Milko Poštrak ANTROPOLOŠKI ZORNI

Milko Poštrak

A N T R O P O L O Š K I ZORNI KOT

U V O D

Ko g o v o r i m o o a n t r o p o l o g i j i , njeni z g o d o v i n i , njenih teorijah in m e t o d a h , bi z l a h k a govorih o

»zgodbi o antropologiji«. Iz več razlogov. Ne zgolj z a t o , k e r je filozof A. R. L o u c h , ko se je zaničljivo o b r e g n i l o b »trditve d r u ž b o s l o v c e v , češ d a so s p o s o b n i postavljati teorije o človeškem vedenju, ki so v v s e h p o g l e d i h boljše o d razlag, ki jih lahko o svojem l a s t n e m delovanju dajo laični akterji«

( G i d d e n s 1 9 8 9 : 4 9 ) , p r i p o m n i l , d a je a n t r o p o ­ logija zgolj » z b i r k a p o p o t n i k o v i h z g o d b b r e z p o s e b n e g a p o m e n a za z n a n o s t « (ibid.). Z vpra­

šanji v zvezi s teorijami družboslovcev, ki so pre­

p r i č a n i , d a so njihove razlage boljše o d r a z l a g s a m i h akterjev, sta se v k o n t e k s t u sociologije uk­

varjala B e r g e r in L u c k m a n n (Berger, L u c k m a n n 1 9 9 2 ) , v antropologiji p a se to vprašanje p o s t o ­ p o m a in n a različne n a č i n e artikuHra kot p o g l e d

»z d o m a č i n s k e g a stališča ali gledišča« {from the native's point ofview, G e e r t z 1996). V o b e h ten­

d e n c a h je m o g o č e r a z b r a t i H u s s e r l o v f e n o m e ­ n o l o š k i ( č e p r a v n e t r a n s c e n d e n t a l n i ) p o g l e d , v k l j u č n o z o p a z k o o v p e t o s t i z n a n s t v e n i k o v v

»naivni r e a l i z e m v s a k d a n j e g a sveta«.

V zvezi z Bergerjem in L u c k m a n n o m je m o ­ goče z a n i m i v o , d a se J o n a t h a n Potter o b r e g n e o b njun k o n s t r u k c i o n i z e m , ki ga pojmuje kot p r e v e č o m e j e n e g a . Potter m e n i , da tudi o m e n j e n a avtorja ostajata ujeta v v e r o v z n a n s t v e n i k o v o m o č spo­

znanja: » Č e p r a v . p o r a b i t a veliko časa za u p o š t e ­ vanje r a z n i h p r e d p o s t a v k , ki si jih o 'svojem' svetu in njegovi n a r a v i ustvarja, d e n i m o , a v t o m e h a n i k , p a avtorja takoj s p r e g l e d a t a te konstrukcije b r e z k a k r š n i h koli težav. Torej ne u p o š t e v a t a implika­

cij, da je d r u ž b e n a konstrukcija splošna značilnost v e d n o s t i , vključno s sociologovo vednostjo« (Po­

t t e r 1 9 9 6 : 13). D r u g a č e r e č e n o , tudi Berger in L u c k m a n n g r e s t a m o l č e p r e k Husserlove (in Hei-

deggrove) o p a z k e o u m e š č e n o s t i z n a n o s t i v naivni realizem vsakdanjega življenja. Č e t u d i jo deklara­

tivno še t a k o u p o š t e v a t a . N j u n a u v o d n a o p a z k a o » d r u ž b e n i konstrukciji v e d n o s t i « n e z a d o š č a . N e p o n u d i t a n a m r e č r a z r e š i t v e , p r e s e g a n j a te ujetosti. H u s s e r l j e vsaj p o s k u š a l (Husserl 1991 a), č e p r a v je p r i s t a l v »ontoteologiji«. To v p r a š a n j e ostaja torej o d p r t o .

A n t r o p o l o g i j a se veliko ukvarja z z g o d b a m i . Z miti. Z z g o d b a m i p r i p a d n i k o v s k u p n o s t i , ki jih p r o u č u j e p o s a m e z e n a n t r o p o l o g . Levi-Strauss, ki je želel r a z u m e t i človekov m e n t a l n i svet, je posku­

šal doseči to r a z u m e v a n j e najprej s p r o u č e v a n j e m s o r o d s t v e n i h vezi ( p r i m . K u p e r 1 9 8 3 : 174). Ko je ugotovil, d a to n e b o najboljša p o t , se je lotil p r o u č e v a n j a »čistejšega i z r a z a d r u ž b e n e misli:

mitologije« (op. cit: 177-178). T a m se » r a z u m , o s v o b o j e n d v o g o v o r a s s a m i m seboj in r e š e n ob­

veznosti, ukvarjati se s p r e d m e t i , znajde n e k a k o z v e d e n n a o p o n a š a n j e s a m e g a s e b e kot objekta«

(cit. p o op. cit: 178). Levi-Strauss je p o t e m razvijal o b s e ž n e a n a l i z e m i t o v p o s a m e z n i h s k u p n o s t i (Levi-Strauss 1 9 8 3 ; 1 9 8 5 ) , v e n d a r se n a t e m me­

stu v to ( p r e ) o b s e ž n o p r o b l e m a t i k o n e b o m spu­

ščal. N a v e d e m lahko le p o m e n l j i v o U r b a n č i č e v o (filozofsko) m n e n j e o mitu: » M y t h o s je p o tistem s a m e m , k a r u p o d a b l j a v svojih p r i p o v e d i h in stvaritvah, s a m o grška z a d e v a « ( U r b a n č i č 1 9 9 3 : 2 2 6 ) . In dodaja: »Ves d o s e d a n j i p r e m i s l e k k a ž e , d a je grški m y t h o s e d i n s t v e n , neprimerljiv, n e p o ­ novljiv, a b s o l u t n o e n k r a t e n d o g o d e k . Kot t a k hra­

ni v sebi z a č e t e k in izvor grške z g o d o v i n e , grškega sveta, grške človeškosti« (op. cit.: 3 0 7 ) . Te nave­

d b e so iz U r b a n č i č e v e g a besedila, v k a t e r e m se je ukvarjal z N i e t z s c h e j e m . N i e t z s c h e je, pravi U r b a n č i č , v svojem p r v e m d e l u Rojstvo tragedije iz duha glasbe p o s k u š a l »najti v a n t i č n i Grčiji i z h o d i š č e za p r e n o v o e v r o p s k e m o d e r n e deka- d e n t n e d u h o v n o s t i in u m e t n o s t i , ki ga je b o l e č e

prizadevala« (Urbančič 1995: 2 3 0 ) . U r b a n č i č t u d i locira » z a č e t e k e v r o p s k e u m s k e z n a n o s t i in z njo k o n e c mita« {ibid.)v čas petega in četrtega stoletja p r e d n a š i m štetjem, ko so G r k i , kot m e n i Peter P u e z , p o s k u š a l i r a c i o n a l n o razlagati mite (prim.

N i e t z s c h e 1 9 9 5 : 2 0 0 ) . Mit je bil t u d i v osnovi n e m š k e z n a n o s t i in u m e t n o s t i . N e p r e s e n e č a , da je Levi-Strauss v t e m smislu analiziral tudi Wag- nerjevo delo (Levi-Strauss 1985: 2 7 5 - 2 9 6 ) . Če ob t e m o m e n i m še, d a je » m u z i k a « grški izraz za

»vsako d u š n o i z o b r a z b o , u m e t n o s t « (Nietzsche 1 9 9 5 : 141-142), n e p r e s e n e č a niti, d a je Levi- Strauss v svojih spisih r a d uporabljal izraze iz g l a s b e n e g a sveta. Se več, c e l o t n o svoje delo je posvetil »Muziki« (prim. S p e r b e r 1 9 8 5 : 6 6 ) .

U r b a n č i č n a p r e j m e n i : »Nietzsche se je doko­

pal d o izjemno t e h t n e g a vpogleda, da p r o p a d kla­

sične grške tragedije in z njo tudi grškega m i t a ni le s o č a s e n z vstajo u m s k e g a s p o z n a n j a , a m p a k d a sta d o g o d k a sovisna, p r a v z a p r a v en s a m usod­

ni d o g o d e k z a č e t k a e v r o p s k e z g o d o v i n e in člove­

škosti« ( U r b a n č i č 1 9 9 5 : 2 3 0 ) . Z a grško filozofijo in » u m n o z n a n o s t « celo pravi, da je »po svojem bistvu izraz n e k e d e k a d e n c e z a č e t n e g a grštva in p o s k u s rešitve sebe p r e d g r o z e č i m p r o p a d o m « {ibid.). U r b a n č i č t a k o p o n u j a m i t s k i z a č e t e k evropske zgodovine in v t e m kontekstu racionalne u m s k e ( z n a n s t v e n e ) misli: »Ta p r e l o m ali p r e v r a t p a je u s o d e n t u d i z a v s o n a d a l j n j o e v r o p s k o d u h o v n o k u l t u r o d o d a n a š n j e g a d n e z njeno krš­

č a n s k o religijo vred, ki v s t a n e šele n a r u š e v i n a h klasičnega mitskega sveta« (op. cit.: 231). Z g o d b a se izteče v k r i z o , ki jo p o z n a m o že od H u s s e r l a ( 1 9 9 1 a) n a p r e j : »Ta n o v a k u l t u r a vlada vse d o d a n a š n j e g a d n e , v e n d a r t a k o , d a m o d e r n o d o b o z a z n a m u j e najhujša k r i z a te n a m o d e r n i vsezaje- majoči praksi znanosti zgrajene kulture in njenega d u h a « ( U r b a n č i č 1 9 9 5 : 2 3 1 ) .

T u d i a n t r o p o l o g i j a s a m a i m a svojo »veliko z g o d b o « . Mit o svojem l a s t n e m n a s t a n k u . In tudi a n t r o p o l o g i j a m e n i , d a se je znašla v krizi.

