št . 1 , let

(1)

št . 1 , let

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Janez Dodič; mag.

Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili: Branka Tavčar (Plačilna (ne)sposobnost v letu 2015)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle.

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Demat d.o.o.

Naklada: 120 izvodov

(4)

Aktualno ...3

Tekoča gospodarska gibanja ...5

Mednarodno okolje ... 7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 10

Trg dela ... 14

Cene ... 16

Plačilna bilanca ...19

Finančni trgi ... 20

Javne finance ... 21

Okvirji Okvir 1: Cene nafte v letu 2015 in njihov vpliv na gospodarsko aktivnost ... 8

Izbrane teme Plačilna (ne)sposobnost v letu 2015... 25

Statistična priloga ...27

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi.

V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. februarja 2016.

(5)

Aktualno

EK in IMF napovedujeta nadaljevanje gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije v 2016, a opozarjata na povečanje tveganj, zlasti v povezavi z razmerami v razvijajočih se gospodarstvih. Razpoložljivi kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju kažejo nadaljevanje rasti BDP v zadnjem četrtletju 2015. EK in IMF pa v 2016 pričakujeta podobno rast gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah kot lani. Ta naj bi še naprej temeljila predvsem na okrevanju zasebne potrošnje, k čemur naj bi poleg izboljšanja razmer na trgu dela prispevale tudi občutno nižje cene nafte. Slednje pozitivno vplivajo tudi na dobičke, kar skupaj z lažjim dostopom do finančnih virov vpliva na izboljšanje obetov za rast investicij. Zaradi poslabšanja razmer v razvijajočih se gospodarstvih pa so nižje napovedi rasti svetovne trgovine in posledično tudi izvoza. Še občutnejša upočasnitev gospodarske aktivnosti v teh državah in z njo povezano povečanje negotovosti na finančnih trgih je po mnenju obeh institucij tudi glavno tveganje za napovedi.

Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se proti koncu 2015 ohranile na doseženi ravni. Realni izvoz blaga in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta bila v enajstih mesecih 2015 medletno za okoli pet odstotkov večja. Tudi lani sta se krepila pod vplivom pozitivnih vplivov iz tujine in ob izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zadnjih letih. Pozitivno pa prispevata tudi k postopni krepitvi prihodka v storitvah, ki je tudi posledica višje zasebne potrošnje, povezane z dlje časa trajajočim okrevanjem na trgu dela. Aktivnost v gradbeništvu ostaja na zelo nizki ravni, čeprav je ob koncu leta zanihala navzgor zaradi intenzivnejših investicij države. Razpoloženje v gospodarstvu se je v začetku 2016 sicer poslabšalo, vendar ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti.

Rast števila delovno aktivnih se je proti koncu leta nadaljevala, zmanjševanje števila registriranih brezposelnih pa je decembra in januarja zastalo. Števila delovno aktivnih se je povečalo predvsem v predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah, skladno z višjo aktivnostjo v teh dejavnostih. Število registriranih brezposelnih se je po zmanjševanju od aprila 2014 konec lanskega leta povečalo, na začetku 2016 pa je ostalo na podobni ravni. Na to je vplival zlasti večji priliv v evidenco zaradi večjega števila izteka pogodb za določen čas. Kljub temu je bilo njihovo število za 4,9 % manjše kot pred letom.

Rast povprečne bruto plače se je ob koncu lanskega leta okrepila. Novembrska okrepitev rasti v zasebnem sektorju je bila posledica najvišjih izrednih izplačil v zadnjih sedmih letih. V enajstih mesecih je rast ostala sicer precej nižja kot v enakem obdobju 2014, kar ob težnji po ohranjanju konkurenčnosti pripisujemo odsotnosti cenovnih pritiskov in povečanju deleža zaposlenih z nizkimi plačami. V javnem sektorju se je v enajstih mesecih 2015 rast plač nadaljevala, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah.

V drugi polovici 2015 se je nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Izboljšanje je bilo predvsem posledica padca nominalnega efektivnega tečaja, delno pa tudi relativnih cen in stroškov dela na enoto proizvoda. Glavnina znižanja stroškov dela na enoto proizvoda je tudi lani izhajala iz menjalnega sektorja, predvsem predelovalnih dejavnosti, kjer je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda že nižja kot pred krizo.

Cene življenjskih potrebščin so bile tudi januarja medletno nižje, gibanje uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov nakazuje nadaljevanje podobnih gibanj tudi v prihodnjih mesecih. Deflacija je ob nadaljnjem padcu cen nafte še naprej predvsem posledica nižjih cen energentov in tudi trajnih proizvodov, ob skromni rasti cen v ostalih skupinah proizvodov.

Nadaljevanje medletnega padca uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov konec 2015 nakazuje odsotnost cenovnih pritiskov.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se še povečuje in je v dvanajstih mesecih do novembra 2015 znašal 7,7 % ocenjenega BDP. K rasti presežka je tudi lani največ prispevala rast presežka v blagovni menjavi, ki je poleg ugodnih izvoznih gibanj tudi posledica izboljšanja pogojev menjave. Večji je bil tudi presežek v storitveni menjavi predvsem zaradi presežka v menjavi potovanj in gradbenih storitev. Nasprotno je bil v tem obdobju precej večji kot pred letom primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov. Presežek na tekočem računu plačilne bilance so odražali skupni neto finančni odlivi v višini 3,1 mrd EUR.

K temu so prispevali neto odlivi pri vrednostnih papirjih in ostalih naložbah, medtem ko so bile neposredne naložbe neto prilivne.

Padec obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev je bil lani manjši, manjše je bilo neto odplačevanje tujih obveznosti podjetij in bank. Zaradi rasti kreditov gospodinjstev in manjšega padca kreditov podjetij in NFI (brez upoštevanja prenosa terjatev na DUTB) je bilo lansko skupno zmanjšanje v višini 1,1 mrd EUR manj občutno kot v predhodnem letu. V drugi polovici 2015 se je stabiliziralo neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini, neto razdolževanje bank pa se je upočasnilo. Se je pa lani zaradi odliva vlog države in NFI ter manjšega priliva vlog gospodinjstev skupni prirast vlog domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za več kot polovico kljub povečanju prirasta vlog podjetij, ki je po naši oceni lahko tudi posledica njihove nizke investicijske aktivnosti.

Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku, ki je bil v enajstih mesecih 2015 medletno nižji, se bo skladno z že znano

decembrsko realizacijo državnega proračuna do konca leta povišal. To bo posledica občutne rasti izdatkov za investicije ter

za blago in storitve. Primanjkljaj državnega proračuna, ki ustvari pretežni del javnofinančnega primanjkljaja, je bil leta 2015 višji

kot predhodno leto, vendar nižji od načrtovanega z rebalansom. Ob nadaljnjem okrevanju gospodarske aktivnosti in sprejetih

ukrepih so se prihodki povečali, vendar manj kot izdatki, čeprav se je tudi njihova rast lani upočasnila.

(6)

Gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah naj bi se

letos ohranili na ravni, podobni lanski. Okrevanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji je tudi ob koncu 2015 temeljilo na izvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti …

-10 -5 0 5 10 15 20 25

Izvoz blaga Ind.proizvodnja predelovalnih

dej.

