a p e v t i profesio
n a l n i h delavcev z ljudmi ugotavljajo ( S c h m i d b a u e r 1977; 1 9 8 3 ; G u g g e n b ü h l - C r a i g 1 9 9 7 ) , d a se za рокИспо in prostovoljsko delo z ljudmi in za ljudi dokaj p o g o s t o odločajo ljudje, ki imajo sami n e r e š e n e socialne ah o s e b n e težave in mot
nje. Delo z ljudmi in za ljudi ne m o r e biti u s p e š n o , če strokovnjak, ki to delo opravlja, n e p r e s e ž e svoje o s e b n e patologije ah če je njegova m o t n j a p r e h u d a , d a bi to z m o g e l . V s e k a k o r je u s p e š n o s t strokovnjaka ah prostovoljca p r i delu z ljudmi in za ljudi odvisna e n a k o o d njegovega znanja k a k o r o d njegove o s e b n o s t i ; za u s p e h dela z ljudmi in za ljudi velja formula: x k r a t y je z; p r i č e m e r je x z n a n j e , y o s e b n o s t s t r o k o v n j a k a , z p a u s p e h njegovega dela. Torej:
• če je o s e b n o s t strokovnjaka zelo p o z i t i v n a , se z njo m n o ž i njegovo znanje; t a k o p r i l a i č n e m prostovoljskem delu lahko zelo k a k o v o s t n a oseb
n o s t o b r a z m e r o m a m a j h n e m z n a n j u d o s e g a iz
j e m n o d o b r e u s p e h e ,
• če je njegova o s e b n o s t »ničla«, še tako veliko znanje daje v e d n o r e z u l t a t »nič«; p r i m e r za to so d e n i m o p o k l i c n o i z g o r e h v r h u n s k i strokovnjaki,
• o b negativni o s e b n o s t i p a večanje znanja s a m o povečuje š k o d o , ki jo t a k človek dela - po
mislimo n a s p o s o b n e zdravnike, ki so v nacističnih taboriščih delali p o s k u s e n a ljudeh.
Poklicno i z o b r a ž e v a n j e daje in veča le z n a n j e , o s e b n o s t i strokovnjaka p a n e s m e in v n o r m a l n i h d e m o k r a t i č n i h r a z m e r a h t u d i n e m o r e s p r e m i njati. Je p a e n a k o p o m e m b n a k a k o r s t r o k o v n o znanje. Vse to seveda velja e n a k o za p o k l i c n o in s t r o k o v n o delo in za prostovoljsko in laično delo z ljudmi in za ljudi. Iz te d i l e m e se m e d d r u g i m poraja tudi p o m e m b n o vprašanje, k a k o obHkovati d o b r e m o d e l e za motiviranje p r i m e r n i h ljudi za d o l o č e n o prostovoljsko s o c i a l n o d e l o .
T e ž k a dilema je t u d i , k a k o se p r i n e n e h n e m stiku s socialnimi motnjami zaščititi pred »socialno infekcijo«, ki jo p o z n a že stari p r e g o v o r : »Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kakšen si.« K a k o
se p r i d o l g o l e t n e m delu z človeškimi s t i s k a m i o b v a r o v a t i p r e d l a s t n o doživljajsko o t o p e l o s t j o ? Izkušnja k a ž e , d a pri p o k l i c n e m d e l u z ljudmi v človeških stiskah in t e ž a v a h in z d u š e v n o m o t e nimi ljudmi ti »delavci« n e r e d k o postajajo čedalje bolj b r e z č u t n i , b i r o k r a t s k o odljudni in d r u g a č e s o c i a l n o manj z m o ž n i za d o b r o opravljanje dela z ljudmi in za ljudi. Prav tako govorijo p o d a t k i , da je p o izteku polovice delovne d o b e velik del socialnih delavcev in d r u g i h poklicev, ki delajo z ljudmi in za ljudi, n a v e l i č a n i h svojega d e l a -
»izgorelih«. Ljudska izkušnja govori o ljudeh, ki n a d r u g i h rešujejo svoje n e r e š e n e p r o b l e m e , p r i č e m e r ne uspejo prav p o m a g a t i ne sebi ne drugim.
Vse to so pojavi p o k l i c n e patologije p r i delu z ljudmi in za ljudi, ki se porajajo tako iz o s e b n o s t i človeka, ki to delo opravlja, k a k o r iz s a m e n a r a v e tega dela. V p r a š a n j e in o d g o v o r i nanj so tudi v o k v i r u prostovoljskega dela s s t a r i m i ljudmi t a k o p o m e m b n i , d a se jim b o m o posvetih v p o s e b n e m naslovu.
Vse, k a r s m o p r a v k a r našteli, so realni proble
mi in d i l e m e , ki izhajajo iz p r o f e s i o n a l i z a c i j e p o m o č i č l o v e k u v stiski, ko p r e i d e p o m o č iz d o m e n e m e d č l o v e š k e g a o d n o s a v m e d č l o v e š k a r a z m e r j a . Prostovoljstvo jih seveda n e rešuje, na
kazuje p a n e k a t e r e rešitve. Profesionalna socialna p o m o č je d a n e s nepogrešljiva, v e n d a r p a je civilna samoorganizacija prostovoljskega dela njeno p r a v t a k o nepogrešljivo d o p o l n i l o in korektiv. Vsi na
čini socialnega dela zahtevajo p o k l i c n o higiensko zaščito p r e d patologijo pri delu z ljudmi in za ljudi, z a t o s p r e g o v o r i m o najprej o t e m .