Clifford G e e r t z je o b d e l a l temeljna dela štirih a n t r o p o l o g o v , Levi-Straussa {Tristes Tropiques), E v a n s - P r i t c h a r d a (od Witchcmft, Oracles, and Magic Among theAzande do Ljudstva Nuer), Ma- linovv^skega (od Argonauts ofthe Western Pacific d o A Diary in the Strici Sense ofthe Term) in R u t h B e n e d i c t (od Patterns ofCulture d o The Chrysan- themum and the Sword). To so n e d v o m n o m e d najbolj razvpitimi, vplivnimi, b r a n i m i in obravna­

v a n i m i deli a n t r o p o l o g i j e p r v e polovice tega sto­

letja, torej o b d o b j a , v k a t e r e m se je antropologija

v z p o s t a v i l a kot s a m o s t o j n a ( a k a d e m s k a ) v e d a . G e e r t z je p o eni strani s p o m o č j o n a v e d e n i h avtor­

jev in najvidnejših p r i m e r k o v njihovega dela po­

udarjal p r e j o m e n j e n i vidik » a n t r o p o l o g i j e kot p o p o t n i h z g o d b « , p o drugi s t r a n i p a je (hkrati) p o u d a r j a l temeljne a n t r o p o l o š k e t o č k e , ko je z njimi simbolično, č e p r a v n i k a k o r n e p o naključju, n a d n a s l o v i l poglavja: »biti t a m « {being there),

»svet v tekstu« {the world in a text), »diaprojekci- ja« {slide show), »samo-pričevanje« {I-witnessing),

»mi/ne-mi« (us/not-us) in, d a s k l e n e m o krog, »biti tu« {being here). To bi l a h k o bil t u d i k r a t e k , zgo­

š č e n , s e v e d a t u d i p o e n o s t a v l j e n p o v z e t e k dose­

danje poti antropologije. Z a č e l o se je z »biti t a m « , m e d d r u g i m i , n a m tujimi. Ki s m o jih, p r e v z e t n i Evropejci, poskušali umestiti v naš, » z n a n s t v e n o « u t e m e l j e n »svet v t e k s t u « . To s m o počeU s p o p o t ­ nimi z g o d b a m i , ki s m o jih r a z k a z o v a l i na »dia- projekcijah«. D a bi početje m e t o d o l o š k o utemelji­

li, s m o si izmislili » t e r e n s k o delo z n e p o s r e d n o u d e l e ž b o « , torej n e p o s r e d n o »pričevanje«. To mo­

n o l i t n o in b l e š č e č o z g r a d b o je p r e t r e s l a vpeljava človeškega faktorja, i n t i m n i d n e v n i k i MaUnow- skega. Pretres je bil o č i t n o toliko večji tudi z a t o , ker je n a M a l i n o w s k e g a v e z a n t u d i konstitutivni mit a n t r o p o l o g i j e . Veliki z a č e t e k : » N o v n a č i n akcije p o t r e b u j e m i t s k i z n a č a j . M a l i n o w s k i je razvil o s e b n i mit, ki so ga njegovi p r i v r ž e n c i p o ­ sredovali naslednjim g e n e r a c i j a m « ( K u p e r 1 9 8 3 :

10). Z g o d b a je z n a n a , z a t o jo p o v z e m a m le n a k r a t k o : briljanten m l a d poljski š t u d e n t Malinow- ski je zbolel, ko naj bi nastopil z n a n s t v e n o k a r i e r o . N a bolniški postelji je p r e b r a l a n g l e š k o klasiko The Golden Bough in se zavezal Frazerjevi a n t r o ­ pologiji. M e d p r v o svetovno vojno se je kot držav­

ljan Avstro-Ogrske z n a š e l v Avstraliji, n a m e s t o d e p o r t a c i j e p a je dobil m o ž n o s t raziskovati skup­

nosti n a T r o b r i a n d s k i h o t o k i h . Tako je preživel vojno in s p o t o m a izumil m e t o d o i n t e n z i v n e g a t e r e n s k e g a dela z n e p o s r e d n o raziskovalčevo ude­

ležbo. Po vojni se je v Veliki Britaniji soočil s skupi­

n o » o s t a r e l i h r e a k c i o n a r n i h e v o l u c i o n i s t o v in z m e š a n i h difuzionistov«, oblikoval s k u p i n o preda­

nih učencev, ki so p o n e s l i njegovo delo v svet, in t a k o n a p r e j . . . ( p r i m . K u p e r 1 9 8 3 : 10; S k u š e k

1 9 9 5 : 198; S p e r b e r 1 9 8 5 : 4; Panoff 1979).

N e n a z a d n j e se a n t r o p o l o g i j a kot z n a n o s t ne m o r e izogniti t e m u , d a n e bi p o s t a l a p r a v z a p r a v z g o d b a o človeku in njegovi k u l t u r i . N e zgolj v H u s s e r l o v e m smislu v p e t o s t i z n a n o s t i v naivni r e a l i z e m v s a k d a n j e g a življenja, t e m v e č t u d i v smislu »mitičnih h o r i z o n t o v z n a n o s t i « , kot jih

popisuje H r i b a r ( 1 9 9 0 b : 1503-1516). Z g o d b e ne p r e ž e m a j o zgolj antropologije ali sociologije. Niti n e zgolj psihologije (prim. Jung 1989) ali psiho­

analize (prim. F r e u d 1 9 5 5 ; 1 9 8 7 ; L a c a n 1 9 8 3 ; 1986a; 1986b; 1987). Z g o d b e kot miti p r e p r e d a j o n o v o v e š k o z n a n o s t n a s p l o h . K l j u b n j e n e m u d e k l a r i r a n e m u r a c i o n a H z m u in kljub Cassirer- j e v e m u razlikovanju m e d mitsko in z n a n s t v e n o mislijo (Cassirer 1985). Razsvetljenstvo naj bi nas navadilo, d a razlikujemo m e d m i t o m in znanostjo ( H r i b a r 1990: 1503). Z n a n o s t naj bi p r e u č e v a l a , kako stvari delujejo in kakšni o d n o s i so m e d njimi (ibid.). Tudi fizikalne »teorije« so e n a s a m a velika Z g o d b a {ibid.; p r i m . t u d i H a w k i n g o v o Kratko zgodovino časa).

Z n a n o s t i s sredstvi svoje teorije in p r e k nači­

nov predstavljanja te teorije, pravi Heidegger, niso nikoli z m o ž n e pred-staviti sebe kot z n a n o s t i . Če z n a n o s t i m ni m o g o č e niti t o , d a bi z n a n s t v e n o p r i s t o p i l e k l a s t n e m u bistvu, p o t e m so se še manj z m o ž n e približati nezaobidljivemu, ki vlada v nji­

h o v e m bistvu. P o k a ž e se torej nekaj vznemirlji­

vega. K a r je v z n a n o s t i h v s a k o k r a t nezaobidljivo

— n a r a v a , človek, z g o d o v i n a , govorica — je zna­

n o s t i m kot to nezaobidljivo p o v s e m nedosegljivo ( H e i d e g g e r 1989a: 4 0 4 ) . Če je torej p r e d m e t p r o ­ učevanja antropologije človek in njegova k u l t u r a , aU p o t e m to p o m e n i , d a je antropologiji človeška k u l t u r a kot nezaobidljivo p o v s e m nedosegljiva?

K a k š n a je p o t e m rešitev? »Šele če s m o p o z o r n i n a nedosegljivost nezaobidljivega, b o m o ugledaH razmerje stvari, ki obvladuje bistvo znanosti,« pra­

vi H e i d e g g e r (ibid.). T o d a k a k o ?

N a d r u g e m m e s t u navaja H e i d e g g e r še n e k a j , k a r l a h k o p o v e ž e m o z n a š o t e m o :

Filozofija se je r a z p u s t i l a n a s a m o s t o j n e zna­

nosti: logistiko, s e m a n t i k o , psihologijo, socio­

logijo, k u l t u r n o a n t r o p o l o g i j o , politologijo, poetologijo, tehnologijo. Tako r a z p u š č e n o filo­

zofijo o d p u š č a n e k o n o v o e n o t e n j e teh novih in vseh že obstoječih z n a n o s t i . Njihova enot­

nost se naznanja s t e m , d a so različna t e m a t s k a p o d r o č j a znartosti z a s n o v a n a v e n e m s a m e m e d i n s t v e n e m dogajanju. Z n a n o s t i so i z z v a n e , d a to dogajanje predstavljajo kot dogajanje krmiljenja in informacij. N o v a , vse z n a n o s t i v n e k e m n o v e m smislu e n o t n o s t i enotujoča zna­

n o s t se i m e n u j e k i b e r n e t i k a . ( H e i d e g g e r 1 9 8 9 b : 7 0 0 . )

Njena dominacija je zagotovljena, ker že njo

s a m o krmili n e k a m o č , ki ni vtisnila n a r a v e pla­

n i r a n j a in krmiljenja s a m o z n a n o s t i m , a m p a k v s e m u č l o v e š k e m u delovanju.

Mit je torej z a n t r o p o l o g i j o p o v e z a n bolj, kot bi antropologija želela ali se zavedala. N e kot »ob­

jekt o p a z o v a n j a « , t e m v e č kot » s a m subjekt«. Mit n a m r e č p r e ž e m a a n t r o p o l o g i j o . A n t r o p o l o g i j a govori skoz m i t e . N e skoz mite, ki jih opisuje, t e m v e č govori n a mitski način. N e toliko n a »mit- ski n a č i n « , kot ga je opredelil Cassirer, t e m v e č bolj v L e v i - S t r a u s s o v e m s m i s l u ( p r i m . K u p e r

1 9 8 3 : 182).

I z r a z n o sredstvo a n t r o p o l o g i j e je (vsaj bilo) p r i p o v e d o v a n j e z g o d b . Z g o d b o o p a ž a n j i h n a

» t e r e n u « . Z g o d b a p a je slovenska b e s e d a za mit ( H r i b a r 1 9 9 0 : 1503). Nič presenetljivega:

Z g o d b a je neločljiva o d človeka. Brez z g o d b e ni človekovega sveta. Če tistega, k a r se zgodi, človek n e p o v z a m e v z g o d b o , za njim n e os­

t a n e nič. P o t o n e v p o z a b o . O d tod svetotvor- n o s t m i t a kot z g o d b e . Z g o d o v i n a ni v s o t a do­

godkov, m a r v e č so to v z g o d b o povzeti do­

g o d k i . ( H r i b a r 1 9 9 0 : 1503.)

T u d i v t e m smislu l a h k o r a z u m e m o C a r r i - t h e r s o v o govorjenje o t e m , d a ljudje ustvarjamo svojo z g o d o v i n o ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 4 9 ) . Tudi z a t o so se a n t r o p o l o g i t a k o t r u d i l i , d a p o s a m e z n e človeške s k u p n o s t i ne bi izginile ali se bistveno s p r e m e n i l e , p r e d e n bi jih p o p i s a l i (prim. K u p e r 1 9 8 3 : 5, 3 3 ) . Z a t o Boasov t r u d in od tod d o b e ­ s e d n o n a d e s e t i n e m e t r o v z b r a n i h zapiskov, zdaj p o s p r a v l j e n i h v arhivih in še v e d n o na voljo p r o - u č e v a l c e m . M i m o g r e d e , tu l a h k o n a s t o p i m a j h n a težava. A n t r o p o l o g i , r e c i m o MaHnowski, p a t u d i Radcliffe-Brown, E v a n s - P r i t c h a r d in d r u g i , so n a m r e č meniH, d a l a h k o le raziskovalec, ki je bil n e p o s r e d n o v stiku z d a n o s k u p n o s t j o , r a z u m e njena dejanja, n a m e n e , s k r a t k a , njen svet (prim.

K u p e r 1 9 8 3 : 7, 16, 3 5 , 7 2 , 120).