Vrednost opravljenih gradbenih del

Prihodek v trgovini na drobno

Medletna realna sprememba, v %

Vir: SURS.

2014 I-XI 2015

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

EMU DE IT FR HR AT

Realna sprememba BDP, v %

Vir: EK.

2014 2015 Napoved 2016 (jan.16)

… ob nadaljnjem izboljšanju stroškovne konkurenčnosti

predelovalnih dejavnosti. Gibanja v izvozno usmerjenem delu gospodarstva ostajajo

glavni dejavnik okrevanja zaposlenosti in plač.

96 98 100 102 104 106 108 110 112

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

RULC indeks 2007=100, 4-četrtletna drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Realni stroški dela na enoto proizvoda Predelovalne dej. Slovenija Predelovalne dej. EU

1.200 1.300 1.400 1.500 1.600

170.000 175.000 180.000 185.000 190.000

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 V EUR, desezonirano

Število, desezonirano

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Št. delovno akt. v predelovalnih dej. (leva os) Bruto plača na zap. v industriji (desna os)

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15

Sprememba v mio EUR, 12-mes. kumulativa

Vir: BS, preračuni UMAR.

Podjetja in NFI Gospodinjstva

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15

Saldo v mio EUR, 12-mes. kumulativa

Vir: MF, preračuni UMAR.

Kons. bilanca javnega financiranja Državni proračun Lani se je padec obsega kreditov upočasnil zaradi rasti kreditov

gospodinjstev ter manjšega padca kreditov podjetij in NFI. Primanjkljaj državnega proračuna, ki je bil v letu 2015 višji kot predhodno leto, kaže, da se bo konec leta 2015 povečal tudi javnofinančni primanjkljaj.

(7)

tek oč a gosp odarsk

(8)

(9)

Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti in razpoloženja v evrskem območju nakazujejo rast BDP v zadnjem četrtletju 2015, ki naj bi se nadaljevala tudi v 2016. Predvsem kazalniki razpoloženja (ESI, PMI) so se v zadnjem četrtletju izboljšali bolj kot v predhodnih četrtletjih. Po napovedih EK in IMF se bo rast v glavnih trgovinskih partnericah v letu 2016 nadaljevala. Povečala pa so se tveganja, ki so povezana z upočasnitvijo in negotovostjo glede rasti v razvijajočih se gospodarstvih, vključno s Kitajsko in državami, izvoznicami nafte. Ob tem se ponovno povečuje negotovost na finančnih trgih.

Anketni kazalniki ECB za zadnje četrtletje 2015 kažejo nadaljnje izboljšanje posojilnih pogojev za podjetja za vse ročnosti in velikosti podjetij ter za stanovanjska in potrošniška posojila gospodinjstvom. Pomemben dejavnik izboljšanja je poleg večje konkurence med bankami tudi dostop do alternativnih virov financiranja. Spreminja se struktura povpraševanja po posojilih, saj podjetja več povprašujejo po sredstvih za tekoče poslovanje, investicije in prestrukturiranje podjetij, kar kaže na izboljšanje razmer v podjetniškem sektorju.

V začetku letošnjega leta se je nadaljevalo zniževanje cen nafte in neenergetskih surovin. Po znižanju za okoli polovico v 2015 se je dolarska cena nafte brent januarja nadalje znižala na okoli 30 USD za sod. Po zadnjih podatkih IMF se je konec lanskega leta nadaljevalo tudi zniževanje dolarskih cen neenergetskih surovin, ki so se v letu 2015 znižale za skoraj 20 %. Zaradi manjšega povpraševanja v nekaterih največjih svetovnih porabnicah industrijskih surovin so se najbolj znižale cene kovin, nižje so bile tudi cene hrane.

Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju

85 90 95 100 105 110

70 80 90 100 110 120

jan.11 jul.11 jan.12 jul.12 jan.13 jul.13 jan.14 jul.14 jan.15 jul.15 jan.16 Desezonirana vrednost, 3-mes. drseča sredina

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR..

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)

Slika 2: Anketa ECB o posojilnih pogojih v evrskem območju

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Razlika med št. bank, ki pričakujejo povečanje in zmanjšanje povpr. podjetij, v %

Razlika med št. bank, ki so izboljšale in poslabšale posojilne pogoje, v %

Vir: ECB. Opomba: Pozitivna vrednost pomeni izboljšanje.

Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os)

Povpraševanje podjetij po posojilih v pret. 3 mesecih (desna os) Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os)

Slika 3: Cene nafte in neenergetskih surovin

20 40 60 80 100 120 140 160

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16

Indeks 2008=100

Vir: IMF, IEA, preračuni UMAR.

Nafta Neenergetske surovine

Kovine Hrana

(10)

Okvir 1: Cene nafte v letu 2015 in njihov vpliv na gospodarsko aktivnost

Znižanje cen nafte v letu 2015 za skoraj polovico na najnižjo raven po letu 2004 je bilo predvsem posledica povečanja ponudbe, delno pa tudi šibkejšega povpraševanja. Cene nafte so bile v obdobju 2012–2014 relativno stabilne na ravni okoli 110 USD za sod. Relativno visoke in tudi stabilne cene so spodbudile vlaganja v nova črpališča in iskanje alternativnih naftnih virov.

Posledično se je ponudba nafte v zadnjih dveh letih občutno povečala, skupaj za več kot 5 %.

¹

Hkrati s tem se je v zadnjih letih ob relativno počasnem okrevanju svetovnega gospodarstva upočasnila tudi rast povpraševanja po nafti. Cene so se tako od junija 2014, ko so znašale 112 USD/sod, do januarja 2016 znižale na okoli 30 USD/sod. Ob hkratnem padcu vrednosti evra glede na ameriški dolar je bilo znižanje evrskih cen sicer manj izrazito.

Cene nafte so po analizah mednarodnih institucij pomembno prispevale k okrevanju gospodarske aktivnosti v državah neto uvoznicah nafte; tudi v evrskem območju.

²

Znižanje cen nafte vodi k prerazporeditvi dohodka od neto izvoznikov nafte k neto uvoznikom.

³

Ti imajo v povprečju večjo nagnjenost k potrošnji, zaradi česar se je povečalo globalno povpraševanje.

Občutno znižanje cen, ki je posledica povečanja ponudbe, zmanjša stroške energije in posledično poveča realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in preko nižjih stroškov surovin tudi dobiček podjetij. EK izpostavlja, da nižji stroški energije ne vodijo nujno v višjo rast zasebne potrošnje, saj je odločitev gospodinjstev, kako bodo porabila dodaten dohodek, odvisna tudi od njihove stopnje nagnjenosti k potrošnji in pričakovanega obdobja trajanja nizkih cen. V primeru podjetij obstajata dva kanala možnega delovanja nižjih cen energentov, in sicer stroškovni (manjši stroški proizvodnje) in preko povpraševanja (posredni učinek zaradi večjega povpraševanja gospodinjstev in drugih podjetij). Kljub negotovosti pri izračunih učinkov nižjih cen nafte se mednarodne institucije strinjajo, da so te pomembno prispevale h gospodarskemu okrevanju v evrskem območju, zlasti preko krepitve rasti zasebne potrošnje, ki je v drugi polovici leta 2015 postala glavni dejavnik okrevanja gospodarstva. Nizke cene nafte naj bi podpirale okrevanje tudi v letu 2016. IMF ocenjuje, da bi nadaljevanje nizkih cen nafte v letu 2016 lahko povečalo svetovni BDP med 0,5 in 0,9 %, EK pa je v jesenski napovedi

1 Pri tem izstopa predvsem povečanje ponudbe držav izven OPEC, slednji pa tokrat za razliko od preteklih obdobij zniževanja cen ni prilagodil obsega črpanja.