P A T O L O G I J A
P R I D E L U Z L J U D M I IN Z A L J U D I IN P O K L I C N O H I G I E N S K A Z A Š Č I T A
P R E D N J O
Pri delu z ljudmi in za ljudi - p o k U c n e m in p r o stovoljskem - se največkrat pojavljajo naslednje štiri vrste patologije:
Patološko in patogeno žrtvovanje (Lukas 1989).
Patološko je tisto žrtvovanje, ki je n e s m i s e l n o in vsiljivo, z njim človek ne ustvari ničesar v r e d n e g a n e sebi ne d r u g i m , le škoduje si. Tako žrtvovanje okolje z a v r a č a in p r e z i r a . Patogeno žrtvovanje p a ustvarja nekaj v r e d n e g a n a svetu; njegova n a p a k a je l e , d a n e i z h a j a iz o s e b n e d u h o v n e m o č i človeka, ki dela za d r u g e , t e m v e č rabi zakrivanju njegove n e m o č i . Pri p a t o g e n e m žrtvovanju člo
v e k a n e privlači v r e d n o t a solidarnosti s človekom v p o t r e b i , a m p a k ga ž e n e j o notranji bolestni vzgi
bi ah p a zunanji motivi, n a primer, d a bi ga hvalili, da bi si »kupil« naklonjenost, žrtvuje se p o d pritis
k o m javnega mnenja in p o d o b n o . Tovrstne žrtve okolje p o g o s t o p r i z n a v a in p r i d n o izkorišča, ni p a zanje kaj p r i d a h v a l e ž n o . Po daljšem času člo
v e k a p o š k o d u j e j o , k e r t r a t i p r e v e l i k d e l svoje energije za n e s m i s e l n o d e l o . Zdravo žrtvovanje ( R a m o v š 1994: 2 5 8 - 2 6 3 ) p a je e d e n o d o s n o v n i h n a č i n o v za človekovo z r e l o s a m o u r e s n i č i t e v v življenju z opravljanjem smiselnih n a l o g v med
človeških o d n o s i h , v kulturi, d r u ž b i in p o s l o v n e m življenju. V s a k o p r a v o prostovoljstvo je z d r a v o žrtvovanje.
Izgorelostni sindrom (Burish 1989) n a s t o p i , če človek p o daljšem času dela z ljudmi in za ljudi n o t r a n j e o m a g a . Njegova o s e b n o s t n a s t r u k t u r a za to delo ni bila u s t r e z n o pripravljena, aH p a ni gojil p o t r e b n e p o k l i c n e higiene.
Pomočniški sindrom ( S c h m i d b a u e r 1 9 7 7 ; 1983) p r i p o k l i c n e m ah p r o s t o v o l j s k e m delu z ljudmi in za ljudi se k a ž e zlasti v t e m , d a sami o s e b n o s t n o ne p r e p o z n a v a j o in ne morejo izražati lastnih čustev, p o t r e b in šibkosti, pri tem p a kažejo n a v i d e z n o v s e m o g o č n o in nedotakljivo fasado na p o d r o č j u p o m o č i ljudem.
Birokratski sindrom se k a ž e kot b r e z o s e b n o ,
» s l u ž b e n o « , » u r a d n o « r a z m e r j e s t r o k o v n j a k a aH prostovoljca d o ljudi v stiski. Strokovnjak aH p r o stovoljec s to motnjo n e doživlja svojega klienta kot človeka, n e sodoživlja njegove o s e b n e stiske, n e posveča se njemu, a m p a k se p r e d a j a p r e d v s e m izpolnjevanju obrazcev, p r e d p i s o v in d r u g i h for
m a l n i h pogojev, razčiščevanju krivde za n a s t a l o težavo pri človeku v stiski in p o d o b n o . Pred oseb
nim stikom z ljudmi je »zaščiten« z u n i f o r m o (bele halje), z veHko p i s a r n i š k o m i z o , ki je z a l o ž e n a z d o k u m e n t a c i j o ... P o n a v a d i se za t e m skriva obla
stniško stališče do človeka v stiski (Guggenbiihl- Craig 1997), n e z m o ž n o s t za učinkovito p o m o č aH p o k l i c n a izgorelost.