A N T R O P O L O Š K I P O G L E D

Evans-Pritchard je p r e d p i s o v a l tri faze a n t r o p o ­ loškega raziskovanja. Prva je etnografska. V njej se a n t r o p o l o g n a u č i jezika d o m a č i n o v , s p o z n a njihov n a č i n življenja, p r e d s t a v e in v r e d n o t e ter o p a z u j e vse k o n k r e t n e zveze m e d njimi, kot se pojavljajo v resničnosti. Evans-Pritchard to posku­

ša storiti z »emske« perspektive, torej z »domačin-

skega z o r n e g a k o t a « . K u l t u r o torej p r o u č u j e o d

»znotraj«. A n t r o p o l o g m o r a r a z u m e t i ideje ljudi, ki jih p r o u č u j e , in d a bi to dosegel, m o r a mishti s p o m o č j o n j i h o v i h s i m b o l o v ( E v a n s - P r i t c h a r d

1 9 8 3 : 2 5 ; p r i m . t u d i Evans-Pritchard 1 9 9 3 : 135).

V d r u g i fazi analize, ki jo i m a Evans-Pritchard za n a j p o m e m b n e j š o ,

m o r a a n t r o p o l o g odkriti s t r u k t u r a l n e o b r a z c e , ki se skrivajo izza z a p l e t e n e in n a videz zme­

d e n e realnosti, d a s selekcijo in abstrahiranjem e l e m e n t o v iz r e s n i č n e g a d r u ž b e n e g a življenja z g r a d i m o d e l e mišljenja in delovanja ter d a jih p o v e ž e v m e d s e b o j n o z v e z o , tako d a se lahko s o c i o k u l t u r n a s t r u k t u r a vidi kot sistem v z a j e m n o p o v e z a n i h delov. (Op. cit.: 28-29).

Tako k u l t u r n a r e a l n o s t ni več razumljiva le n a ravni zavesti in dejanj njenih članov, torej od z n o t r a j , t e m v e č p o s t a n e razumljiva t u d i n a ravni sociološke analize, torej o d zunaj (op. cit.: 2 9 ) . Tretja, s k l e p n a faza a n t r o p o l o g o v e analize so pri­

merjave s t r u k t u r n i h o b r a z c e v m e d p o s a m e z n i m i s k u p n o s t m i . Ne gre torej za primerjave m e d posa­

m e z n i m i e l e m e n t i , t e m v e č m e d c e l o t a m i , n e m e d e l e m e n t i k u l t u r e / d r u ž b e n e organizacije e n e in d r u g e s k u p n o s t i , t e m v e č m e d s k u p n o s t m i kot c e l o t a m i :

Primerjalne analize političnih sistemov morajo biti izpeljane n a a b s t r a k t n i ravni, kjer so d r u ž ­ b e n i o d n o s i l o č e n i o d k u l t u r n i h i d i o m o v in speljani na f u n k c i o n a l n e o d n o s e . Tako posta­

nejo očitne s t r u k t u r n e p o d o b n o s t i , ki so skrite v k u l t u r n i h različnostih, p r a v t a k o p a se izpo­

stavljajo s t r u k t u r n e različnosti, skrite za kul­

t u r n i m i p o d o b n o s t m i . (Op. cit.: 31.)

Z a n a s je, če z a n e m a r i m o Evans-Pritchardov strukturalno-funkcionalistični okvir, m o r d a zlasti p o m e m b n a njegova p r v a faza analize. Torej po­

skus, vstopiti v h e r m e n e v t i č n i k r o g r a z u m e v a n j a d a n e k u l t u r e . V teoriji je videti l e p o , v e m o p a , koliko se je Evans-Pritchard tega d r ž a l v p r a k s i , p o s e b e j p r i r a z i s k o v a n j u ljudstva N u e r ( p r i m . Evans-Pritchard 1 9 9 3 ) . Naj še d o d a m , da Evans- P r i t c h a r d o v prijem ( r a z v i d e n še zlasti v d r u g i in tretji fazi t a k o zastavljenega dela) z a h t e v a , p r e d ­ postavlja p o s e b e n Hk a n t r o p o l o g a . Lik, ki ga je utemeljil M a l i n o w s k i z z a h t e v o p o » n e p o s r e d n i u d e l e ž b i n a t e r e n u « (in n a t o t u d i s a m sesul z Dnevnikom) in ki ga M a r y Louise Pratt opiše kot

» m o n o l i t n e g a z n a n s t v e n i k a - o p a z o v a l c a , ki so­

deluje, o p a z u j e in opisuje z različnih, k a r n a p r e j s p r e m i n j a j o č i h se p o z i c i j . T a k e so r e f l e k s i v n e kapacitete tega o k r e t n e g a subjekta, ki je večji-kot- življenje in ki lahko a b s o r b i r a ter p o s r e d u j e boga­

stvo c e l o t n e k u l t u r e « (Pratt 1 9 8 6 : 3 9 ) .

Naj v zvezi s t e m o m e n i m , d a so a n t r o p o l o g i zbirali p o d a t k e o p r o u č e v a n i s k u p n o s t i s p o m o č j o informantov. Tudi v p r i m e r u »neposrednega dela n a t e r e n u « so imeli i n f o r m a n t e , ki so jim dajali p o d a t k e o dogajanju v s k u p n o s t i , o njeni kulturi, zgodovini itn. Pri t e m jim lahko o č i t a m o vsaj povr­

šnost. Evans-Pritchard je svoja razvpita dela o ljud­

stvu N u e r napisal na podlagi t r e h obiskov v skupni dolžini desetih mesecev. O b t e m je imel vseskozi r a z n o v r s t n e t e ž a v e , saj jih je obiskoval v času njihovih s o v r a ž n i h o d n o s o v s t a k r a t n o b r i t a n s k o k o l o n i a l n o oblastjo. Le s s k r a j n a naivnostjo ah s p r e n e v e d a n j e m se je l a h k o Evans-Pritchard kot p o n o s n i p o d a n i k b r i t a n s k e g a k r a l j e s t v a čudil, k a k o je m o g o č e , d a so p r i p a d n i k i s k u p n o s t i m e d njegovim obiskom d o njega » n e n a v a d n o sovražni, ker so p o r a z , ki so ga p r e d k r a t k i m doživeli v s p o p a d u z v l a d n i m i silami, in u k r e p i , s k a t e r i m i so si te sile zagotovile njihovo p o k o r š č i n o , pri njih sprožili g l o b o k o z a m e r o « (Evans-Pritchard 1 9 9 3 : 2 5 ) . Še d o b r o , da zgolj » g l o b o k o z a m e r o « . O b t e m Evans-Pritchard o m a l o v a ž u j o č e govori o njih kot o »strokovnjakih za s a b o t i r a n j e raziskave«

(ibid.), kar p o i m e n u j e z n e d u h o v i t o o z n a k o »nue- roza« (op. cit.: 2 6 ) . N a podlagi vsega desetih mese­

cev obiskov si je privoščil sklep, d a je njihova »dru­

ž b e n a organizacija p r e p r o s t a , k u l t u r a p a p u s t a « (op. cit.: 21-23). O b t e m je s a m o v š e č n o ugotovil, d a »to, k a r opisujem, skoraj p o v s e m temelji n a n e p o s r e d n e m o p a z o v a n j u in n e n a o b s e ž n i h za­

p i s k i h o p r i p o v e d o v a n j u i n f o r m a t o r j e v , ki jih sploh n i s e m imel« (ibid.). Kljub t e m in p o d o b n i m o č i t k o m , ki jih n a E v a n s - P r i t c h a r d a naslavlja tudi Clifford G e e r t z ( G e e r t z 1 9 8 8 : 4 9 - 7 2 ) , p a Iztok Saksida m e n i , d a j e Evans-Pritchard apliciral Dur- k h e i m o v o d r u ž b e n o teorijo n a a n t r o p o l o g i j o in za p o v r h k o n č a l

p r o c e s r e v o l u c i o n i r a n j a s o c i a l n e a n t r o p o l o ­ gije, p r o c e s , ki se je začel z malinowskijanskim p r e m i k o m iz e v o l u c i o n i z m a v f u n k c i o n a l i z e m z institucionalizacijo novega načina terenskega dela in se iztekel v p r o d u k t i v n o p r e d e l a v o dela k o n c e p t o v , ki jih je razvijala f r a n c o s k a socio­

logija n e k a k o od T A n n e e s o c i o l o g i q u e ( 1 8 9 7 ) n a p r e j . (Saksida 1 9 9 3 : 3 0 9 . )

Ž e m o g o č e , v e n d a r n a k a k o majavi osnovi.

L a h k o o p o z o r i m vsaj na Garfinklovo e t n o m e t o - d o l o š k o d e l o , kjer m e d d r u g i m n a p o d l a g i svojih številnih raziskav (včasih tudi vprašljivih, a to zdaj p u s t i m o o b strani) ugotavlja, d a se v vsakdanji komunikaciji marsikaj » r a z u m e s a m o p o sebi«, da je veliko v s e b i n , za k a t e r e v e m o , p a n e govori­

m o o njih ( p r i m . G a r f i n k e l 1967: 75-76). Z d i se, d a a n t r o p o l o g i t e g a p r e p r o s t e g a dejstva n i s o nikoli dovolj upoštevali. Tudi z a t o ne, ker jim t a k e

» s a m o u m e v n o s t i « v lastni kulturi ostajajo prikrite

— d o b e s e d n o zato, ker so »samoumevnosti«. Očit­

ne, t r a n s p a r e n t n e p o s t a n e j o , ko o njih spregovori tujec. Z a n a s je r e c i m o z a n i m i v p r i m e r etnograf­

skega o p i s a običaja kolinjenja v Sloveniji, ki ga p o d a j a R o b e r t M i n n i c h . K a r p r e v e č p o d r o b n o ,

» d o b e s e d n o « o p i s a n o dogajanje o b kolinah (skoz oči tujca, ki m u d o g o d e k ni p o z n a n ) n a m , še po­

sebej tistim, ki s m o kdaj koli prisostvovali tovrst­

n e m u dogajanju, morebiti celo odraščali v tovrstni s k u p n o s t i , zveni togo, n e r o d n o , interpretacije do­

gajanja p a (vsaj d e l o m a ali p o n a š e m , »domačin- skem« m n e n j u ) z g r e š e n e . N e k a t e r i vidiki so pre­

t i r a n o p o u d a r j e n i , p o s a m e z n i m d r o b c e m dogaja­

nja so p r i p i s a n i dvomljivi p o m e n i itn. (prim. Mi­

nnich 1 9 9 3 ) . P o d o b n e izkušnje je omenjala tudi M a r g a r e t M e a d , ko so prebivalci S a m o e desedetja p o z n e j e brali njene zapiske o njihovem odrašča­

nju ( p r i m . M e a d 1978).