2 Več o vplivih cen nafte na gospodarsko aktivnost v: ECB Monthly Bulletin (januar 2015), EC Winter Forecast (januar 2015), IMF World Economic Outlook (april 2015).

3 Znižanje cene za 60 USD je po izračunih ECB povzročilo skupni prenos neto dohodka med obema skupinama držav v višini približno 2 % svetovnega BDP.

Slika 4: Ponudba in povpraševanje po nafti Slika 5: Struktura ponudbe nafte na svetovnem trgu

Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja

povprečje sprememba, v %*

2015 XII 15 I 16 I 16/XII 15 I 16/I 15

Brent USD, na sod 52,35 38,01 31,21 -17,9 -34,7

Brent EUR, na sod 48,33 35,93 28,76 -20,0 -30,0

EUR/USD 1,110 1,088 1,085 -0,2 -6,6

3-mesečni EURIBOR, v % -0,020 -0,126 -0,144 -1,8 -20,6

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

40 55 70 85 100 115 130

85 88 90 93 95 98 100

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 USD za sod

Mio sodov na dan

Vir: IEA, EIA, preračun UMAR. Opomba: za leto 2015 so upoštevana prva tri četrtletja.

Ponudba nafte Povpraševanje po nafti Cena nafte Brent (desna os)

0 5 10 15 20 25 30 35 40

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Mio sodov na dan

Vir: IEA.

ZDA in Kanada Rusija in države nekd. SZ

Azija Ostalo

OPEC

(11)

izpostavila, da bo nizka raven cen nafte kljub predpostavljeni stabilizaciji v letu 2016 k pričakovani 1,8-odstotni rasti BDP v evrskem območju prispevala 0,2 o. t. Takšno občutno znižanje cen pa negativno vpliva na gospodarske razmere v državah izvoznicah in posredno preko nižjega tujega povpraševanja tudi na izvoz držav uvoznic nafte, tako da učinki nižjih cen na razmere v slednjih niso povsem enoznačni.

Nižje cene nafte so imele posreden in neposreden pozitiven vpliv tudi na gospodarska gibanja v Sloveniji. Posreden učinek povezujemo s pozitivnim vplivom na gospodarsko aktivnost v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar se odraža v višji rasti tujega povpraševanja in posledično izvoza. Neposredni učinki so po naši oceni, podobno kot v ostalih državah neto uvoznicah, povezani z vplivom na realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobiček podjetij. Ob tem, da je delež elektrike, plina in ogrevanja ter blaga in storitev za vozila v končni potrošnji gospodinjstev v Sloveniji največji v EU (18,1 %;

EU: 11,2 %), in da je bilo znižanje cen energentov v letu 2015 med večjimi (-7,9 %; EU: -5,6 %), ocenjujemo, da so imele nižje cene nafte pozitivni vpliv na realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji. Ocenjujemo tudi, da so nižje cene energentov in ostalih surovin (nižje uvozne cene) vplivale na povečanje dobičkov slovenskega gospodarstva. Z ugodnim razmerjem med izvoznimi in uvoznimi cenami (boljši pogoji menjave) se je tako povečala kupna moč oz. realni dohodki rezidentov. Od začetka leta 2014 do vključno tretjega četrtletja 2015 je učinek pogojev menjave na povečanja presežka v menjavi s tujino po naši oceni znašal okoli 400 mio EUR, kar je približno tretjina celotnega povečanja salda v tem obdobju.

Slika 6: Učinek pogojev menjave na saldo menjave s

tujino in cene nafte Slika 7: Cene energentov in njihov delež v strukturi

potrošnje gospodinjstev

-60 -40 -20 0 20 40 60 80

-300 -200 -100 0 100 200 300 400

Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Medletna spememba, v %

V mio EUR

Vir: SURS, ECB, preračuni UMAR.

Cenovni učinek na spremembo salda menjave s tujino (leva os) Brent v EUR (desna os)

-16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0

SI LT PL HU SK LU LV EE CZ BE IT FR DK SE BG EA NL EU DE AT ES PT FI MT IE UK CY EL

Medletna sprememba december 2015, v %

Delež v končni potrošnji gospodinjstev 2014, v %

Vir: Eurostat.

Cene energentov (desna os)

Delež elektrike, plina in ogrevanja ter blaga in storitev za vozila v končni potrošnji gospodinjstev (leva os)

(12)

Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji so se proti koncu leta ohranile na doseženi ravni. Realni izvoz blaga in obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta bila v enajstih mesecih 2015 medletno večja za okoli pet odstotkov, vendar se je njuna rast v zadnjih mesecih leta nekoliko umirila. Tudi v 2015 sta se krepila pod vplivom pozitivnih vplivov iz tujine in ob izboljšanju konkurenčnosti v zadnjih letih.

Pozitivno pa sta vplivala tudi na gibanja v storitvah, kjer se prihodek postopoma krepi. Na to vpliva tudi višja zasebna potrošnja, povezana z dlje časa trajajočim okrevanjem na trgu dela. Aktivnost v gradbeništvu ostaja na zelo nizki ravni, čeprav je ob koncu leta zanihala navzgor zaradi intenzivnejših investicij države.

Razpoloženje v gospodarstvu se je v začetku 2016 sicer poslabšalo, vendar ostaja visoko in nakazuje nadaljevanje postopnega okrevanja gospodarske aktivnosti v 2016.

Realni izvoz blaga se je ob koncu leta znova povečal, uvoz pa se je zmanjšal.

¹

V okviru izvoza blaga, ki se je v letu 2015 ob rasti tujega povpraševanja večinoma krepil, se je proti koncu leta povečal predvsem izvoz strojev in raznih gotovih izdelkov. Izvoz vozil, kovin in kemičnih proizvodov, ki je v zadnjem letu in pol največ prispeval k rasti, pa se je ohranil na doseženi ravni. Uvoz blaga je zaradi počasnega okrevanja domačega povpraševanja tudi lani zaostajal za rastjo izvoza. Od poletnih mesecev naprej se je uvoz celo nekoliko znižal, kar povezujemo z zmanjšanjem uvoza proizvodov za vmesno in široko porabo, uvoz proizvodov za investicije se je povečal.

1 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave so razpoložljivi za prvih deset mesecev 2015.

Slika 8: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

30 40 50 60 70 80 90 100 110 120

jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej.

Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno

Slika 9: Blagovna menjava – realno

80 85 90 95 100 105 110 115

Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz blaga Uvoz blaga

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2014 XI 15/

X 15 XI 15/

XI 14 I-XI 15/

I-XI 14

Izvoz blaga, realno¹ 6,6 0,4³ 5,7 4,2

Uvoz blaga, realno¹ 3,6 -1,4³ 0,8 2,9

Izvoz storitev, nominalno² 4,5 1,9³ 11,1 7,5

Uvoz storitev, nominalno² 7,5 4,7³ 7,7 2,6

Industrijska proizvodnja, realno 2,2 0,3³ 4,1⁴ 4,8⁴

v predelovalnih dejavnostih 4,3 0,1³ 4,2⁴ 5,2⁴

Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,5 15,5³ 6,0 -7,2

Trgovina na drobno – realni prihodek 0,0 0,5³ 1,2⁴ 0,7⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 2,7 2,7³ 10,0⁴ 3,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Gospodarska gibanja v Sloveniji

(13)

Rast nominalnega izvoza storitev se je ob koncu leta nadaljevala, padanje uvoza se je prekinilo.