P r e d vso to in d r u g o p a t o l o g i j o p r i d e l u z ljudmi in za ljudi ter p r e d socialno infekcijo in d r u g i m i n e v a r n o s t m i , o k a t e r i h s m o govorili p r e d t e m , se m o r a t a p r o f e s i o n a l e c ali p r o s t o v o l j e c zavestno zaščititi, p o d o b n o k a k o r se morajo ščititi p r e d o k u ž b a m i in d r u g i m i n e v a r n o s t m i p r i delu ljudje, ki delajo n a d r u g i h p o d r o č j i h . Poklicna aH prostovoljska zaščita n a t e m p o d r o č j u je poklicna higiena pri delu z ljudmi in za ljudi. Njene o s n o v n e sestavine so:
• veselje d o dela z ljudmi in za ljudi n e r e d k o izvira iz o s e b n o s t n e stiske in n e r e š e n e socialne p r o b l e m a t i k e ; v t e m p r i m e r u je t r e b a o s e b n o s t n e stiske p r e s e č i ,
• d o b r o znanje za delo, ki ga opravlja; pri
dobiti si ga m o r a z o s n o v n i m u s p o s a b l j a n j e m , p r e d e n z a č n e delati, n a t o p a se trajno izobraževati o b svojem delu,
• zavestna o s e b n o s t n a rast m e d šolanjem ozi
r o m a u s p o s a b l j a n j e m in p o z n e j e pri p o k l i c n e m ali prostovoljskem delu,
• p o v e z a n o s t , sodelovanje in izmenjava izku
šenj z d r u g i m i , ki delajo p o d o b n o d e l o ,
• d o b r a o r g a n i z i r a n o s t dela, ki ga opravlja z ljudmi in za ljudi, in organizacije, v okviru k a t e r e to delo p o t e k a ,
• s t r o k o v n a in o s e b n o s t n a rast, ki ju d a n e s združujejo n e k a t e r i m o d e l i s k u p i n s k e g a strokov
n e g a p o v e z o v a n j a , k o t so B a l i n t o v e s k u p i n e (Noreli 1 9 9 2 ) , o s e b n a ali s k u p i n s k a supervizija (Milosevic et al. 1 9 9 9 ) , v socialni m r e ž i medge- neracijskih p r o g r a m o v za k a k o v o s t n o starost p a zlasti intervizijske s k u p i n e ,
• z m e r n o s t , to j e , s m i s e l n a , z d r a v a m e r a p o k l i c n e g a ali prostovoljskega dela z ljudmi in za ljudi v r a z m e r j u z v s e m d r u g i m , k a r č l o v e k p o k l i c n o ali z a s e b n o dela; s t a r a grška m o d r o s t je štela z m e r n o s t m e d štiri glavne človeške odlike ali k r e p o s t i , n a š filozof Janez Janžekovič ( 1 9 0 1 -
1988) p a je prepričljivo p o k a z a l , da je p r a v zmer
nost glavna človekova k r e p o s t , ker so pogoj zanjo d r u g e tri glavne k r e p o s t i grške in s t e m vse n a š e z a h o d n e k u l t u r e : m o d r o s t , p r a v i č n o s t in p o g u m (Janžekovič 1978).
R A Z L O G I Z A
S O D O B N O P R O S T O V O L I S T V O
Prostovoljsko delo je v e d n o o s e b n a odločitev člo
veka iz njegove temeljne socialnoimunske p o t r e b e p o s o l i d a r n o s t i . K a k o r i m a s o H d a r n o s t v v s a k e m č a s u d r u g a č n e o b h k e , t a k o so t u d i k o n k r e t n i d r u ž b e n i razlogi, ki ljudi nagibajo k solidarnosti, v v s a k e m času d r u g a č n i . Poglejmo n e k a t e r e zna
čilne r a z l o g e za s o l i d a r n o prostovoljsko socialno delovanje v današnjih r a z m e r a h evropske kulture.
V industrijskem in poindustrijskem času ljudje preživijo v službi »tretjino budnega časa«, svojega dela pa p o g o s t o ne doživijo kot o s e b n o s a m o u r e s - ničevanje, p a č p a kot s u h o p a r n o »službo za zas
lužek«. S sodelavci so v t e s n i h p o v e z a v a h , t o d a
v e č i n o m a b r e z o s e b n i h r a z m e r j i h . Tako d e l o člo
v e k a odtujuje in n e p r i s p e v a k njegovi človeški s a m o u r e s n i č i t v i , z a t o kliče p o izravnavi in d o p o l nilu. N a j p o m e m b n e j š a izravnava je lastna d r u ž i n a in prijateljska d r u ž b a , v e n d a r n e edina. Precejšen del ljudi živi b r e z d r u ž i n e ali n e u s p e v a zadovo
ljivo o b l i k o v a t i d r u ž i n s k i h in p r i j a t e l j s k i h od
nosov. V t e m k o n t e k s t u je k a k š n a u r a socialnega prostovoljstva t e d e n s k o zelo d o b r o uravnoteženje k odtujujoči in p o p r e d m e t e n i službi, z d r u g e stra
ni p a p r a v a učilnica za u s t r e z n e socialne o d n o s e in k o m u n i c i r a n j e , ki o b o g a t i človekovo sožitje v lastni d r u ž i n i . Prostovoljstvo je torej za d a n a š njega človeka k o š č e k o s e b n e g a časa za »biti« v nasprotju v glavnino njegovega časa za »imeti«.
Z a prostovoljsko socialno delo se najpogosteje odločajo ljudje srednjega sloja. Srednji sloj je bil v e d n o k a z a l e c n a p r e d k a in p r i h o d n j e g a razvoja d r u ž b e . To k a ž e , d a je p r o s t o v o l j s k o s o c i a l n o d e l o v a n j e v s o d o b n i h r a z m e r a h n o v a n i š a za iskanje z d r a v e g a ravnotežja m e d o s e b n o in skup
no blaginjo, m e d d e l o m za m a t e r i a l n o korist in n e p r o f i t n i m človeškim d e l o v a n j e m , m e d indivi
d u a l n o s v o b o d o in k o m u n i k a c i j s k o p o v e z a n o s t j o v socialni m r e ž i .
Z a p r o s t o v o l j s k o s o c i a l n o d e l o se o d l o č a j o v e č i n o m a ž e n s k e . O b k o n c u večtisočletne m o š k e p r e m o č i še v e d n o živi vsa z a h o d n a k u l t u r a v p o v s e m p a t r i a r h a l n i h institucijah. Te p a so v h u d i krizi, ker njihova p a r a d i g m a n e z m o r e več p r o izvajati zadovoljivih v z o r c e v za m e d č l o v e š k o so
žitje n a m i k r o (družinski) in n a m a k r o ( d r u ž b e n i ) ravni, za o d n o s d o okolja in za človekov o s e b n i o d n o s d o svojega n o t r a n j e g a , d u h o v n e g a sveta.