A n t r o p o l o g o v o o p i r a n j e n a i n f o r m a n t e in njihove (lastne) i n t e r p r e t a c i j e o njihovi kulturi je torej p r o b l e m a t i č n o vsaj iz dveh razlogov. Prvega sem že n a k a z a l . G r e za težavo, d a informant pove p o eni s t r a n i p a č tisto, k a r misli, d a a n t r o p o l o g želi sUšati o d njega, p o d r u g i p a tudi zgolj tisto, k a r se »sme p o v e d a t i « . Kar velja v d a n i s k u p n o s t i za p r a v i l n o . N e p a tistega, k a r ljudje z a r e s p o č n e ­ jo. O t e m , torej o n a p e t o s t i m e d z a s e b n i m in javnim, je v zadnjih letih z b r a n i h veliko a n t r o p o ­ loških p o d a t k o v . N a p r i m e r raziskave v Grčiji, ki kažejo, k a k o velik r a z k o r a k je, r e c i m o , m e d javno p r e d s t a v o o m o š k e m in njegovo r e s n i č n o vlogo v d r u ž i n i . A m e r i š k i sociolog Cecil Wright Mills je že leta 1 9 4 0 zapisal, d a je osrednji m e t o d o l o š k i p r o b l e m d r u ž b e n i h ved dejstvo, da ljudje e n o govorijo, d r u g o p a delajo (prim. Borofsky 1994:

173). O t e m govori tudi K u p e r ( 2 0 0 0 : 2 8 ) . Pro­

b l e m torej ostaja. S k u p e n t a k o sociologiji kot antropologiji.

Po d r u g i s t r a n i se a n t r o p o l o g i n e m o r e j o opirati niti n a » k u l t u r n e artefakte«, s k a t e r i m i jih seznanjajo i n f o r m a n t i . Kot v e m o , je Levi-Strauss

n a p o d l a g i mitov razvil celo teorijo (Levi-Strauss 1980; p r i m . tudi G e e r t z 1 9 8 8 : 3 7 , 4 4 - 4 5 in dru­

god; S p e r b e r 1 9 8 5 : 64-94). l a m e s Clifford navaja zapis a n t r o p o l o g a R a y m o n d a F i r t h a , ki je opisal svoj r a z g o v o r z »najboljšim prijateljem in infor- m a n t o m n a Tikopii« Pajem F e n u a t a r a j e m , ki m u je razlagal, zakaj m r e ž e v j e z e r u p o t e m n i j o . Ko je p o v e d a l z g o d b o o d u h o v i h , ki p o č r n i j o m r e ž o , ga je Firth v p r a š a l , če je to del njihovega tradicio­

nalnega mišljenja. Pa F e n u a t a r a je odgovoril: »Ne, to je moja lastna misel.« In n a t o smeje se d o d a l :

»Moj lastni del t r a d i c i o n a l n e g a mišljenja.« (Prim.

M u n n s , Rajan 1 9 9 5 : 277.) Tudi M i n n i c h je zgo­

d b e , ki so m u jih posredovaH u d e l e ž e n c i kolin v Sloveniji, interpretiral, kot d a so »zares resnične«

za (vse) akterje, kot d a n e bi bile to t u d i zanje zgolj (ali vsaj p r e d v s e m ) z g o d b e ( M i n n i c h 1993).

Tako r e c i m o R o b e r t o D a M a t t a v z a p i s u s po­

menljivim n a s l o v o m Nekaj pristranskih [biased]

opazk o interpretivizmu [interpretivism] in pod­

n a s l o v o m Pogled iz Brazilije govori p r a v o »samo- p r e p r i č a n i h « i n t e r p r e t a c i j a h (v n j e g o v e m pri­

m e r u ) a m e r i š k i h k u l t u r n i h a n t r o p o l o g o v . Ameri­

š k a i n t e r p r e t a t i v n a a n t r o p o l o g i j a , ki o b č a s n o z d r s n e v »iritirajočo upravičenost« (irritating righ- teousness), naj bi »težila k r e d u c i r a n j u a n t r o p o l o ­ ških p r o b l e m o v izključno na t e r e n s k e p r i p o v e d k e , s č e m e r se s i s t e m a t i č n o izogiba zgodovinski in t e o r e t s k i kontekstualizaciji, ki naj bi bila osnova za antropologijo, če se žeU imeti za d r u ž b o s l o v n o aU h u m a n i s t i č n o v e d o « ( D a M a t t a 1 9 9 4 : 119).

V zvezi z informanti lahko o m e n i m , da novejše a n t r o p o l o š k e monografije vse p o g o s t e j e vključu­

jejo njihove p r i p o v e d i v celoviti obliki. Tako se tekst b e r e kot v z p o r e d e n zapis a n t r o p o l o g o v i h o p a z k , o p a ž a n j , m n e n j , ki se p r e p l e t a z mnenji, opisi d o m a č i n o v / i n f o r m a n t o v ( p r i m . Clifford, M a r c u s 1986: 15). S tem je p o svoje interpretacija p r e p u š č e n a s a m e m u b r a l c u . I n t e r p r e t a c i j a , ki so jo prej ponudiH a n t r o p o l o g i .

V zvezi z r a z l i č n i m i m o ž n o s t m i razlaganja navaja D a n S p e r b e r p o m e n l j i v o e p i z o d o s svojim ostareHm i n f o r m a n t o m Filatejem. Ta m u je nam­

r e č n e k o č ves v z n e m i r j e n p o v e d a l , d a i m a prilo­

žnost ubiti e n o r o g e g a zmaja z zlatim srcem (Sper­

b e r 1985: 3 5 ) . S p e r b e r nato— v k o n t e k s t u diskur- za o » d o m n e v n o i r a c i o n a l n i h verovanjih« — raz­

vija naslednje razmišljanje: Je Filate res tako nai­

ven, d a verjame v z m a j e ? Je to v p r a š a n j e z m o t e ali iracionalnega verovanja? In navsezadnje: vem, d a zmajev ni, p a v e n d a r . . . (op. cit.: 6 2 ) . N a k o n c u p o n u d i še e n m o ž e n o d g o v o r ali p r e d m e t z a

p r e m i s l e k : Filate je slišal z g o d b o o z m a j u o d e n e g a o d trgovcev. Z m a j a ni videl s a m . K o je govoril o njem, ni govoril o svojem verovanju, t e m v e č o p o d a t k u , ki ga je d o b i l o d n e k o g a d r u g e g a in m u verjel. Kot m l a d e n i č je tudi s a m Filate lovil in pobijal n e n a v a d n e živali. Z d a j je p r e s t a r za lov, p o v e d a l p a je n e k o m u , ki se m u je zdel p r i m e r e n za lovca. Ko bi se ta vrnil z nena­

v a d n o trofejo, bi del slave doletel tudi Filateja.

S e v e d a Filatejev opis živali ni nujno p o m e n i l , d a gre za k a k š n e g a »mitološkega zmaja«, t e m v e č to, d a gre za (z nekaj pretiravanja o p i s a n o ) nenavad­

n o žival, ki bi lahko z a n i m a l a tujca, Evropejca, a n t r o p o l o g a . Torej, sklene S p e r b e r : »čeprav ne b o m nikoli t o č n o vedel, kaj se je m o t a l o p o Fila- tejevi glavi, si mi ni t r e b a p o m a g a t i s p r e d p o s t a v k o o n e k a k š n e m d r u g a č n e m s p o z n a v n e m svetu, d a bi se d o k o p a l d o verodostojne p r e d p o s t a v k e « {op.

cit.: 61). D r u g a č e r e č e n o : Filate ni (vsaj n e nujno ali vsaj n e n a p o d l a g i p o v e d a n e g a ) živel v n e k e m d r u g e m s p o z n a v n e m svetu, v k a t e r e m bi vladali zmaji in p o d o b n a m i t o l o š k a bitja.

CHfford G e e r t z navaja t u d i različne i n t e r p r e ­ tacije različnih a n t r o p o l o g o v , ki so obiskali iste s k u p n o s t i , č e p r a v m o r e b i t i o b r a z l i č n e m času.

Torej se l a h k o njihova p o r o č i l a razlikujejo z a r a d i s p r e m e m b , ki so se d o g o d i l e v d a n i s k u p n o s t i ( G e e r t z 1 9 8 8 : 4-5, 16), z a r a d i različnih s p o s o b ­ nosti a n t r o p o l o g o v , ali p a z a r a d i razUčnih z o r n i h kotov a n t r o p o l o g o v , ki so za opis »vzeli različne dele slona«, kot se je p i k r o izrazil G e e r t z {op.

cit.: 6 ) . Pač v smislu z n a n e a n e k d o t e , ko je n e k d o opisoval p r e d n j i del slona, n e k d o d r u g p a zadnji.

Njuna opisa sta se kajpak diametralno razlikovala.

Slednje i m a še globlje implikacije. A n t r o p o l o g i se n a m r e č , kot s e m že n a k a z a l , zadovoljijo z n e k a j m e s e č n o (celo v e č k r a t p r e t r g a n o , kot pri E v a n s - P r i t c h a r d u ) n a v z o č n o s t j o n a » t e r e n u « , z nekaj bolj ali manj zanesljivimi p o d a t k i (prav tako bolj ah m a n j zanesljivih) i n f o r m a n t o v in z nekaj (bolj ali manj p o p o l n i m i ) lastnimi opažanji, p a si že dovolijo » p o g l o b l j e n e « in v s e v e d n e a n a l i z e d a n e skupnosti. Tako n e p r e s e n e č a , če a n t r o p o l o g kaj m a l e g a zve o slonjem rilcu, oklih in ušesih, p a že slika c e l o t n o žival, drugi p a se zadovolji z r e p o m in zadnjimi n o g a m i in se i m a p r a v tako za i z v e d e n c a za slone (prim. Clifford, M a r c u s 1986:

16). S t e m v zvezi l a h k o n a v e d e m m n e n j e dveh a n t r o p o l o š k i h kritikov, Clifforda in M a r c u s a , ki pravita, d a so »etnografske in a n t r o p o l o š k e resni­

ce d e l n e , n e p o p o l n e « (op. cit.: 7). Tudi — ali pred­

v s e m — z a r a d i zunanjih omejitev in omejitev v

s a m e m a n t r o p o l o g u , z a r a d i i n f o r m a n t o v in n e n a z a d n j e z a r a d i omejitev v zvezi s k o n s t r u k c i j o s a m e g a a n t r o p o l o š k e g a p o r o č i l a , kot je navajal Richard Priče (prim. ibid.). Tako Priče m e d d r u ­ gim piše, da p o r o č e v a l e c spusti m a r s i k a j , k a r ve o d o g o d k u . Pravi, da p o r o č e v a l e c pove le nekoliko več, kot ve, da a n t r o p o l o g o stvari že ve (op. cit.:

8). To l a h k o p o v e ž e m o z i z m i k a n j e m N u e r o v , ki so s k o p o o d g o v a r j a l i n a v p r a š a n j a Evans-Pri­

t c h a r d a , ki je o b t e m izgubljal živce (Evans-Pri­

tchard 1 9 9 3 : 25-26). O razlogih lahko le u g i b a m o , od »globoke z a m e r e « N u e r o v , ki se niso želeli pogovarjati s p r i p a d n i k o m k o l o n i a l n e oblasti, ki jih je tlačila {ibid.), d o d r u g i h razlogov. L a h k o bi domnevali, da je m e d razlogi tudi ta, da je p o s a m e ­ z e n d o g o d e k ali p r e p r i č a n j e / v e r o v a n j e / m n e n j e v d o l o č e n i s k u p n o s t i v e d n o del širšega » k u l t u r n e g a sklopa« ali » d r u ž b e n e konstrukcije realnosti«, pri­

p a d n i k i s k u p n o s t i p a ga v k o n t e k s t u p o p o l n o m a (aH vsaj za njihove p o t r e b e z a d o s t n o ) r a z u m e j o (prim. G a r f i n k e l 1967). Iz k o n t e k s t a i z t r g a n dro­

b e c s a m p o sebi n e p o m e n i kaj dosti, ali p a je nje­

gov p o m e n d r u g a č e n , kot v c e l o t n e m k o n t e k s t u .