²

Rast izvoza storitev v enajstih mesecih lani je bila predvsem posledica izvoza potovanj ob večjih izdatkih tujih turistov in izvoza transportnih storitev. V tem obdobju je bil medletno večji tudi uvoz

³

, in sicer zlasti zaradi večjega uvoza potovanj ob večjih izdatkih domačih turistov v tujini, uvoza telekomunikacijskih ter tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Nasprotno je bil uvoz gradbenih storitev za polovico manjši kot pred letom.

Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ob koncu leta ostal podobno visok kot v tretjem četrtletju. V prvih enajstih mesecih 2015 je bil v skoraj vseh panogah medletno večji. Ob večjem tujem povpraševanju je raven izpred leta najbolj presegel v nekaterih bolj izvozno usmerjenih srednje nizko (kovinska in gumarska industrija) in tehnološko bolj zahtevnih panogah (proizvodnja električnih naprav in IKT opreme, proizvodnja vozil in plovil). Dodatno so proizvodnjo nekaterih panog spodbudile tudi nižje uvozne cene.

Visoka rast v proizvodnji motornih vozil, ki se je v drugi polovici leta precej upočasnila, pa je bila predvsem rezultat dviga aktivnosti ob začetku proizvodnje novih modelov osebnih vozil v drugi polovici leta 2014. Medletno višja je bila tudi proizvodnja v večini nizko tehnološko zahtevnih panog, poleg lesne industrije (zaradi učinka osnove) najbolj v izvozno usmerjeni usnjarski industriji.

Obseg cestnega blagovnega prometa je po daljšem obdobju rasti v tretjem četrtletju lani ostal na relativno visoki ravni. Rast obsega prevozov je vezana zlasti na mednarodni promet, pri čemer se še posebej krepijo prevozi izključno po tujini.

⁴

Obseg prevozov v notranjem prometu je ostal medletno manjši v povezavi s šibkejšo aktivnostjo nekaterih domačih gospodarskih dejavnosti. Ob umiritvi rasti naročil prevozov s strani tujih podjetij obseg železniškega blagovnega prometa že dalj časa stagnira.

⁵

2 Po plačilnobilančni statistiki.

3 Po predhodni objavi je bil uvoz v desetih mesecih medletno manjši za 0,4 %. Z objavo podatkov za november pa se je vrednost uvoza potovanj v obdobju julij–oktober 2015 povečala za 80,1 mio EUR. Posledično je bil večji kot pred letom tudi skupni uvoz.

4 Medletno je bil obseg mednarodnih prevozov za 10 %, obseg prevozov izključno po tujini pa za 25 % višji.

5 V Q3 2015 je bil izvoz storitev v cestnem prometu medletno višji za 10,6 %, v železniškem pa nižji za 0,5 %.

Slika 10: Storitvena menjava - nominalno

250 300 350 400 450 500 550

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110 115

Nizko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge Predelovalne dejavnosti, skupaj

Slika 12: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

V mio tonskih km, desez.

Cestni - mednarodni Cestni - notranji Železniški

(14)

Ob koncu lanskega leta je vrednost opravljenih gradbenih del sicer zanihala navzgor, a še vedno ostaja na nizki ravni.

Na nihaj navzgor ob koncu leta je vplivala predvsem aktivnost v gradnji inženirskih objektov, povezana z intenzivnejšimi investicijami države ob zaključevanju črpanja sredstev EU finančne perspektive 2007–2013. Ob nadaljnjem znižanju zaloge pogodb in vrednosti novih pogodb v vseh treh segmentih gradbeništva namreč obeti za rast v 2016 ostajajo slabi.

V trgovini se je ob koncu lanskega leta nadaljevala rast prodaje vozil in nekaterih segmentov neživil. Nadalje se je povečala prodaja novih vozil fizičnim in pravnim osebam.

⁶

V trgovini na drobno se je nadaljeval padec prihodka v trgovini z živili, rast v trgovini z neživili pa se je ob koncu leta umirila. Med slednjimi se je nadalje povečala prodaja poltrajnih izdelkov, predvsem oblačil, obutve, zdravil in kozmetike.

Rast nominalnega prihodka v tržnih storitvah se je ob koncu leta 2015 nadaljevala v večini storitev. Povezana je bila z relativno visoko proizvodno aktivnostjo (še zlasti v zaposlovalnih storitvah) in s krepitvijo zasebne porabe. V nekaterih storitvah je bil pomemben dejavnik rasti tudi tuje povpraševanje (zlasti v prometu in računalniških storitvah).

6 Število registracij novih vozil, ki jih uporabljamo kot približek prodaji, je bilo v letu 2015 medletno višje za desetino. Od tega število registracij novih vozil, ki jih uporabljajo fizične osebe, za 14,6 % (pri tem je bila za petino večja prodaja preko lizingov), število registracij novih vozil, ki jih uporabljajo pravne osebe, pa za 6,9 %.

Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del

0 10 20 30 40 50 60 70

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah

80 85 90 95 100 105 110 115 120

Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real.

Trgovina na debelo, nom.

Slika 15: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)

75 80 85 90 95 100 105 110 115

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Komunikacijske (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

(15)

V zadnjem četrtletju lani so se ob nadaljevanju rasti prejemkov gospodinjstev nadalje povečali tudi nekateri izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev. Ob koncu leta 2015 se je rast mase plač pod vplivom izrednih izplačil še okrepila. Med izdatki za končno potrošnjo se je nadaljevala rast nakupov vozil, nadalje so se povečali tudi izdatki za nekatere poltrajne dobrine. Gospodinjstva so še povečala izdatke za storitve, povezane s turizmom.

⁷

Razpoloženje v gospodarstvu kljub poslabšanju na začetku letošnjega leta ostaja visoko.

⁸

Slika 16: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

70 75 80 85 90 95 100 105 110 115

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR.

Masa izplačanih neto plač (leva os)

Prihodek v trg. s tekstilom, oblačili in obutvijo (desna os) Štev. prvih reg. os. avtom. uporabnik fiz. oseb (desna os)

Slika 17: Poslovne tendence

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Na januarski podatek je vplivala tudi sprememba metodologije, zato ni primerljiv s

predhodnimi.

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki*

7 Število prenočitev domačih gostov je bilo ob nadaljevanju umirjene rasti v zadnjem četrtletju 2015 v enajstih mesecih medletno večje za 6,4 %.

Izdatki prebivalcev na ¸zasebnih potovanjih v tujino (uvoz potovanj) pa so bili v enakem obdobju medletno večji za 9,8 %. Rast obeh kazalnikov je najvišja po začetku krize.

8 Januarja se je znižala vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov, na kar je vplivala tudi sprememba metodologije oz. sprememba v zbiranju podatkov in razširitvi vzorca.