V tej luči lahko ž e n s k o prostovoljstvo r a z l a g a m o kot z n a m e n j e n o v i h s o c i a l n i h s t r u k t u r . K a ž e , n a m r e č , d a ž e n s k e , ko zasedejo stare p a t r i a r h a l n e s t r u k t u r e , v tekmovanju z m o š k o večino p o navadi t u d i s a m e p o n a v l j a j o t i p i č n e p a t r i a r h a l n e p o manjkljivosti. Prostovoljstvo p a je n o v a socialna s t r u k t u r a z novo, p o s t m o d e r n o p a r a d i g m o , v kate
ri se zdi, d a živijo ž e n s k e in moški b r e z negativnih s p o n p a t r i a r h a l n e k o m p e t i t i v n o s t i .
V današnji d r u ž b i se ljudje p o č u t i j o n e g o t o v e v vsakdanjih m e d č l o v e š k i h o d n o s i h . M a r s i k d o je negotov, ali b o u s p e l v svojih m e d č l o v e š k i h o d n o sih ali n e , ga k d o s p r e j e m a aH so d o njega vsi b r e z b r i ž n i , je k o m u v resnici p o m e m b e n aH p a se m o r d a k d o celo z a v z e m a , d a bi zgubil samostoj
n o s t in s v o b o d o . V prostovoljski socialni m r e ž i , ki povezuje zelo razHčne ljudi, p a p o n a v a d i vsa
k d o hitro najde sebi p r i m e r n o s o c i a l n o nišo ljudi
in o d n o s o v , S k a t e r i m i je t a k o blizu, kot to u s t r e z a v s a k e m u o d njih, n e d a bi se pri t e m m e d seboj o g r o ž a h . D o b r e socialne izkušnje medčloveškega sožitja v prostovoljski socialni m r e ž i p a seveda človek s p o n t a n o p r e n a š a v d r u g e , bolj obvezujoče socialne m r e ž e svojega v s a k d a n j e g a življenja.
O R G A N I Z A C I J S K A P A R A D I G M A S O D O B N E G A P R O S T O V O L J S T V A
S o d o b n o prostovoljstvo ima svojo lastno paradig
m o . Če zanj u p o r a b l j a m o s t r o k o v n o p a r a d i g m o , n e uspeva. Temeljna značilnost prostovoljske para
digme ¡e s a m o k r m i l n o s t in s a m o s p o d b u j e v a l n o s t aH a v t o p o e t i č n o s t (Stritih, M o ž i n a 1992) vseh p r o c e s o v , ki so p o v e z a n i s prostovoljstvom. To p o m e n i , d a je vse dogajanje:
• o s e b n o - i z h a j a iz o s e b n e o d l o č i t v e prostovoljca kot človeka,
• dialoško - se odvija v človeškem d v o g o v o r u in p o g o v o r u m e d v s e m i u d e l e ž e n c i ,
• c e l o s t n o - zajema celega človeka, c e l o t n o življenjsko izkušnjo in celotni življenjski kontekst, v k a t e r e m se odvija,
• temeljno - d o s e g a najgloblje človeško j e d r o prostovoljca in tistih, ki z njimi dela.
Logiko p o s e b n e prostovoljske p a r a d i g m e je t r e b a u p o š t e v a t i v v s e h fazah p r o s t o v o l j s k e g a p r o c e s a , torej:
• pri pridobivanju prostovoljcev: začne se lahko le z o s e b n o odločitvijo,
• p r i usposabljanju prostovoljcev: p o t e k a t i m o r a p o p r i n c i p i h socialnega učenja iz življenj
skih izkušenj in n e intelektualnega učenja,
• p r i izvajanju prostovoljnega dela ali akcije:
biti m o r a o s e b n i o d n o s človeka s človekom, posa
m e z n o aH v s k u p i n i , in n e b r e z o s e b n o r a z m e r j e prostovoljske organizacije z b r e z o s e b n i m i p o t r e b a m i d r u ž b e ,
• p r i skrbi za prostovoljce v prostovoljski orga
nizaciji: prostovoljsko kondicijo je m o g o č e vzdr
ževati le z doživljanjem lastne človeške bogatitve in n e z z u n a n j i m i n a g r a d a m i , s p r i s t n i m i o d n o s i v prostovoljski organizaciji in ne z i z p o p o l n j e n o o r g a n i z i r a n o s t j o institucije, z b a z i č n i m intervizij- skim s a m o u č e n j e m in s a m o p o t r j e v a n j e m p r o s t o voljcev iz lastnih izkušenj - to je, v r e d n e m sre
čevanju temeljne intervizijske s k u p i n e prostovolj
cev - in n e le s t e o r e t s k i m in m e t o d i č n i m stalnim i z p o p o l n j e v a n j e m aH z zagotavljanjem v r h u n s k e s t r o k o v n e supervizije.
Z vidika prostovoljske p a r a d i g m e je pridobi
vanje prostovoljcev sestavni del celostnega p r o c e s a za zadovoljevanje d o l o č e n e p o t r e b e v s k u p n o s t i aH reševanje d o l o č e n e težave. P o v e z a n o je s širšim i n f o r m a c i j s k i m o z a v e š č a n j e m c e l o t n e s o c i a l n e m r e ž e o tej p o t r e b i aH težavi. Če gre za p r i s t n o p o t r e b o ali t e ž a v o ljudi in če je i n f o r m a t i v n o ozaveščanje vse socialne m r e ž e u s t r e z n o , se za prostovoljsko usposabljanje in sodelovanje spon
t a n o odloči p o t r e b n o število p r i m e r n i h ljudi.