O D P R I M I T I V N E G A U M A D O . . .

A n t r o p o l o g i s k o n c a devetnajstega in iz p r v e polo­

vice dvajsetega stoletja so v o s p r e d j e svoje razi­

skave p r e t e ž n o postavljali aU k u l t u r o aU d r u ž b o . Tako je r e c i m o Boas zapisal, d a je za a n t r o p o l o g a p o s a m e z n i k p o m e m b e n s a m o kot p r i p a d n i k ras­

n e aH d r u ž b e n e s k u p i n e . V o s p r e d j u a n t r o p o l o ­ gove p o z o r n o s t i je d r u ž b a in n e p o s a m e z n i k (Boas 1986: 12-13). M o g o č e je nekoliko presenet­

ljivo, d a Boas v o s p r e d j e ni postavil k u l t u r e . Z a t o p a p o d o b n a stališča M a l i n o w s k e g a , Radcliffe- B r o w n a , Levi-Straussa in s o r o d n i h niso p r e s e n e t ­ ljiva. N a v e d e n i a n t r o p o l o g i so se n a m r e č n a r a z n e n a č i n e navezovaU n a sociološka s p o z n a n j a , zlasti n a d e l o E m i l a D u r k h e i m a ( p r i m . t u d i K u p e r 2 0 0 0 : 14-15 in d r u g o d ) .

Razlog, zakaj a n t r o p o l o g i dolgo niso posvečali večje p o z o r n o s t i osebi, p o s a m e z n i k u , subjektu, je bil t u d i (ah p r e d v s e m ) v njihovem e v r o p o c e n - t r i č n e m in evolucionističnem p o j m o v a n j u pripad­

nikov d r u g i h s k u p n o s t i kot »primitivcev« s »primi­

tivnim u m o m « {primitive mind). B o a s , ki je sicer napisal knjigo s t e m n a s l o v o m (prim. Boas 1982), je bil p r v i , ki se je o d r e k e l i z r a z u »primitiven«.

M o g o č e je manj z n a n o , d a se je p o z n e j e i z r a z u

»primitivna m e n t a l i t e t a « o d r e k e l t u d i Levi-Bruhl

(prim. M u r š i č 1 9 9 4 : 3 8 ) . Kljub o p u š č a n j u evolu- c i o n i z m a je dolgo trajalo, p r e d e n so začeli antro­

pologi r e s n o j e m a t i tudi mnenja samih »domači­

nov« o njihovi kulturi, d r u ž b i , življenju n a s p l o h (prim. Clifford, M a r c u s 1986: 10). P r e d t e m so p o s k u š a l i človeka, » d o m o r o d c a « s p o z n a t i z bra­

njem k u l t u r n i h p r o d u k t o v . To je bil smisel d r u g e faze a n t r o p o l o š k e analize Evans-Pritcharda, torej,

» o d k r i t i s t r u k t u r n e o b r a z c e , ki se skrivajo za z a p l e t e n o in n a videz z m e d e n o resničnostjo 1 . . . ] S t e m k u l t u r n a r e a l n o s t ni več razumljiva zgolj n a ravni zavesti in akcij njenih članov (torej od znotraj), t e m v e č p o s t a n e razumljiva tudi n a ravni s o c i o l o š k e a n a l i z e (od z u n a j ) « ( p r i m . E v a n s - P r i t c h a r d 1 9 8 3 : 2 8 - 2 9 ) . Evans-Pritchard je dajal d o l o č e n o t e ž o » p o g l e d u od znotraj«, v e n d a r je bilo j a s n o , d a ima zanj p r a v o ( z n a n s t v e n o ) vred­

n o s t le »pogled o d zunaj«, p o g l e d a n t r o p o l o g a kot vseveda.

V s e k a k o r m o r a m p o u d a r i t i , da so se zlasti v a m e r i š k i antropologiji pojavljala tudi dela, ki so se ukvarjala s socializacijskimi in inkulturacijskimi procesi. N e k a t e r a so imela »osebo« celo v naslovu ( B a r n o w 1 9 6 3 ; H a r i n g 1 9 5 6 ; H o n i g m a n n 1 9 6 5 ; M e a d 1978). Te študije so p r o u č e v a l e r a z m e r j a m e d » o s e b o « in » k u l t u r o « , v e n d a r je p r i m n o g i h p o t d o p o s a m e z n i k a vodila p r e k k u l t u r e in/aH d r u ž b e .

V s e d e m d e s e t i h so se antropologi najprej zače­

li s p r a š e v a t i o u s t r e z n o s t i lastnih m e t o d , torej t e r e n s k e g a dela, r a z m e r j a z i n f o r m a n t i , v e r o d o ­ stojnosti zapisov v monografijah itn. Šele v zad­

njem desetletju ali dveh se vse bolj, n e zgolj skoz p r i z m o G e e r t z o v e z a h t e v e p o p o g l e d u »z d o m a ­ činskega z o r n e g a k o t a « , pojavljajo tudi z a h t e v e p o p o s v e č a n j u p o z o r n o s t i osebi, p o s a m e z n i k u , subjektu d a n e p r o u č e v a n e s k u p n o s t i . V e n d a r ne v smislu n o m i n a l i z m a , ki bi se osredotočil le na i z o l i r a n e g a p o s a m e z n i k a in n e bi u p o š t e v a l po­

m e n a tistega, č e m u r r e č e m o d r u ž b a aH k u l t u r a . Enega o d vidnejših p r i s p e v k o v te vrste je p o n u d i l b r i t a n s k i a n t r o p o l o g A n t h o n y P. C o h e n . C o h e n je v zvezi z rehabilitacijo jaza v d r u ž b e n i h v e d a h p r i p o m n i l , d a »jaz ne predstavlja alternative dru­

žbi, le p o n u j a p o g l e d n a d r u ž b o kot sestavljeno iz in o d s a m o - z a v e d a j o č i h se p o s a m e z n i k o v « ( C o h e n 1 9 9 4 : 192).

C o h e n a je z b o d l o , k a k o n o n š a l a n t n o a n t r o p o ­ logi posplošujejo p o m e n e simbolov na c e l o t n o s k u p n o s t ali n a d o l o č e n o s k u p i n o znotraj nje.

Z a n e m a r j e n je bil vidik, k a k o p o s a m e z n i k i inter­

p r e t i r a j o te s i m b o l e ( C o h e n 1994: ix). O b t e m je

navajal l a s t n o t e r e n s k o a n t r o p o l o š k o m o n o g r a ­ fijo, kjer je v bistvu delal s s e d m i m i p o s a m e z n i k i . Bolj kot jih je s p o z n a v a l , bolj večplastni so se m u k a z a l i in v s e t e ž j e je n j i h o v e v e č p o m e n s k e interpretacije spravljal n a p a p i r v p r e p r o s t i obHki (ibid.). Vse bolj je ugotavljal, d a se m o r a antro­

pologija lotiti p r o u č e v a n j a samo-zavedanja {self- consciousness) d r u g i h ljudi. To n e p o m e n i , d a l a h k o z a n e m a r i m o d r u ž b e n e in k u l t u r n e vidike.

N a r o b e , p r o u č e v a n j e o s e b e , subjekta, j a z a (self) vsebuje d r u ž b e n e in k u l t u r n e razsežnosti. Vendar n e m o r e m o u s t r e z n o raziskovati d r u ž b e in kul­

t u r e , če n e u p o š t e v a m o o s e b e , j a z a (op. cit.: x).

A n t r o p o l o g i so imeli vseskozi težave s pojmo­

vanjem j a z a in o s e b n o s t i p r i p r o u č e v a n i h tujih s k u p n o s t i . Tako z a r a d i jezika kot p o z n e j e , k o / č e so jezik že znali, z a r a d i u s t r e z n e g a pojmovanja, u s t r e z n e g a p r e n o s a p o j m o v iz e n e g a v drugi jezik (op. cit.: 2). Vrstila so se poenostavljanja, n a katere ni bil i m u n niti Marcel M a u s s , ki je dal p o m e m b e n p r i s p e v e k k p o j m o v a n j e m o s e b e (prim. M a u s s

1 9 8 5 : 1-22; tudi AUen 1 9 8 5 : 2 6 - 4 2 ) . O p a z k e z a n t r o p o l o š k e g a z o r n e g a k o t a n a M a u s s o v r a č u n sta p r i s p e v a l a La F o n t a i n e , ki je M a u s s u očital, d a i m a p r e d s t a v o o o s e b i za (zgolj) z a h o d n j a š k o zamisel (La F o n t a i n e 1 9 8 5 : 123-124), in Carri­

t h e r s , ki je M a u s s u p r a v t a k o očital e v r o p o c e n - t r i z e m , še zlasti, kjer o m e n j a Indijo (prim. Carri­

t h e r s 1 9 8 5 : 2 3 4 ) . C a r r i t h e r s celo p o n u j a n a d o ­ mestilo za zanj (očitno v angleščini) zavajajoča, zamegljujoča in n a s p l o h p r o b l e m a t i č n a i z r a z a

»oseba« (person) in »jaz« aH subjekt (self). Tako v nadaljevanju u p o r a b l j a i z r a z a personne in moi.