(16)

Rast števila delovno aktivnih

⁹

se je proti koncu 2015 nadaljevala. V predelovalnih dejavnostih in tržnih storitvah se je ob višji aktivnosti število delovno aktivnih povečalo. Ocenjujemo, da je v predelovalne dejavnosti posredovan tudi znaten del povečanja števila delovno aktivnih v zaposlovalnih dejavnostih. V dejavnostih javnih storitev je njihovo število ostalo medletno večje v zdravstvu, v izobraževanju predvsem v predšolski vzgoji in osnovnem šolstvu, kjer so večje tudi vpisane generacije.

V javni upravi pa je, glede na sprejete usmeritve, ostalo manjše.

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih je decembra in januarja zastalo. Njihovo število, ki se je zmanjševalo od aprila 2014, se je ob koncu lanskega leta nekoliko povečalo, na začetku letošnjega pa je ostalo na podobni ravni. Ključni razlog je večji priliv v evidenco zaradi večjega števila izteka pogodb za določen čas, kot je sezonsko običajno.

¹⁰

Kljub temu je število brezposelnih konec januarja ostalo medletno nižje (za 4,9 %), pri čemer je bilo v evidenci prijavljenih 118.165 oseb.

9 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva. To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.

10 Na večji priliv zaradi izteka pogodb za določen čas ob koncu lanskega leta in v začetku letošnjega lahko vpliva tudi povečanje obsega začasnih zaposlitev. Po podatkih ADS se je število začasnih zaposlitev v povprečju prvih treh četrtletij lani v primerjavi z enakim obdobjem 2014 povečalo za več kot 13 tisoč oseb oz. 10,7 %. V tem obdobju se je povišal (za 1,3 o. t. na 17,9 %) tudi delež začasnih zaposlitev v vseh zaposlitvah.

Slika 18: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

75 80 85 90 95 100 105 110

Desezoniran indeks 2011=100, 3-mesečne drseče sredine

Vir: SURS, preračuni UMAR

Predelovalne dejavnosti Gradbeništvo

Tržne storitve Javne storitve

Slika 19: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni

100 110 120 130 140 150 160 170 180

720 730 740 750 760 770 780 790 800

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

Trg dela

Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti

Število v 1.000 Sprememba števila 2014 XI 15 X 15 XI 14 XI 15/XI 14 I-XI 15/I-XI 14

Predelovalne dejavnosti 178,3 184,1 183,6 179,6 4.520 2.463

Gradbeništvo 54,0 55,7 56,1 55,8 -99 386

Tržne storitve 339,0 350,8 350,7 344,3 6.422 8.624

Zaposlovalne dejavnosti 10,6 14,9 15,0 13,2 1.739 3.846

Javne storitve 171,0 174,0 173,1 171,8 2.189 1.093

Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 48,8 48,3 47,9 48,5 -276 -713

Izobraževanje 66,0 67,5 67,3 66,5 1.001 665

Zdravstvo in socialno varstvo 56,2 58,2 57,9 56,7 1.464 1.140

Drugo 55,5 46,8 46,9 55,2 -8.427 -5.433

Skupaj 797,8 811,4 810,4 806,8 4.605 7.132

(17)

Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela

Sprememba, v % 2014 XI 15/X 15 XI 15/XI 14 I-XI 15/I-XI 14

Delovno aktivni² 0,5 0,1 0,6 0,9

Registrirani brezposelni 0,2 -0,1 -6,9 -6,2

Povprečna nominalna bruto plača 1,1 0,7¹ 2,5 0,6

zasebni sektor 1,4 2,5¹ 3,0 0,5

javni sektor 0,9 0,8¹ 1,9 1,0

v tem sektor država 0,6 0,5¹ 1,2 0,6

v tem javne družbe 1,9 1,7¹ 3,6 1,6

2014 XI 14 X 15 XI 15

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 13,1 12,8 12,0 11,9

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ desezonirani podatki, ² Zaposleni, samozaposleni in kmetje.

Rast povprečne bruto plače se je ob koncu lanskega leta okrepila, v enajstih mesecih pa je v primerjavi z letom prej ostala precej nižja. Ob najvišjih izplačilih trinajstih plač in božičnic v zadnjih sedmih letih se je plača glede na predhodni mesec opazno zvišala v zasebnem sektorju in javnih družbah. Nadalje se je zvišala tudi v sektorju država;

v zadnjih dveh mesecih predvsem zaradi povečanih nadurnih in izrednih izplačil, kar lahko povezujemo tudi s povečanim obsegom dela ob večjem pritoku beguncev.

Kljub visoki novembrski rasti je bila medletna rast v enajstih mesecih v zasebnem sektorju občutno nižja kot v enakem obdobju 2014. To ob nujnosti ohranjanja konkurenčnosti pripisujemo predvsem odsotnosti cenovnih pritiskov in spremembam v strukturi zaposlenih.

V javnem sektorju se je v enajstih mesecih 2015 rast plač nadaljevala, zaradi izplačil zadržanih napredovanj v 2014 in nadaljnje rasti v javnih družbah.

Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5

Zasebni sektor Javni sektor

- v tem sektor

država - v tem javne družbe

Nominalna rast v prvih enajstih mesecih, v %

2014 2015

Povprečna bruto plača 2014 Povprečna bruto plača 2015

(18)

V Sloveniji smo imeli lani ob koncu leta deflacijo

¹¹

(-0,6 %), cene na ravni celotnega evrskega območju pa so se nekoliko zvišale (0,2 %). K deflaciji so prispevale predvsem nižje cene energentov. Njihov negativni prispevek je bil zaradi višjega deleža v strukturi potrošnje gospodinjstev pri nas višji kot v povprečju evrskega območja. Ob počasnejšem okrevanju potrošnje gospodinjstev so bile v Slovenije medletno nižje tudi cene neenergetskega blaga, ki so glavni razlog, da osnovna inflacija v Sloveniji ostaja občutno nižja. Cene hrane in storitev pa so bile višje v Sloveniji in v celotnem evrskem območju.

Konec leta 2015 so ob nadaljevanju padca cen surovin na svetovnih trgih uvozne cene ostale medletno nižje, padec cen industrijskih proizvodov na domačem trgu se je še poglobil, nižje so ostale tudi cene na tujih trgih.

Slika 21: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat.

Slovenija HICP Slovenija HICP - OI

Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP - OI

Slika 22: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cen

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12

Medletna rast, v %

Vir: SURS.

PPI (domači) PPI (tuji) Uvozne cene

Cene

Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

2014 XII 15/XI 15 XII 15/XII 14

Skupaj 0,2 -0,4 -0,5

Hrana -1,0 0,0 1,5

Goriva in energija -4,1 -0,6 -6,7

Storitve 2,8 -0,1 0,7

Ostalo¹ 0,2 0,6 -0,1

Skupaj brez hrane in energije 1,3 -0,5 0,3

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 0,0 -0,5 0,0

Regulirane cene -2,6 -0,8 -9,8

Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,4 0,0 -0,2

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opombe: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.

2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.

11 Merjeno s HICP.

(19)

V drugi polovici leta 2015 se je nadaljevalo izboljšanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti. Izboljšanje je bilo predvsem posledica padca nominalnega efektivnega tečaja, delno pa tudi znižanja relativnih

¹²

cen in stroškov dela na enoto proizvoda.