Iskanje in p r i d o b i v a n j e prostovoljcev, ki so p r i m e r n i za d o l o č e n o socialno, vzgojno ali d r u g o delo z ljudmi in za ljudi, je e n o od osrednjih vpra
šanj p r o s t o v o l j s k i h o r g a n i z a c i j . NavedH b o m o nekaj s p o z n a n j in izkušenj o t e m :
• veliko d o b r i h s o d o b n i h p r o s t o v o l j c e v je i z m e d ljudi, ki to dejavnost p o t r e b u j e j o zase ali z a svoje najbHžje - v t e m p r i m e r u je njihova prostovoljska s o l i d a r n o s t nadaljevanje s a m o p o m o č i aH s t r o k o v n e g a reševanja lastnih težav in nalog te vrste;
• veliko d o b r i h prostovoljcev je i z m e d ljudi, ki so življenjsko u s m e r j e n i v t o v r s t n o d e l o , p a imajo n a voljo nekaj p r o s t e g a časa: socialni, vzgo
jiteljski, i z o b r a ž e v a l n i , z d r a v s t v e n i in p o d o b n i strokovnjaki, ki p o k l i c n o in s l u ž b e n o delajo z ljudmi in za ljudi;
• n e i z č r p n a r e z e r v a za prostovoljstvo so zgo
daj u p o k o j e n i ljudje, ki so k r o n o l o š k o v p o z n i h srednjih aH zgodnjih s t a r o s t n i h letih;
• zelo smiselno je p r i d o b i v a t i in usposabljati prostovoljce m e d dijaki, š t u d e n t i in m l a d i m i stro
kovnjaki za delo z ljudmi in za ljudi, ki še niso dobili u s t r e z n e službe v svojem poklicu;
• v razvitem e v r o p s k e m svetu je velik del p r o stovoljk i z m e d n e z a p o s l e n i h ž e n s k .
Z a prostovoljstvo se v d o l o č e n e m okolju dan
d a n e s o d l o č a t e m več p r i m e r n i h ljudi, čim bolj je p r o s t o v o l j s t v o v t e m okolju r a z v i t o , z n a n o in u s p e š n o .
Večino prostovoljskega socialnega dela oprav
ljajo laiki, ki niso šolani za socialno delo. Šibka s t r a n tega so n a p a k e p r i izvajanju p o m o č i , zlasti pri zahtevnejših socialnih t e ž a v a h . T e m u se izo
g i b a m o z d o b r i m o s n o v n i m u s p o s a b l j a n j e m p r o stovoljcev o b z a č e t k u njihovega dela in n a t o s stalnim usposabljanjem o b delu, zlasti v obliki me
s e č n e g a intervizijskega srečevanja prostovoljcev.
VeHke p r e d n o s t i laičnega prostovoljstva v social
n e m delu p a so zlasti:
• v reševanje socialne težave aH v p r e v e n t i v n o s o c i a l n o akcijo p r i n a š a j o r e a l i z e m s i s t e m s k e
celote v s a k d a n j e g a življenja,
• ljudje v h u d i h socialnih težavah, ki jih vodijo z v e r i ž e n o b o l n i o b r a m b n i m e h a n i z m i ( n p r . zasvojenci in njihovi svojci), p o g o s t o lažje najdejo stik s prostovoljcem in p r i d e j o o b njegovi p r i s t n i življenjski izkušnji lažje d o uvida v bistvo svoje težave in v stvarne rešitve k a k o r o b informaciji strokovnjaka,
• v s o c i a l n e m okolju se krepijo socialnoimun
ske z m o ž n o s t i in dviga zavest o d g o v o r n o s t i za njihovo krepitev,
• n i z k a c e n a aH zastonjskost reševanja težav aH p r e v e n t i v n i h akcij za d r u ž b e n o s k u p n o s t ozi
r o m a za ljudi v t e ž a v a h .
Prostovoljci pa so tudi socialni strokovnjaki.
izkušnje k a ž e j o , d a je kombinacija p o k l i c n e g a s o c i a l n e g a d e l a s p r o s t o v o l j s t v o m v e č s t r a n s k o k o r i s t n a ; m e d d r u g i m deluje t u d i kot o d l i č n o zdravilo proti p o k l i c n i patologiji izgorelostnega in b i r o k r a t s k e g a s i n d r o m a . S e v e d a m o r a biti s l u ž b e n o delo o d prostovoljstva j a s n o l o č e n o p o n a č e l u »služba je služba, družba je družba«.
K a k š n a u r a poživljajočega prostovoljskega vode
nja m e d g e n e r a c i j s k e s k u p i n e aH o s e b n e g a dru- žabništva z osamljenim starim človekom t e d e n s k o v p r o s t e m času je zdravilo p r o t i socialni otopitvi v štiridesetih u r a h delovnega t e d n a poklicnega so
cialnega dela. Prav t a k o je u r a ah dve prostovolj
skega socialnega dela t e d e n s k o rešitev za številne socialne delavce, ki so v službi izven svojega po- кНса; z r e d n i m prostovoljskim socialnim d e l o m ohranjajo svojo s t r o k o v n o svežino in p o v e z a v o s p o k l i c e m .
O d l o č i l n e g a p o m e n a p a je prostovoljsko delo uslužbencev v prostovoljskih organizacijah; le n a ta način je rešljiv p r o b l e m usklajevanja prostovolj
ske v e č i n e in p r o f e s i o n a l n e g a a d m i n i s t r a t i v n o - s t r o k o v n e g a servisa v prostovoljski organizaciji.