Personne (osebo) o p r e d e l i kot k o n c e p c i j o posa­

m e z n e g a človeškega bitja, kot č l a n a (1) p o m e n ­ ljive isignificant) in (2) u r e j e n e (ordered) skup­

n o s t i {collectivity) {op. cit.: 2 3 5 ) . Moi (jaz) p a o p r e d e l i kot koncepcijo (1) fizikalne in m e n t a l n e i n d i v i d u a l n o s t i č l o v e š k e g a b i t j a z n o t r a j (2) n a r a v n e g a ali d u h o v n e g a k o z m o s a in (3) v interakciji z d r u g i m i kot m o r a l n i m i agenti (op.

cit.: 2 3 6 ) . C o h e n , ki p r a v t a k o o m e n j a M a u s s o v

»klasični esej o jazu«, p a govori o » p o s a m e z n i k u « {individual), » o s e b i « {person) in »jazu« {self) ( C o h e n 1994: 2). O b t e m omenja še G. H . M e a d a , ki je bil — kot pravi — p o p o l n o m a o d s o t e n iz bri­

t a n s k e socialne antropologije. Z a t o p a so v ameri­

ški antropologiji vsaj poskušaH razvijati n e k a k š n o

» p s i h o l o š k o a n t r o p o l o g i j o « , ki s p e t ni i m e l a n o b e n e g a o d m e v a v Veliki Britaniji. Šele p o z n e j e , ko se je antropologija vse bolj zanimala za p r o c e s e simbolizacije, ne zgolj za d e k o d i r a n j e k u l t u r n i h

simbolov, so se začela t o v r s t n a v p r a š a n j a pojav­

ljati tudi v njenih o s r e d n j i h v s e b i n a h in n e zgolj n a o b r o b j u (op. cit.: 2-3). V p r a š a n j e jaza se je do­

k o n č n o preselilo v središče p o z o r n o s t i a n t r o p o l o ­ gije, pravi C o h e n , šele v p o z n i h s e d e m d e s e t i h in v z a č e t k u o s e m d e s e t i h . V o b d o b j u torej, ki ga lahko o p i š e m o kot » p r e v p r a š e v a n j e « znotraj in p r e k meja antropologije. P r a v z a p r a v kar prevpra­

ševanje v k o n t e k s t u d r u ž b o s l o v j a in h u m a n i s t i k e n a s p l o h . Prevpraševanje, ki ga lahko p o eni strani u m e s t i m o v k o n t e k s t razmišljanja o s a m i h t e m e ­ ljih družboslovja in humanistike, kjer ima p o m e m ­ b n o vlogo H u s s e r l o v a in H e i d e g g r o v a f e n o m e n o - logija, zlasti p r e k S c h u t z a , Bergerja, L u c k m a n n a , p a t u d i Merleau-Pontyja in s o r o d n i h . Po d r u g i strani m o r a m o dogajanje v d r u ž b o s l o v j u o d šest­

desetih n a p r e j r a z u m e t i tudi v širšem k o n t e k s t u preusmerjanja p o z o r n o s t i z m a k r o ravni na m i k r o raven p r o u č e v a n j a in zlasti v k o n t e k s t u p o v e z o ­ vanja teh dveh ravni. Torej tudi razmišljanja o personalistični in kognitivni sociologiji. A n a l o g n o bi lahko rekU tudi razmišljanja o personaUstični in kognitivni antropologiji. C o h e n pripominja, da se je r a z n o l i k o dogajanje v s e d e m d e s e t i h in osem­

desetih nekoliko p o e n o s t a v l j e n o i m e n o v a l o post- m o d e r n i z e m (op. cit.: 3).

C o h e n si postavlja p r a v f e n o m e n o l o š k o zve­

neča vprašanja: »Kako veš, kaj misli d r u g a o s e b a ? K a k o veš, da d r u g a oseba sploh misli? Kako lahko razlikuješ m e d zavestjo d r u g e osebe in lastno kon­

strukcijo njegove ali njene zavesti?« (Ibid.) Cohen p r i p o m i n j a , d a je o d g o v o r n a p r v i dve vprašanji:

»Ne v e m z a g o t o v o « , n a tretje p a : » N e m o r e m « . Kar mi lahko s t o r i m o , k a r so a n t r o p o l o g i storiU, je, d a v svojih tekstih g o v o r i m o o vtisih o o m e n ­ j e n e m razlikovanju (ibid.). A n t r o p o l o g m o r a u p o ­ števati lastni j a z , se ga zavedati. Upoštevati m o r a lastno k u l t u r n o d o l o č e n o s t , k d r u g e m u m o r a pri­

stopiti z j a s n o p r e d s t a v o o t e m , d a sta si različna, da p a sta si tudi e n a k a . AH e n a k o p r a v n a , e n a k o ­ v r e d n a (op. cit.: 5). A n t r o p o l o g i naj bi cenili kul­

t u r n e r a z l i k e , r a z l i č n e n a č i n e življenja ( p r i m . Borofsky 1994: 16).

C o h e n , ki se m e d d r u g i m i o p i r a tudi n a G. H . M e a d a in G o f f m a n a , pravi, d a s m o u d e l e ž e n c i v s k u p i n s k e m dogajanju. L a h k o se r e c i m o vsi po­

d o b n o o d z i v a m o , na p r i m e r , j o č e m o na p o g r e b u , k a r p a še n e p o m e n i , d a n a m to dogajanje v s e m p o m e n i isto. Vsi lahko r e c i m o p o s l u š a m o Mahler- jevo simfonijo, v e n d a r jo vsak od n a s sHši d r u g a č e ( C o h e n 1 9 9 4 : 19). Težava je v t e m , da so a n t r o ­ pološki opisi v e d n o ostajaH zgolj n a tej deskriptiv­

ni ravni. Tudi ko je a n t r o p o l o g p o s k u š a l inter­

pretirati o b n a š a n j e , je z l a h k a z a p a d e l v p o s p l o š e ­ vanje, d a vsi p r i p a d n i k i d a n e s k u p n o s t i mislijo e n a k o . Če s p l o h mislijo. Če s p l o h imajo i z d e l a n o p r e d s t a v o o sebi (prim. op. cit: 1). S o d o b n a antro­

pologija se n e m o r e več s p r e n e v e d a t i , da proučuje

»primitivna« bitja, ki nimajo razvite p r e d s t a v e o sebi in niso s p o s o b n e o sebi p o v e d a t i nič r a z u m ­ nega. S o d o b n i antropologiji se ni t r e b a več p o k r o ­ viteljsko ukvarjati z o p i s o v a n j e m bolj aH m a n j idiličnih eksotičnih s k u p n o s t i , o b č e m e r bi si žele­

la le, d a bi » d o m a č i n i ostajaH r a z m e r o m a prija­

teljski«. Kot e n a o d ved v okrilju d r u ž b o s l o v j a in/aH h u m a n i s t i k e m o r a razreševati vsa vprašanja in d i l e m e , ki jih l a h k o n a s l o v i m o n a sociologijo.

Tudi n a r o b e . Tudi sociologija se m o r a n a ta aH oni način soočiti z očitki, ki jih naslavljamo n a a n t r o p o l o g i j o . So a n k e t e in s o r o d n e j a v n o m n e n j - ske raziskave z a r e s p r a v i sociološki m e t o d o l o š k i p r i p o m o č e k , d a bi izvedeH, kaj ljudje mislijo?

C o h e n se — spet p r a v p o f e n o m e n o l o š k o — v p r a š a tudi: » K a k o je m o g o č a d r u ž b a ? K a k o so m o g o č e d r u ž b e n e s k u p i n e ? « ( C o h e n 1 9 9 4 : 8.) N a ta v p r a š a n j a n e m o r e m o u s t r e z n o odgovoriti, če v s r e d i š č e n e p o s t a v i m o j a z a . P r o b l e m je v d o z d e v n e m protislovju m e d s e b s t v o m (selfhood), i n d i v i d u a l n o s t j o {individuality) in s o c i a l n o s t j o (socialness) (ibid.).

P o d o b n o f e n o m e n o l o š k o se sprašuje tudi Mi- chael C a r r i t h e r s : » K a k o se d r u ž i m o , p o v e z u j e m o d r u g z d r u g i m ? « ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 1). K A K O živimo s k u p a j ? C a r r i t h e r s p r a v i , d a ljudje k r a t k o m a l o n e m o r e m o živeti b r e z človeške s k u p n o s t i , in citira M a u r i c a G o d e H e r a , ki m e n i , d a človeška bitja v n a s p r o t j u s socialnimi živalmi n e le živimo v s k u p n o s t i , t e m v e č jo u s t v a r j a m o , d a bi (sploh) lahko živeH (ibid.). N a p o d l a g i tega C a r r i t h e r s sklepa, d a s e b e ne m o r e m o s p o z n a t i d r u g a č e kot v o d n o s u z d r u g i m i . To n a s seveda s p o m n i tudi na simbolični i n t e r a k c i o n i z e m in n a staHšča G.

H . M e a d a ( 1 9 3 4 ; 1 9 3 6 ) , n a k a t e r a p a se Carri­

t h e r s eksplicitno n e sklicuje, saj M e a d a sploh n e omenja.

C a r r i t h e r s m e n i , d a o m e n j e n a trditev o p o ­ m e n u s k u p n e g a bivanja za človeka še n e p o v e vsega o t e m , kaj je z n a č i l n o za človeka in k a r še posebej z a n i m a a n t r o p o l o g e in d r u g e raziskovalce človeških s k u p n o s t i . T i s t o , k a r je z a n i m i v o pri človeških s k u p n o s t i h in k a r jih loči o d s k u p n e g a življenja živaH, je t u d i presenetljiva r a z n o l i k o s t ali r a z l i č n o s t t e h o b l i k s k u p n e g a življenja aH k u l t u r ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 1). P o u d a r j a t u d i , d a

m o r a r a z i s k o v a l e c p r e s e č i svoje p r e d s o d k e ali p r e d p o s t a v k e , stališča, k u l t u r n o d o l o č e n o s t , d a bi lahko r a z u m e l aH p o s k u š a l r a z u m e t i k u l t u r o , ki jo p r o u č u j e ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 3). To n a s lahko spet s p o m n i n a f e n o m e n o l o š k i p o j e m »nezainte- r e s i r a n e g a o p a z o v a l c a « , p a tudi na vstopanje v h e r m e n e v t i č n i k r o g r a z u m e v a n j a .

C a r r i t h e r s se n a t o sprašuje, kaj lahko storimo, ko se s o o č i m o s t a k o n e p r e g l e d n o m n o ž i c o različnih oblik k u l t u r e , in d o d a j a , d a m o r a m o n a to v p r a š a n j e o d g o v o r i t i vsaj iz d v e h razlogov.

Prvič, i m a m o n e k o s k u p n o i z h o d i š č e , nekaj, o č e m e r se vsi strinjamo in k a r ni s p o r n o : arhiv razHčnih človeških s p o s o b n o s t i . In d r u g i č , ugo­

toviti m o r a m o , k a k o je t a k a k u l t u r n a raznolikost sploh m o g o č a . O d g o v o r lahko d o b i m o , pravi, če n a s n e z a n i m a toliko v s a k a p o s a m e z n a različica n a č i n a č l o v e š k e g a življenja, t e m v e č t e m e l j , iz k a t e r e g a p o g a n j a j o vse r a z n o t e r e oblike aH stili življenja. AH d r u g a č e : z a n i m a n a s spremenljivost, n e razlike. S t e m se l a h k o i z o g n e m o n e p o s r e d ­ n e m u v p r a š a n j u , n a k a t e r e g a b o m o težko dobiH n a t a n č e n o d g o v o r : v p r a š a n j u človekove n a r a v e ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 5).