Slovenija se je lani po izboljšanju cenovne in stroškovne konkurenčnosti, merjeno z realnim efektivnim tečajem, uvrstila v sredino članic evrskega območja. Padec nominalnega efektivnega tečaja je bil manjši kot v večini preostalih članic zaradi geografske strukture naše menjave

¹³

. Nasprotno je bil medletni padec relativnih cen in stroškov med višjimi v evrskem območju.

Večji padec stroškov dela na enoto proizvoda v prvih devetih mesecih lani kot v povprečju evrskega območja in EU je bil posledica višje rasti produktivnosti dela. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v tem času v Sloveniji ohranila na ravni izpred enega leta, podobno kot v povprečju evrskega območja, v EU pa so se povečala.

Izboljševanje položaja Slovenije se je zato nadaljevalo.

Kljub temu je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda v prvih devetih mesecih lani v primerjavi s predkriznim letom 2007 še višja kot v povprečju EU.

12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

13 Delež menjave z evrskim območjem je nadpovprečno velik, zato je Slovenija na valutna nihanja evra relativno manj občutljiva. Poleg tega je evro letos padal predvsem do valut partneric, ki imajo v naši menjavi zunaj evrskega območja relativno manjše deleže (ZDA, Velika Britanija, azijske države), do valut partneric z relativno večjimi deleži pa je bil stabilen (Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska).

Slika 23: Realni efektivni tečaj, deflator relativne HICP in ULC

-6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

Medletna rast, v %

Vir: ECB; preračuni UMAR.

REER HICP REER ULC NEER

Relativni ULC Relativne HICP

Slika 24: Realni efektivni tečaj v članicah evrskega območja, deflator relativne HICP in ULC

-14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4

IE NL MT GR BE FR CY LU IT DE SI ES PT FI SK AT LT LV EE

Medletna rast, v %

Vir: ECB, preračuni UMAR.

REER ULC 1-9 2015 REER HICP 1-12. 2015

Slika 25: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU

-4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

Medletna rast, v %

Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba* realno, deflator BDP.

RULC Slovenija RULC EU

Produktivnost Slovenija* Produktivnost EU*

Sredstva na zap. Slovenija* Sredstva na zap. EU*

(20)

Glavnina izboljšanja stroškovne konkurenčnosti je tudi lani izhajala iz menjalnega sektorja

¹⁴

, še posebej predelovalnih dejavnosti. V predelovalnih dejavnostih je bila raven realnih stroškov dela na enoto proizvoda od prvega četrtletja lani že nižja kot leta 2007. Hkrati je bil njihov položaj glede na predkrizno obdobje boljši tudi v primerjavi s povprečjem evrskega območja in EU.

Slika 26: Realni stroški dela na enoto proizvoda v menjalnem sektorju in predelovalnih dejavnostih Slovenije in EU

96 98 100 102 104 106 108 110 112

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15

Indeks 2007=100, 4-četrtletna drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Menjalni sektor Slovenija Menjalni sektor EU Predelovalne dej. Slovenija Predelovalne dej. EU

Tabela 6: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti

Medletna rast, v % 2013 2014 q3 14 q4 14 q1 15 q2 15 q3 15

Efektivni tečaj¹

Nominalno 1,0 0,3 0,0 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4

Realno, deflator HICP 1,3 -0,1 -0,7 -1,4 -3,6 -4,8 -3,5

Realno, deflator ULC -0,2 -1,8 -2,3 -2,0 -5,0 -4,8 -4,0

Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,2 -1,3 -1,2 -0,3 -0,8 -0,2 -0,9

Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 0,6 1,1 1,6 1,4 0,5 0,9 0,3

Produktivnost dela, realno 0,3 2,5 2,8 1,8 1,3 1,1 1,2

Realni stroški dela na enoto proizvoda -0,6 -2,1 -1,7 -0,9 -1,3 -0,4 -1,4

Produktivnost dela, nominalno 1,2 3,3 3,4 2,4 1,8 1,4 1,7

Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR.

Opomba: ¹ do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB.

14 Menjalni sektor sestavljajo industrija (B-E), trgovina, gostinstvo in promet (G-I), informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) in kmetijstvo (A).

(21)

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je proti koncu 2015 še povečal. V prvih enajstih mesecih lani je bil medletno višji zaradi večjega presežka v blagovni in storitveni menjavi s tujino, na katerega so poleg ugodnih izvoznih gibanj vplivali tudi izboljšani pogoji menjave.

Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil večji predvsem zaradi neto odliva dohodkov od neposrednih naložb, predvsem ocenjenih reinvestiranih dobičkov lastniškega kapitala neposrednih naložb.

¹⁵

Medletno večji je bil tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi večjega neto odliva raznih tekočih transferov. V dvanajstih mesecih do novembra 2015 je presežek tekočega računa plačilne bilance znašal 7,7 % ocenjenega BDP.

Ob spremenjeni strukturi finančnih tokov je bil neto odliv finančnih transakcij s tujino

¹⁶

v prvih enajstih mesecih 2015 večji (3,1 mrd EUR) kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,0 mrd EUR). K medletno višjemu neto odlivu je največ prispevalo znižanje neto zunanjega dolga države.

¹⁷

Del zasebnega finančnega sektorja je povečal finančne investicije v tuje vrednostne papirje, kar je povezano s presežno likvidnostjo na domačem trgu in z višjimi donosi na mednarodnih finančnih trgih.

Medletno nižji neto odliv ostalih naložb je bil večinoma posledica dviga gotovine in vlog BS z računov v tujini.

Razdolževanje poslovnih bank do tujine pa je bilo manjše kot v predhodnem letu.

Slika 27: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki

Slika 28: Finančne transakcije plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

Tabela 7: Plačilna bilanca

I-XI 15, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo I-XI 14

Tekoči račun 29.691,6 26.995,5 2.696,2 2.327,1

Blago 22.148,5 20.555,9 1.592,6 1.113,5

Storitve 5.432,3 3.540,7 1.891,6 1.600,8

Primarni dohodki 1.358,2 1.707,7 -349,5 -108,6

Sekundarni dohodki 752,6 1.191,1 -438,5 -278,6

Kapitalski račun 589,9 471,8 118,1 46,8

Finančni račun -740,5 2.331,5 3.072,1 2.069,6

Neposredne naložbe 915,3 256,4 -658,9 -716,2

Naložbe v vrednostne papirje -619,8 1.738,8 2.358,6 -4.474,1

Ostale naložbe -973,2 451,2 1.424,4 7.149,1

Statistična napaka 257,8 0,0 257,8 -304,4

Vir: BS.

Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

15 Na tekočem računu plačilne bilance se kritje izgub beleži kot negativni reinvestirani dobički neposrednih vlagateljev. Pri slovenskih neposrednih naložbah v tujini negativni reinvestirani dobički predstavljajo negativne prejemke dohodkov od kapitala; pri neposrednih tujih naložbah v Slovenijo pa negativne izdatke dohodkov od kapitala.