Profesionalni u s l u ž b e n c i , ki skrbijo za pridobi
vanje prostovoljcev, njihovo usposabljanje in or
ganizacijo dela, m o r a j o izhajati iz istega d u h a prostovoljstva k a k o r vsi d r u g i prostovoljci v tej organizaciji. Pa n e le v staHščih in b e s e d a h , a m p a k t a k o , d a je v s a k o b svoji zaposlitvi v prostovoljski organizaciji t u d i prostovoljec nekaj ur t e d e n s k o pri bistveni prostovoljski dejavnosti, ki jo oprav
ljajo vsi d r u g i prostovoljci v organizaciji.
O b z a k o n u o prostovoljstvu v Italiji so doživ
ljali pravo krizo identitete »prostovoljci« v solidar
n o s t n i h organizacijah, ki imajo t r a d i c i o n a l n o so
cialno s t r u k t u r o . Z a k o n pravi, d a je prostovoljstvo
»tista dejavnost, ki je opravljena brezplačno na
oseben in spontan način ter zastopa organizacijo, ki ji prostovoljec pripada, samo za solidarnostne namene«.
Picchi navaja v č l a n k u Z a k a j s m o prostovoljci (Picchi 1992) b r i d k o javno izjavo nekega voditelja k o m u n e za socialno urejanje zasvojencev, ki - verjetno kot zdravljeni z a s v o j e n e c - »poklicno«
vodi k o m u n o , o b e n e m p a ima zavest, d a je p o p o l n prostovoljec:
Ker n i m a m lastnih sredstev, ki bi jih p o r a b i l za to, d a bi p o r a v n a l s t r o š k e svoje dejavnosti, in ker i m a m celo p o t r e b o p o t e m , d a j e m , se oblačim, spim, d a bi l a h k o delal p o l n delovni čas p r i s v o j e m z d r u ž e n j u , u g o t a v l j a m , d a nisem več (aH d a nisem nikoH bil) prostovoljec.
Postaja p a m i tudi j a s n o , d a prostovoljci niso niti redovniki aH n u n e , niti d o n P i e r i n o , d o n Picchi, d o n Ciotti, niti mati Terezija iz Kalkute, niti njihovi bHžnji sodelavci, kajti vsi j e d o , se oblačijo, spijo, potujejo in m o r d a tudi m a l o počivajo n a r a č u n institucije, z d r u ž e n j a , d r u štva, ki m u p r i p a d a j o .
G r e za izrazit n e s p o r a z u m m e d p o s t m o d e r - nim prostovoljstvom, ko človek del svojega p r o stega časa posveti s o l i d a r n o s t n e m u delu za d r u g e , in m e d d o b r o d e l n o s t j o v t r a d i c i o n a l n i u s t a n o v i p r e d m o d e r n o d r u ž b e n o delitvijo dela, ko ljudje še niso »hodili v službo«, a m p a k so se preživljaH v svojem t e m e l j n e m m i k r o s o c i a l n e m življenjskem okolju, ki je bilo l a h k o t u d i i z r e c n o u s m e r j e n o v d o b r o d e l n o s t , npr. v s a m o s t a n i h . D a n a š n j e p r o stovoljstvo se e n e r g e t s k o napaja iz istega vira soli
d a r n o s t i aH d o b r o d e l n o s t i in ima e n a k e v r e d n o t e , organizacijsko p a je p r i l a g o j e n o današnji delitvi časa n a »službo« za z a s l u ž e k in preživljanje ter n a p r o s t i čas, k a t e r e g a večji ali manjši del l a h k o človek n a m e n i p r o s t o v o l j s k e m u s o c i a l n e m u delu.
To je s p l o š e n način d a n a š n j e g a u r e s n i č e v a n j a so
lidarnosti. Mati Terezija in r e d o v n i š k e s k u p n o s t i , ki imajo t r a d i c i o n a l n o organizacijsko obliko živ
ljenja, so pri t e m d e l o m a izjema, p o v s e m p a tudi n e , saj so p r a v i l o m a pri svojem s o c i a l n e m , vzgoj
n e m aH p o d o b n e m d e l u t u d i ti ljudje f o r m a l n o z a p o s l e n i . , ; ' • : - . ; >
P R O S T O V O L J S T V O V S O D O B N I S O C I A L N I G E R O N T A G O G I K I
Socialna g e r o n t a g o g i k a se vrši p r e t e ž n o n a p r o stovoljski način. To n e p o m e n i , da socialna s t r o k a in socialno v a r s t v e n e službe ne delajo veliko za s t a r e ljudi in z njimi. T o d a s t r o k a dela z manjšino prebivalstva, ki i m a p o s e b n e p o t r e b e , večina pre
bivalstva p a p o s k r b i za svojo s t a r o s t in za s t a r o s t svojih bhžnjih s a m a s s a m o p o m o č j o in soHdar- nostjo. R e d b u r n navaja, d a je v razvitem svetu vsaj 7 5 % ljudi, starih n a d 6 0 let, ki so z m o ž n i s k r b e t i z a svoje v s a k d a n j e p o t r e b e b r e z tuje p o m o č i ( R e d b u r n 1 9 9 8 : 14), nadaljnjih 10% in več p a je p o v s e m v oskrbi d o m a č i h , t a k o da delna profesionalna in s l u ž b e n a socialna p o m o č d o s e ž e n e k a k o o s m i n o starih ljudi. V p o p o l n i , d o m s k i strokovni o s k r b i je pri n a s - in e n a k o v Z a h o d n i Evropi - vsak dvajseti človek, star n a d 6 5 let.