C a r r i t h e r s razgrajuje r a z m e r j a m e d biološkim in s o c i a l n i m v človeku in se p r i t e m o p i r a n a n e k a t e r a s o d o b n a s p o z n a n j a t a k o biologije kot biološke ali fizične antropologije, ki mečejo novo luč n a o d n o s m e d p r i m a t i in človekom {op. cit.:

9). S temi vprašanji se ukvarja t u d i D a n Sperber, ki pravi, d a se je fizična a n t r o p o l o g i j a svojčas res d i s k r e d i t i r a l a z a r a d i r a s i s t i č n i h in e v g e n i č n i h teorij, ki so se razvile z n o t r a j nje, v e n d a r zdaj, tudi z a r a d i razvoja v biologiji, začenja n a novo ( S p e r b e r 1 9 8 5 : 2-3). V p r a š a n j e biološkega (ne zgolj, v e n d a r tudi: telesnega) in k u l t u r n e g a (ne zgolj, v e n d a r t u d i : d u š e v n e g a ) se t a k o t u d i v antropologiji postavlja n a novo. Na nove temelje.

O t e m govori p o s k u s p r e s e g a n j a dihotomije telo- d u š a p r i M e r l e a u - P o n t y j u (njegov »telesni-sub- jekt«), o t e m p r i č a tudi m n o ž i c a spisov o teles­

nosti, ki se pojavlja v z a d n j e m času tudi (aH zlasti) v antropologiji ( p r i m . vsaj C s o r d a s 1994).

C a r r i t h e r s se o s r e d o t o č i tudi n a to, kar človek p o č n e s svojo ustvarjalnostjo. Trdi, d a so spre­

m e m b a , u s t v a r j a l n o s t in i n t e r p r e t a c i j a vse del s t r u k t u r e v s a k d a n j e izkušnje. To niso p r o c e s i , ki se pojavljajo o b č a s n o ali i z j e m o m a , t e m v e č so p r a v z a p r a v v s e b i n a človeškega socialnega življe­

nja: celo ko p o č n e m o kaj, kar je videti tradicional­

n o , p o č n e m o to v novih r a z m e r a h in t a k o prav­

z a p r a v bolj p o n o v n o u s t v a r j a m o tradicijo kot p a

jo zgolj p o s n e m a m o ( C a r r i t h e r s 1 9 9 2 : 9; p r i m . B o d e n 1994). V t e m smislu t u d i p r i p r e n o s u ved­

n o s t i / k u l t u r e s p r e d h o d n e n a naslednjo genera­

cijo v n o b e n e m p r i m e r u n e gre za p o s n e m a n j e , t e m v e č za u p o r a b o veščin v n o v e m , d r u g a č n e m k o n t e k s t u . Tu se skriva t u d i k o n t i n u i t e t a k u l t u r e ( C a r r i t h e r s 1992: 10).

V zvezi z v e č k r a t o m e n j e n o interdiscipHnar- nostjo p r e d l a g a C a r r i t h e r s p o j e m »mutualism« aH

»načelo m e d s e b o j n e odvisnosti za b l a g o r vseh«

{op. cit.: 11). Pojem si sposoja od p s i h o l o g o v Ar- thurja StiUa in Jima G o o d a , ki sta z njim o p r e ­ deljevala š i r o k t o k idej in stilov, p o b r a n i h iz antropologije, sociologije in socialne psihologije.

Avtorji, ki se opirajo n a t a k n a č i n mišljenja, poj­

mujejo ljudi kot neločljivo v p l e t e n e v n e p o s r e d n e m e d s e b o j n e o d n o s e . D o s e ž k i ljudi so s tega vidika v e d n o plod sodelovanja. S tega staHšča se skrivajo velike u g a n k e in njihove rešitve tudi v vsakodnev­

nih dejavnostih, kot so s p o s o b n o s t vzgoje o t r o k aH v o d e n j e p r e p r o s t e g a r a z g o v o r a o v r e m e n u . Tudi n a j e n o s t a v n e j š a č l o v e š k a o r g a n i z a c i j a — trgovina n a vogalu, n a š a d r u ž i n a — je z a p l e t e n a tvarina s p r e t a n j e n i m , občutljivim in večkrat ne­

j a s n i m n a č i n o m delovanja. R a z u m e t i d r u g e , tudi tiste, ki jih p o z n a m o najbolje, je t e ž k o in z a m o ­ t a n o o p r a v i l o , ki ga n e z n a m o v e d n o u s t r e z n o opraviti. N e p o z n a m o in n e r a z u m e m o p o p o l n o ­ m a torej niti tistega, k a r i m a m o p r e d n o s o m , tako rekoč svojih ustanov, ki s m o jih sami so-ustanovili, a n t r o p o l o g i p a bi si r a d i domišljaH, d a r a z u m e j o zelo tuje s k u p n o s t i .

C a r r i t h e r s o b d e l a tudi staHšča o kulturi, ki sta jih p r e d s t a v i l a Boasova u č e n k a R u t h Benedict in b r i t a n s k i a n t r o p o l o g Radcliffe-Brown. Kljub nju­

nim razlikam sta o b a pojmovala d o l o č e n o kulturo kot z a o k r o ž e n o e n t i t e t o . R a z l o g e za to bi lahko m o r d a iskali v s p l o š n e m t e o r e t s k e m vzdušju ali k o n t e k s t u tistega časa. Takrat, v prvi polovici dvaj­

setega stoletja, je n a m r e č p o m e m b n o vlogo igrala D u r k h e i m o v a težnja, r a z u m e t i d r u ž b e n e p o j m e , entitete, ki si jih je izmisHl, ustvaril človek, kot

» u p r e d m e t e n e « , s t v a r n e . Tako n e p r e s e n e č a , d a je bila t u d i k u l t u r a ( d a n e s k u p n o s t i ) p o j m o v a n a kot d o b e s e d n o u p r e d m e t e n a entiteta. Toliko bolj u p r e d m e t e n a , ker se je d o l o č e n e k u l t u r n e d o b r i n e (orodja, p o s o d o , oblačila, u m e t n i š k e p r e d m e t e itd.) z a r e s dalo »prijeti«. Iz tega je o č i t n o izviralo tudi pojmovanje k u l t u r e kot n e k a k š n e m o n o H t n e d u h o v n e v s e b i n e ali e n o t e , ki naj bi se — če in ko bi se — spreminjala v celoti. K u l t u r a d a n e skup­

nosti bi se torej (iz različnih razlogov) s p r e m e n i l a

ali p r e š l a iz e n e g a stanja v d r u g e g a . C a r r i t h e r s tudi n a p o d l a g i lastnih raziskovanj m e n i , da je t a k o staUšče p r e s e ž e n o in d a je k u l t u r a n e k a k š n a fluidna, d i n a m i č n a entiteta. D a torej n i k a k o r n e m o r e m o govoriti o n e d o t a k n j e n i h p o d r o č j i h , o ž e p i h , kjer bi obstajala n e k a k š n a t r a d i c i o n a l n a , a v t o h t o n a , p r v o b i t n a k u l t u r a , t e m v e č se k u l t u r a v s e s k o z i in v s e p o v s o d s p r e m i n j a . T u d i t. i.

tradicionalne kulture niso »prvinske«, temveč pre­

d e l a n e . M o r e b i t i se opirajo n a izhodišča, n a bolj ali manj a r h a i č n e vsebine, načine življenja, religijo itn., v e n d a r t u d i kot t a k e niso z a m r z n j e n e v času, temveč se ves čas spreminjajo in m e d s e b o j n o učin­

kujejo z d r u g i m i k u l t u r a m i aH k u l t u r n i m i p r a k s a ­ mi. Kot p r i m e r navaja svoje raziskovanje g o z d n i h m e n i h o v n a Sri Lanki. Ti m e n i h i , ki so bih videti kot najbolj n e p o s r e d n o utelešenje izvirnih princi­

p o v B u d e o s e b n o , n i s o biH gibanje s tisočletno tradicijo, kot bi k d o pomislil, t e m v e č je bila nji­

h o v a s k u p n o s t stara le slabih dvajset let (Carri­

t h e r s 1992: 21). P o d o b n o bi lahko ugotavljali za r a s t a f a r j a n s t v o , k u l t u r n o in r e l i g i o z n o p r a k s o t e m n o p o l t i h p r e b i v a l c e v J a m a j k e ( C a s h m o r e 1979; Brake 1984), in še za m n o g e druge k u l t u r n e p r a k s e in gibanja n a različnih k o n c i h sveta in v različnih okoljih. C a r r i t h e r s s tega vidika spodbija t u d i u s t a l j e n o pojmovanje H n e a r n e g a , evolucij­

skega razvoja s o d o b n e evro-ameriške k u l t u r e , ki bi naj bila u t e m e l j e n a v klasični grški kulturi in naj bi se p r e k rimske in n a t o srednjeveške in rene­

s a n č n e e v r o p s k e misH razvila v sedanjo prevla­

d u j o č o k u l t u r o z a h o d n e g a sveta.

V t e m k o n t e k s t u lahko o m e n i m , d a italijanska a n t r o p o l o g i n j a Ida MagH razvija a n t r o p o l o g i j o , ki se ukvarja z belim človekom; pravi ji (kar zveni zelo f e n o m e n o l o š k o ) antropologija vsakdanjika.

Ida MagH m e n i , da so r e d k i a n t r o p o l o g i , ki so prebiH zid e v r o p o c e n t r i z m a in uspeH aplicirati pravila svoje z n a n o s t i n a belega človeka, n a nje­

govo o b n a š a n j e v v s a k d a n j e m življenju (Štrubelj 1990: 6 5 ) . Velike a n t r o p o l o š k e t e m e : sveto, smrt, oblast, ritual, magija, žrtev, iniciacija, sveti čas in sveti p r o s t o r je t r e b a odkrivati v srcu n a š e lastne k u l t u r e {op. cit.: 6 6 ) . A n t r o p o l o g i z a v r a č a j o o p a z o v a n j e s a m e g a s e b e kot o b j e k t a k u l t u r e :

K o n č n o gre tu za najbolj mistificirano dejanje, ki ga je a n t r o p o l o g z m o ž e n : p o d v i d e z o m spo­

štovanja in raziskovanja kulture »drugačnega«

opredeljuje, d a je »drugi« d r u g a č e n in d a s m o t o r e j »mi« p o p o l n o m a izven a n a l i z i r a n e g a k o n t e k s t a . (Op. cit.: 66.)

Ida MagH je p o u d a r i l a tudi m e d t e m že dovolj znan, zdi p a se, d a še v e d n o n e u p o š t e v a n aH resno vzet vidik, d a se a n t r o p o l o g o b d r u g a č n i kulturi od njegove, torej a n t r o p o l o g o v e , n e v p r a š a o sa­

m o u m e v n o s t i svoje kulture." Č u d i se d r u g a č n o s t i kulture drugih, n e n a v a d n i m sestavinam, ritualom, n a v a d a m , š e g a m , v e r o v a n j e m , n e pomisH p a , d a se d r u g i m njegova k u l t u r a zdi p r a v t a k o nenavad­

na. E t n o l o š k i in etnografski zapisi se sicer kdaj p a kdaj začudijo n e n a v a d n i m r i t u a l o m d o m a č e k u l t u r e , v e n d a r jih včasih pripišejo tradiciji, torej n e k e m u p r e t e k l e m u času. Razlogi za običaj so p o z a b l j e n i , ostal je običaj.