16 Finančni račun brez rezervnih imetij.

17 V enajstih mesecih leta 2014 se je država z izdajo vrednostnih papirjev neto zadolžila v višini 4,2 mrd EUR.

(22)

Padec obsega kreditov domačih nebančnih sektorjev je bil leta 2015 manjši

¹⁸

. Obseg kreditov se je zmanjšal za 1,1 mrd EUR, kar je za skoraj 30 % manj kot leta 2014. To je bila posledica povečanja obsega kreditov gospodinjstvom in za približno 15 % manjšega zmanjšanja obsega kreditov podjetij in NFI. V zadnjem četrtletju se je sicer opazneje povečal obseg kreditov podjetij in NFI za ostale namene (za več kot 90 mio). Neto razdolževanje podjetij in NFI v tujini se je v drugi polovici leta ustalilo na letni ravni med 600 in 700 mio EUR. To je za več kot četrtino manj kot v enakem obdobju leta 2014

¹⁹

in je bilo v celoti posledica neto odplačil dolgoročnih posojil. Delež nedonosnih terjatev se je novembra zaradi zmanjšanja nedonosnih terjatev do nefinančnih družb nekoliko izraziteje zmanjšal in je s 3,7 mrd EUR znašal 10,3 % celotne izpostavljenosti bančnega sistema, a je še vedno na razmeroma visoki ravni.

Med viri financiranja banke še naprej odplačujejo tuje obveznosti, prirast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je izrazito upočasnil. Razdolževanje bank v tujini se zaradi manjšega neto odplačevanja dolgoročnih posojil še naprej postopoma umirja in je novembra lani na letni ravni znašalo 1,2 mrd EUR. Prirast vlog domačih nebančnih sektorjev se je lani v primerjavi z letom 2014 zmanjšal za več kot 60 % in znašal nekoliko manj kot 820 mio EUR. Razlog za tako veliko znižanje je v odlivu vlog države in NFI, manjših prilivih vlog gospodinjstev, prirast vlog podjetij pa se je povečal, kar je po naši oceni lahko tudi posledica nizke investicijske aktivnosti podjetij. Med vlogami nebančnih sektorjev se je za več kot četrtino (2,7 mrd EUR) povečal obseg vlog čez noč, kar je precej poslabšalo ročnostno strukturo vlog in s tem banke še dodatno omejuje pri kreditiranju na daljši rok.

Slika 29: Spremembe obsega kreditov domačih bank gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

2011 2012 2013 2014 2015

V mio EUR

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

Slika 30: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev

-2.500 -2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500

2011 2012 2013 2014 2015

V mio EUR

Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj

Finančni trgi

Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. XII 14 31. XII 15 31. XII 15/30. XI 15 31. XII 15/31. XII 14

Krediti skupaj 22.883,1 21.741,8 0,4 -5,0

Krediti podjetjem in NFI 12.300,4 10.966,1 -1,0 -10,8

Krediti državi 1.820,3 1.919,7 11,3 5,5

Krediti gospodinjstvom 8.762,5 8.855,9 0,0 1,1

Potrošniški 2.104,1 2.032,2 -0,7 -3,4

Stanovanjski 5.348,0 5.524,6 0,4 3,3

Ostalo 1.310,5 1.299,1 -0,6 -0,9

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.355,6 15.879,4 0,9 3,4

Čez noč 7.373,6 8.962,9 1,9 21,6

Vezane 7.982,0 6.916,5 -0,4 -13,3

Bančne vloge centralne države skupaj 1.909,4 1.644,6 -32,4 -13,9

Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

18 Izločili smo vpliv prenosa terjatev na DUTB septembra, oktobra in decembra leta 2014 v skupni višini 1,7 mrd EUR.

19 Razpoložljivi so podatki do novembra 2015.

(23)

Javnofinančni prihodki so bili v enajstih mesecih 2015 medletno višji za 2,6 %. Med davčnimi prihodki, ki so bili glavni vir rasti celotnih prihodkov, so se najbolj zvišali prihodki od: (i) davkov od dohodkov pravnih oseb (predvsem zaradi pozitivnega letnega poračuna po izboljšanju poslovnih rezultatov leta 2014) in fizičnih oseb (zaradi rasti zaposlenosti in plač) ter (ii) DDV (zaradi rasti zasebne potrošnje in večje učinkovitosti pobiranja davka) in trošarin (delno zaradi zamika plačila dela trošarin iz novembra v december leta 2014). Višji kot v enakem obdobju leta 2014 so bili tudi prihodki od večine ostalih davkov, zlasti davkov na finančne in zavarovalne storitve ter CO

₂

taks (zaradi dviga davčnih stopenj). Višji so bili še plačani socialni prispevki, kar je posledica večje zaposlenosti, višje povprečne plače in širitve prispevne osnove. Precejšen medletni upad nedavčnih prihodkov je povezan z izrednimi prihodki

²⁰

v letu 2014 in je glavni dejavnik lanske upočasnitve rasti skupnih prihodkov

^.

Nižji so bili tudi prilivi iz proračuna EU.

Javnofinančni odhodki so bili v enajstih mesecih 2015 podobni kot v enakem obdobju leta 2014 (-0,3 %). Med izdatki z največjim medletnim padcem so bili: (i) plačila subvencij, (ii) plačila obresti, in sicer zaradi novega zadolževanja po nižji obresti meri od tiste na zapadli del dolga, ter (iii) izdatki za investicije, pri katerih glede na že znano realizacijo državnega proračuna pričakujemo precejšnje zvišanje decembra 2015. Najbolj so se zvišali izdatki za namenske sklade (vodni sklad in sklad za podnebne spremembe), ki se beležijo v sklopu rezerv.

Višji so bili tudi transferi gospodinjstvom, kar je posledica višjih izdatkov za boleznine, letni dodatek za upokojence

²¹

in denarno socialno pomoč, medtem ko so bili transferi nezaposlenim zaradi nižje brezposelnosti nižji. Pri masi plač

²²

glede na podaljšanje veljavnosti večine ukrepov iz leta 2014 v leto 2015 ni bilo večjih medletnih sprememb.

Slika 31: Rast prihodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

I-XI 2014 I-XI

2015 Q1 Q2

2015 Q3 X‒XI

Medletna rast, v %

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU Kapit. in transf. prihodki, donacije SKUPAJ PRIHODKI (desna os)

Slika 32: Rast odhodkov in prispevki posameznih kategorij k rasti

-3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

I-XI 2014 I-XI

2015 Q1 Q2

2015 Q3 X‒XI

Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Izdatki za investicije Plačila sredstev v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os) Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki

Kategorija I-XI 2014 I-XI 2015

Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 13.925,0 6,1 14.290,0 2,6 SKUPAJ ODHODKI 15.147,0 3,1 15.096,7 -0,3

Davčni prihodki* 7.192,1 5,9 7.558,5 5,1 Plače in drugi stroški dela** 3.298,9 0,1 3.302,8 0,1

Dohodnina 1.716,9 2,5 1.773,0 3,3 Izdatki za blago in storitve 1.979,4 -1,4 1.971,4 -0,4

Davek od dohod. pravnih oseb 430,3 87,4 551,0 28,0 Plačila obresti 1.093,8 30,6 1.037,6 -5,1

Davki na nepremičnine 162,7 -16,0 180,8 11,1 Rezerve 80,0 -29,6 153,0 91,2

Davek na dodano vrednost 2.908,9 5,2 2.969,9 2,1 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.813,8 -0,1 5.839,9 0,4

Trošarine 1.313,1 0,1 1.385,3 5,5 Ostali tekoči transferi 1.120,3 -5,9 1.042,9 -6,9

Prispevki za soc. varnost 4.784,5 2,7 4.961,6 3,7 Izdatki za investicije 1.390,9 35,0 1.358,6 -2,3

Nedavčni prihodki 1.075,6 20,6 859,1 -20,1 Plačila v proračun EU 369,8 -7,1 390,4 5,6

Prejeta sredstva iz EU 807,0 24,2 798,1 -1,1PRORAČUNSKI SALDO -1.222,1 -806,6

Ostalo 65,8 -49,6 112,7 71,4PRIMARNI SALDO -167,4 214,9

Opomba: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja; ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

20 Med njimi so vplačila koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo in visok presežek iz upravljanja EZR, vplačan v državni proračun leta 2014.