N a s a m o p o m o č i temeljijo o s e b n a in d r u ž i n s k a p r i p r a v a n a k a k o v o s t n o s t a r o s t in civilna zdru
ženja s a m o p o m o č i , n a p r i m e r d r u š t v a upokojen
cev, s e n i o r s k i klubi, u n i v e r z a za tretje življenjsko o b d o b j e in p o d o b n o . V t a k i h o r g a n i z a c i j a h je v e h k delež dejavnosti prostovoljski.
Povsem na prostovoljstvu delujejo d o b r o d e l - niške organizacije, ki m a t e r i a l n o ali medčloveško skrbijo za p o t r e b n e stare ljudi, na p r i m e r Karitas, Rdeči križ in p o d o b n i .
V r a z v i t e m svetu je tudi delovanje z a v o d o v za s t a r e ljudi, k a k r š n i so d o m o v i za s t a r e , k o m b i n a cija strokovnih služb in prostovoljskega sodelova
nja. Tudi v naših d o m o v i h in zavodih za stare ljudi se prostovoljstvo čedalje bolj širi, zlasti prostovolj
stvo srednješolcev, ki lahko izberejo to dejavnost za i z b i r n o šolsko v s e b i n o . N e k a t e r i d o m o v i so to m o ž n o s t n e s a m o n a k l o n j e n o sprejeli, a m p a k so jo z a č e h s i s t e m a t i č n o razvijati. V vsaki u s t a n o v i za stare ljudi bi se m o r a l a p o l n o posvečati p r o s t o voljcem za to specializirana socialna delavka. - Tudi medgeneracijski p r o g r a m i krajevne mre
že za k a k o v o s t n o starost, ki jih razvijamo (Ra
m o v š 2 0 0 0 ) , delujejo p o v s e m n a prostovoljstvu.
Izkušnje p r i iskanju, usposabljanju in intervizij- s k e m sodelovanju več sto prostovoljcev v teh pro
g r a m i h je p o k a z a l o n e k a t e r e p o s e b n e značilnosti prostovoljstva n a p o d r o č j u gerontatogike. Ena od njih je zelo visoka in zavestna motivacija, ki v e d n o z d r u ž u j e o s e b n o energijo s a m o p o m o č i in solidar
nosti, p o g o s t o p a to n o t r a n j o energijo p o v e č a še zunanja motivacija u g o d n i h zunanjih okoliščin aH sprožilec v okolju; prostovoljec včasih r e č e : »Do
bro je, da človeka kdo malo brcne, sicer se ne zbudi za tako dobro stvar!« Ta zunanji sprožilec je največ
k r a t d o b e r glas p r i uvajanju m e d g e n e r a c i j s k i h p r o g r a m o v v kraju in ugled t e h p r o g r a m o v , ko že delujejo. K o n k r e t n o se prostovoljci v m e d g e n e racijskih p r o g r a m i h za k a k o v o s t n o s t a r o s t odlo
čajo za prostovoljsko delo p r e d v s e m :
• z a r a d i starejšega svojca,
• z a r a d i sebe in svojega s t r a h u o b p o g l e d u n a starajoče se vrstnike,
• z a r a d i p o k l i c n e h u m a n i t a r n e u s m e r j e n o s t i , torej socialni delavci, p e d a g o g i , medicinske sestre in p o d o b n i .
D o s e d a n j e i z k u š n j e p r i uvajanju m e d g e n e racijskih p r o g r a m o v za k a k o v o s t n o s t a r o s t so p o k a z a l e , d a se je zanje odločilo v e d n o dovolj zelo d o b r i h prostovoljk in prostovoljcev, ki pri svojem prostovoljskem delu vztrajajo leta in leta, p r i t e m p a p o u d a r j a j o svojo izkušnjo, d a so sami več d o b i h k a k o r d a h .
S K L E P
O b k o n c u bi rad p o u d a r i l odločilno s p o z n a n j e : prostovoljstvo ni samo delanje dobrega drugemu, ampak enako tudi sebi. Prostovoljec se m o r a zave
dati svoje motivacije, ki je v e d n o t u d i zadovolje
vanje lastnih p o t r e b s p r o s t o v o l j s t v o m . P r o s t o - , voljstvo je z d r a v o za prostovoljca in k o r i s t n o za tiste, ki jim p o n u j a s o c i a l n o p o m o č , če je p r o stovoljec z a v e s t n o p r o s t o v o l j e c z a r a d i s a m e g a s e b e , ker ve in doživlja, d a njegovo prostovoljsko socialno delo koristi n j e m u s a m e m u , o b e n e m p a je v enaki m e r i z a v e s t n o prostovoljec z a t o , ker doživlja v sebi s o l i d a r n o s t d o ljudi s p o t r e b o ali v stiski. Skrivnost d o b r e g a prostovoljstva je torej u r a v n o v e š e n a d v o c e n t r i č n o s t motivacije iz samo
p o m o č i in iz s o l i d a r n o s t i .
V d a n a š n j i h r a z m e r a h se n a r a v n i socialno- i m u n s k i z m o ž n o s t i s a m o p o m o č i in s o l i d a r n o s t i najbolje razvijata in izražata v prostovoljstvu, raz
vito in o r g a n i z i r a n o prostovoljstvo p a v z v r a t n o v d r u ž b e n e m okolju p o s p e š u j e zavest skrbi za raz
voj s o c i a l n o i m u n s k i h z m o ž n o s t i in dviga raven njihovega delovanja v t e m okolju. Prostovoljstvo se b o torej razvijalo t e m bolje, čim bolj z a v e s t n o b o m o odkrivali in čim s k r b n e j e gojih i m u n s k e e n e r g e t s k e vzgibe zanj v človeški naravi in v seda
njih d r u ž b e n i h r a z m e r a h . Raziskovanje socialne imunologije v socialni znanosti je e n a p o m e m b n i h o s n o v za razvoj socialnega prostovoljstva.