Kot navaja Z v o n e Štrubelj, Ida Magli n i m a an­

tropologije s a m o za z n a n o s t o k u l t u r a h , ki so raz­

lične o d n a š e . R a z u m e jo najprej in p r e d v s e m kot nov in d r u g a č e n način zgodovinskega ozaveščanja z a h o d n e g a človeka. To i z h o d i š č e jo n e p r e s t a n o u s m e r j a v p r e g l e d in r a z m i s l e k o naši, z a h o d n i zgodovini. Antropologijo pojmuje kot m e t o d o , ki d o skrajnih m o ž n i h meja razširja z g o d o v i n s k o zavest človeka (Štrubelj 1990: 6 9 ) .

D a n S p e r b e r se sprašuje, aH so d r u ž b e n e vede z a r e s z n a n s t v e n e ( S p e r b e r 1 9 8 5 : 9 ) . So p o d o b n e n a r a v o s l o v n i m v e d a m ? O b t e m navaja Radcliffe- B r o w n a , ki je imel a n t r o p o l o g i j o za » n a r a v n o ve­

d o o d r u ž b i « {natural science of society). Tu je čutiti svojevrsten o d m e v C o m t e o v e g a pojmovanja sociologije kot »socialne fizike« ( p r i m . M e r l e a u - Ponty 1984: 16). Evans-Pritchard p a je a n t r o p o l o ­ gijo u m e š č a l v k o n t e k s t h u m a n i s t i k e in n e z n a n o ­ sti: »Antropologija p r o u č u j e d r u ž b e kot m o r a l n e sisteme in ne kot n a r a v n e sisteme t...], bolj jo zani­

m a v z o r e c kot p r o c e s

1 . . . ] ,

laga« ( p r i m . S p e r b e r 1 9 8 5 : 9). S p e r b e r navaja, da ni bil n o b e d e n od o m e n j e n i h prijemov s p l o š n o sprejet. Projekt z n a n s t v e n e antropologije se je sre­

čal z veHko težavo: n e m o g o č e je opisati k u H u r n i f e n o m e n , ne da bi u p o š t e v a l misli u d e l e ž e n c e v . MisH, idej p a n e m o r e m o o p a z o v a t i , t e m v e č jih lahko le intuitivno r a z u m e m o . N e m o r e m o jih opi­

sati, temveč jih lahko le i n t e r p r e t i r a m o . Tako opi­

sovanje k u l t u r n i h f e n o m e n o v p o v z r o č a epistemo- loške z a g a t e , ki jih n a r a v n e z n a n o s t i n e p o z n a j o {ibid.). S p e r b e r pravi, d a so Radcliffe-Brown in njegovi te z a g a t e ignoriraH. Evans-Pritchard jih je, kot sem tudi že nakazal, vzel bolj r e s n o , v e n d a r p r a v t a k o ni m o g e l p o n u d i t i u s t r e z n i h rešitev. Ta­

ko se je v s e d e m d e s e t i h in o s e m d e s e t i h v a n t r o p o ­ logiji pojavil tretji p o g l e d , ki je sicer bHžji Evans- P r i t c h a r d u . Najbolj izpostavljen p r e d s t a v n i k te

t e n d e n c e je Clifford G e e r t z .

P R I H O D D O M O V

Ključni p r o g r a m s k i tekst te vrste je G e e r t z o v čla­

n e k Z d o m o r o d s k e g a z o r n e g a k o t a ( G e e r t z 1996), ki ga je G e e r t z objavil 1974. leta, gotovo tudi p o d vplivom nekaj p r e j , leta 1969 objavlje­

n e g a i n t i m n e g a d n e v n i k a Malinowskega. N a ta d n e v n i k se G e e r t z v u v o d u tudi sklicuje, ko pravi, da je dnevnik prikazal, »da so uveljavljena mnenja o t e m , k a k o delajo a n t r o p o l o g i , precej n e v e r o d o - stojna. Mit o k a m e l e o n s k e m t e r e n s k e m razisko­

valcu, p o p o l n o m a n o t r a n j e u g l a š e n e m z eksotič­

n i m o k o l j e m , živ č u d e ž e m p a t i j e , o b z i r n o s t i , potrpljenja in svetovljanstva, je p o r u š i l človek, ki je verjetno največ prispeval k njegovemu n a s t a n ­ ku« (op. cit.: 91). S o k in š k a n d a l , ki je spremljal objavo d n e v n i k a , je namigoval n a dva vidika. Po eni s t r a n i so z g r o ž e n i a n t r o p o l o g i res verjeli v m o ž n o s t takega » k a m e l e o n s k e g a terenskega razi­

skovalca«, ki je vse videl, vse r a z u m e l in vse razlo­

žil. Ki je torej p r e v z e m a l t e o l o š k o p o d o b o . Če že sami niso bili s p o s o b n i prevzeti te vloge, so jo p r i p i s o v a l i vsaj M a l i n o w s k e m u , v e r j e t n o t u d i Evans-Pritchardu in še k o m u , torej a n t r o p o l o g o m

»iz p o s e b n e g a testa«. Mit o njihovi p o d o b i p a se je z d n e v n i k o m razkrojil. Ali bi se vsaj m o r a l . Z vsemi p o s l e d i c a m i . Torej tudi s s p o z n a n j e m , d a je t a k » v s e o b s e g a j o č objektivni p o g l e d « (ali je s p l o h t r e b a p o s e b e j n a m i g n i t i n a p o d o b n o s t s

» t r a n s c e n d e n t a l n i m f e n o m e n o l o š k i m p o g l e ­ d o m « ? ) p r a v z a p r a v n e m o g o č . D a j e torej p o t r e b ­ n a temeljita revizija s a m i h temeljev a n t r o p o l o ­ škega s p o z n a n j a . T o d a ali se je to res zgodilo?

Po d r u g i strani n a m r e č G e e r t z navaja, d a

je šok zvečine p o v z r o č i l o zgolj odkritje, da M a l i n o w s k i ni bil, r a h l o č u t n o r e č e n o , čist, d o b e r d e č k o [...]. Diskusija se je zvedla n a mo­

ralni značaj M a l i n o w s k e g a o z i r o m a njegovo p o m a n j k a n j e , izvirno globoko vprašanje, ki ga knjiga zastavlja, p a je bilo p r e z r t o . N a m r e č , k a k o je a n t r o p o l o š k a v e d n o s t o t e m , k a k o d o m o r o d c i mislijo, čutijo in dojemajo, sploh m o g o č a , če n e , kot so n a s učili verjeti, skoz n e k e vrste i z j e m n o občutljivost in s skoraj ne­

n a r a v n o z m o ž n o s t j o misliti, čutiti in zaznavati kot d o m o r o d e c (beseda, ki jo, naj hitro d o d a m , u p o r a b l j a m v » s t r o g e m p o m e n u « ) . {Op. cit.:

92.)

A n t r o p o l o g i so torej s tega vidika zgolj ugo­

tovili, da M a l i n o w s k i p a č ni odgovarjal p o d o b i , ki jo je sam p o n u d i l , in zahtevi, ki jo je s a m posta­

vil. Niso p a p o d v o m i l i v m o ž n o s t t a k e g a »neskal­

j e n e g a a n t r o p o l o š k e g a p o g l e d a « . G e e r t z je ta ko­

r a k storil: »Bistvo, p r e d s t a v l j e n o v d n e v n i k u z m o č j o , ki jo l a h k o m o r d a v p o p o l n o s t i ceni le aktivni etnograf, ni m o r a l n e g a značaja [...]. Bistvo je e p i s t e m o l o š k o « (ibid.). K a k š n a p a je rešitev, ki jo p o n u d i G e e r t z ?

Najprej se v p r a š a : »Če se d r ž i m o — kot se p o m o j e m m n e n j u m o r a m o — z a p o v e d i , d a g l e d a m o stvari z d o m o r o d s k e g a z o r n e g a kota, kje prista­

n e m o , če si n e m o r e m o več pripisovati e n k r a t n e oblike p s i h o l o š k e bližine, n e k e vrste transkultur- n e identifikacije z našimi subjekti? Kaj se zgodi z verstehen, ko izgine einfiihlen?« (Ibid.) N a tej p o d l a g i so se pojavile m e t o d o l o š k e diskusije, ki so se s p r a š e v a l e , aH je boljši opis v »prvi osebi«

aH opis v »tretji osebi«, aH naj p r e v z a m e m o »feno­

m e n o l o š k o « aH »objektivistično« stališče, ali naj b o m o »zunaj« aH »znotraj«, so ustreznejše »kogni­

tivne« ali »behavioristične« teorije, »emske« ali

»etske« a n a l i z e , ali p a distinkcija, ki jo je p o n u d i l p s i h o a n a l i t i k H e i n z K o h u t , m e d pojmi, ki so »bli­

z u izkušnji«, in pojmi, ki so »daleč od izkušnje«, itn. ( p r i m . ibid.).

»Blizu izkušnji« je pojem, ki bi ga — poenostav­

ljeno r e č e n o — » b r e z težav r a z u m e l , če bi ga po­

d o b n o uporabljali drugi« (ibid.). » D a l e č o d izku­

šnje« p a je p o j e m , ki ga r a z n i specialisti u p o ­ rabljajo za »izpolnitev z n a n s t v e n e g a , filozofskega aH p r a k t i č n e g a cilja«, pravi G e e r t z (ibid.). O b t e m o p o z a r j a , d a gre pri t e m razlikovanju p r e d v s e m za stopnjo in n e za p o l a r n o opozicijo:

In vsaj k a r se a n t r o p o l o g i j e tiče ( d r u g a č e je v poeziji aH fiziki), razlika ni n o r m a t i v n a , v smi­

slu, da bi bil en pojem s a m p o sebi bolj zaželen kot d r u g . Omejitev n a p o j m e , ki so blizu izkuš­

nji, povzroči, d a j e etnograf preplavljen z nepo­

s r e d n o s t m i in z a p l e t e n v ljudski jezik. Omeji­

tev n a tiste, ki so daleč od izkušnje, p o v z r o č i , da n a s e d e n a abstrakcijah in se duši v ž a r g o n u . Pravo v p r a š a n j e , tisto, ki ga je Malinowski po­

udaril, s t e m ko je p o k a z a l , d a v p r i m e r u »do­

m o r o d c e v « ni t r e b a biti e d e n njih, da jih lahko p o z n a š , je to, k a k š n o vlogo igrata v a n t r o p o ­ loški analizi ti dve vrsti pojmov. (Op. cit.: 9 3 ) .

In d o d a j a : »Misterij, kaj p o m e n i 'videti stvari iz d o m o r o d s k e g a z o r n e g a k o t a ' se zmanjša, če