21 Masa pokojnin (brez letnega dodatka) se glede na enako obdobje predhodnega leta ni znatno spremenila.

22 Leta 2015 so bila izplačila za odpravo dela 3. četrtine plačnih nesorazmerij pri javnih uslužbencih nižja kot leto prej. Z njihovo izločitvijo bi bila masa plač medletno višja – med drugim tudi zaradi sprostitve nekaterih napredovanj tekom leta 2014.

(24)

Javnofinančni primanjkljaj

²³

po denarnem toku je bil v enajstih mesecih 2015 medletno nižji, vendar se bo do konca leta opazno zvišal. Na podlagi že znane realizacije državnega proračuna za december, ko so se močno povišali izdatki za investicije ter izdatki za blago in storitve, ocenjujemo, da se bo javnofinančni primanjkljaj ob koncu leta povišal. Primanjkljaj državnega proračuna, ki ustvari pretežni del javnofinančnega primanjkljaja, je bil lani višji kot predhodno leto, vendar nižji od načrtovanega z rebalansom.

Leta 2015 je Slovenija iz proračuna EU prejela 879 mio EUR, kar je 15 % manj kot leto prej. Slovenija je vplačala v proračun EU 433 mio EUR, iz njega pa prejela 879 mio EUR.

Neto položaj državnega proračuna je bil tako pozitiven (447 mio EUR), a manj kot leto prej (633 mio EUR).

Z letom 2015 se je končalo programsko obdobje črpanja sredstev EU finančne perspektive 2007–2013, v katerem je bila Slovenija, za Poljsko, na drugem mestu med novimi članicami EU. Upravičencem je bilo iz vseh treh operativnih programov do 31. 12. 2015 izplačanih 4,3 mrd EUR, kar predstavlja 105,1 % razpoložljivih sredstev, registriranih zahtevkov za povračilo pa je bilo za slabih 4 mrd EUR (97,1 % pravic porabe). Dokončna povračila v proračun RS se pričakujejo v prvi polovici leta 2016.

23 Javnofinančni primanjkljaj po denarnem toku je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja, ki jo Ministrstvo za finance mesečno objavlja v Biltenu javnih financ. Evropska komisija pa v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem upošteva primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA-2010, ki se zaradi širšega zajetja institucionalnih enot in beleženja dogodkov po obračunskem načelu razlikuje od javnofinančnega primanjkljaja po denarnem toku ter za leto 2015 še ni znan.

-1.800 -1.600 -1.400 -1.200 -1.000 -800 -600 -400 -200 0 200

2011 2012 2013 2014 I.–XI.

2014 I.–XI.

2015

V mio EUR

Slika 34: Prejeta sredstva iz proračuna EU, januar – december 2014 in 2015

0 100 200 300 400 500

Drugo Skupna kmetijska

politika Kohezijski

sklad Strukturni

skladi

V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR.

Skupaj prejeta sredstva (jan-dec. 2015) Skupaj prejeta sredstva (jan-dec. 2014)

Slika 35: Realizacija kohezijske politike EU za programsko obdobje 2007–2013 (stanje na dan 30. 12. 2015)

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

GR PT PL SI EE LT LV FI DE FR CY BE HU SK ES SE UK BG NL DK CZ MT IT IE AT LU RO HR

Delež realizacije, v %

Vir: EK. Opomba: brez predplačil EK.

(25)

izbr ane t

(26)

(27)

Plačilna (ne)sposobnost v letu 2015

Izboljševanje plačilne sposobnosti se je tudi v letu 2015 nadaljevalo. Plačilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov

¹

se je izboljšala po številu neplačnikov in višini neplačanih zneskov. Skrajšali so se roki neplačil, vendar dolgoročne neplačane obveznosti

²

ostajajo visoke in predstavljajo 70 % vseh neporavnanih obveznosti. S poboti se je zmanjšala medsebojna zadolženost poslovnih subjektov, manj je bilo začetih postopkov prisilne poravnave, več pa stečajnih postopkov.

Leta 2015 se je število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi

³

nadalje zmanjšalo, enako velja za povprečne dnevne neporavnane zneske. Število neplačnikov se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v poslovanju z nepremičninami. Povprečni dnevni neporavnani zneski pa so se najbolj znižali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Gradbeništvo kljub zmanjšanju v zadnjih štirih letih še vedno predstavlja petino vseh dnevnih neplačanih obveznosti.

Plačilna sposobnost se je lani izboljšala tudi pri samostojnih podjetnikih. Njihovo povprečno število (6.768) je bilo medletno manjše za šestino, povprečni dnevni zneski neplačil (119 mio EUR) pa za dvajsetino. Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj polovica neplačnikov svojih obveznosti ni poravnala več kot leto dni, v strukturi pa to predstavlja 80,8 % vseh neplačil. Skoraj polovica

1 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, vpisani v Poslovni register Slovenije.

2 Neplačane obveznosti nad eno leto.

3 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

Slika 36: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad pet dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

0 100 200 300 400 500 600 700 800

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povpr. št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

Slika 37: Povprečni zneski neporavnanih obveznosti pravnih oseb po ročnosti neplačil

0 100 200 300 400 500 600

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

V mio EUR

Vir: AJPES.

Do 3 mesece Od 3 mesecev do 1 leta Nad 1 leto

neplačnikov se uvršča v dejavnosti gradbeništva, trgovine in gostinstva.

Vključno z decembrskim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,6 mrd EUR.

⁴

V tem krogu so dolžniki prijavili obveznosti v skupnem znesku 428,7 mio EUR, pobotanih pa je bilo 6,9 % prijavljenih obveznosti. Največ dolžnikov in upnikov je bilo iz predelovalnih dejavnosti in trgovine.

Število začetih stečajnih postopkov

⁵

se je po zakonskih spremembah

⁶

v letih 2013 in 2014 v zadnjih dveh letih občutno povečalo. Pri gospodarskih družbah je bilo lani največ začetih stečajnih postopkov v dejavnosti trgovine in gradbeništva. Zaradi insolventnosti

⁷

in posledično stečaja je bilo iz poslovnega registra izbrisanih tretjino več pravnih oseb kot pred letom. Lani je bilo največ začetih stečajev nad samostojnimi podjetniki do sedaj, več kot dve tretjini jih je bilo iz dejavnosti gradbeništva, trgovine, gostinstva in predelovalnih dejavnosti. Število osebnih stečajev

⁸

je bilo lani še večje kot v rekordnem predhodnem letu. Zneski prijavljenih terjatev osebnih stečajev, ki so v letu 2014 znašali 769 mio EUR, so v letu 2015 presegli 1,1 mrd EUR.

4 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012)

5 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra.

6 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31.

5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka.

7 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

8 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Z uvedbo postopka osebnega stečaja se prepreči rubež, oziroma se ustavijo sodne dražbe dolžnikovega premoženja.