LITERATURA ^ .
V e r o n i k a BREGANT ( 1 9 9 5 ) , Zgodovina socialne pomoči do druge svetovne vojne na območju Kranjske gore in Jesenic. Ljubljana: U n i v e r z a v Ljubljani, Visoka šola z a socialno delo ( d i p l o m s k a n a l o g a ) . M a r t i n B u B E R ( 1 9 9 9 ) , Dialoški princip. Ljubljana: Dvatisoč.
Matthias BURISCH ( 1989), Das Burnout-Syndrom: Theorie der inneren Erschöpfung. Berlin, H e i d e l b e r g , N e w York: S p r i n g e r Verlag.
Erich FROMM ( 1 9 7 6 ) , H ö b e n o J e r S e m . Stuttgart: D e u t s c h e Verlags-Anstalt.
A d o l f o UGGENBÜHL-CRAIG ( 1 9 9 7 ) , Pomoč ali premoč: Psihologija in patologija medčloveških odnosov pri delu z ljudmi. Ljubljana: F o r s , Z a l o ž b a S o p h i a .
Bojana H u D E j ( 2 0 0 1 ) , Socialni problemi in njihovo reševanje v zgodovini Zgornje Savinske doline.
Ljubljana: U n i v e r z a v Ljubljani, V i s o k a šola z a socialno delo ( d i p l o m s k a n a l o g a ) .
Janez JANŽEKOVIČ ( 1 9 7 8 ) . S a l o m o n s раИсо. V: Osnove spoznavoslovja in druge razprave. 5 . zvezek.
Celje: M o h o r j e v a d r u ž b a ( 2 4 4 - 2 5 3 ) .
EHsabeth LUKAS ( 1 9 8 9 ) , Psychologische Vorsorge: Krisenprävention und Innenschutz aus logothera
peutischer Sicht. F r e i b u r g im Breisgau: H e r d e r .
V i d a MILOSEVIC A R N O L D , M a r t a VODEB BONAČ, D o r i s ERZAR METELKO, M i r a n M O Ž I N A ( 1 9 9 9 ) , Supervizija
- znanje za ravnanje. Ljubljana: S o c i a n a z b o r n i c a Slovenije.
Jack NORELL ( 1 9 9 2 ) , Vidiki s a m o p o m o č i in s a m o o r g a n i z a c i j e v Balintovih s k u p i n a h . Socialno delo, X X X I , 1-2: 90-97.
M a r i o PICCHI ( 1 9 9 2 ) , Zakaj s m o prostovoljci. Socialno delo, X X X I , 1-2: 180-184.
- ( 1 9 9 5 ) , Projekt človek. Ljubljana: Inštitut A n t o n a Trstenjaka.
Jože RAMOVŠ ( 1 9 9 2 ) , Socialni i m u n s k i sistem. Socialno delo, X X X I , 1-2: 130-143.
- ( 1 9 9 4 ) , Sto domačih zdravil za dušo in telo 2: Antropohigiena. Celje: M o h o r j e v a d r u ž b a .
- ( 1 9 9 5 ) , Slovenska sodala med včeraj in jutri. D r u g a , p r e d e l a n a in d o p o l n j e n a izdaja. Ljubljana:
Inštitut A n t o n a Trstenjaka.
- ( 1 9 9 6 a). L o g o t h e o r e t i s c h e G r u n d l a g e n d e r A n t h r o p o h i g i e n e . Journal des Viktor-Frankl-Instituts/
An International Journal for Logotherapy and Existential Analysis, 4 , 1 (Spring): 7 8 - 9 6 .
- ( 1996 b), Psihosocialne dimenzije prostovoljnega dela n a socialnem p o d r o č j u . V: 1. slovenski kongres prostovoljcev: Zbornik prispevkov. Ljubljana: Slovenska fondacija in Socialna z b o r n i c a Slovenije
(44-53).
- ( 2 0 0 0 ) , Krajevna m r e ž a m e d g e n e r a c i j s k i h s k u p i n z a k a k o v o s t n o starost. Kakovostna starost, 3 , 1 - 4: 2-18.
David E. REDBURN ( 1 9 9 8 ) , T h e »Graying« of the W o r l d ' s P o p u l a t i o n . V: David E. REDBURN, R o b e r t P.
MCNAMARA (ur.). Social gerontology. W e s t p o r t , L o n d o n : A u b u r n H o u s e (1-16).
Wolfgang SCHMIDBAUER ( 1 9 7 7 ) , Die hilflosen Helfer. R e i n b e k bei H a m b u r g : Rowohlt.
- ( 1 9 8 3 ) , Helfen als Beruf R e i n b e k bei H a m b u r g : R o w o h h .
B e r n a r d STRITIH, M i r a n MOŽINA ( 1 9 9 2 ) , A v t o p o e z a : Procesi s a m o o r g a n i z i r a n j a in s a m o p o m o č i . Socialno delo, 3 1 , 1-2: 18-73.
Ludvik TOPLAK (ur.) ( 1 9 9 6 ) , Profesionalna etika pri delu z ljudmi. M a r i b o r : U n i v e r z a , Ljubljana:
Inštitut A n t o n a Trstenjaka.
