predmetu Uvod v raziskovanje 1

Prosojnice s predavanj pri

predmetu Uvod v raziskovanje 1

Študijsko gradivo za študente 1. letnika študijskega programa Kognitivna znanost

Izr. prof. dr. Urban Kordeš

Kazalo predavanj

1. predavanje: Zgodovina raziskovanja in trije pogoji za znanost 2. predavanje: Proces znanstvenega dela in kvalitativno

raziskovanje

3. predavanje: Merjenje in znanost kot socialni sistem

4. predavanje: Iskanje člankov, citiranje in navajanje virov ter merilci znanstvene odličnosti

8. predavanje: Znanje

9. predavanje: Pomen repliciranja, kriza replikabilnosti in odprta znanost

10. predavanje: Psihološki konstrukti, ekološka veljavnost, življenjski svet

11. predavanje: Nivoji pojasnitve, trans- in interdisciplinarnost in paradigme v kognitivni znanosti

Zgodovina raziskovanja in trije pogoji za znanost

Uvod v raziskovanje 1 Oktober 2019

1. predavanje

Trije pogoji za znanost I.

Zgodovina homo sapiensa

KOGNITIVNA REVOLUCIJA

~70 000 p.n.š.

AGRARNA REVOLUCIJA

~ 9500 p.n.š.

ZNANSTVENA REVOLUCIJA

~ 1500 n.š.

Kogni&vna revolucija

~ 70 000 p.n.š.

Diagram človeške evolucije po času in lokaciji

Zemljevid poselitve Homo sapiensa (rdeče), Homo neandertalensisa (oker) in Homo erectusa (rumena) skozi čas

Vira: Wikipedia

Skrivnost homo sapiensa?

• Zmožnost verje- v namišljene (skonstruirane,

virtualne) strukture

Agrarna revolucija

~ 9500 p.n.š

l

Zmanjšana raznolikost prehrane

l

Porast prebivalstva

l

Porast obolenj zaradi obdelave polj in sobivanja z živalmi

l

Imovina -> porast nasilnih smr;: 15% vseh smr;, 25% vseh moških smr;

l

„Odkritje“ zaskrbljenos;

Nam gre na boljše ali na slabše?

Znanstvena revolucija

~1500 n.š.

ignoramus– „ne vemo“

• Stališče “ne vem”

V 16 stoletju se pojavijo prvi zemljevidi s sivimi zaplatami:

ne vemo, kaj je tam, lahko pa izvemo

...za razliko od preteklih obdobji, ko je bilo splošno prepričanje, da avtoritete (duhovi prednikov, sveti spisi, Aristotel…) vedo vse, kar je pomembno

-

Evropa ugotovi, da je stališče “ne vemo” dobro za ekonomijo (Cortez, Pizarro, Cook)

-

ODMIK OD “JAZ”-A (je zelo koristen...za “jaz”)

(Kot kaže) Prvič v zgodovini: koncept napredka!

(“Ne vemo, bomo pa še izvedeli”)

... za razliko od stanja duha pred tem: zaupanje

prednikom (ki so imeli vse (ali več) znanja, modrosD etc. kot mi), zaupanje avtoriteD (po možnosD

nematerialni)

i. Predpostavka nevednos0

• Sprejetje nevednos, = možnost napredka

Þ Odprtost (stalna nevednost)

Þ Falsifikabilnost (namesto dokazovanja)

“Intolerance is the natural concomitant of strong faith;

tolerance grows only when faith loses certainty; certainty is murderous.“ --Will Durant

„Science is the belief in the ignorance of experts.“ -- Richard Feynman

„It is our responsibility as scientists,

to teach how doubt is not to be feared but welcomed and

discussed, and to demand this freedom as our duty to all

ii. Opolnomočenje

enakost vseh ljudi

Enakovreden dostop do znanja

En od poskusov izpolnitve razsvetljenjskega ideala:

Diderotova „Encyclopedie“ (1750-1770)

Da lahko omogočimo enakovreden dostop do znanja,

potrebujemo: Določitev dela sveta, ki ga lahko na enakovreden način raziskujemo

Kaj je potrebno, da lahko primerjamo spoznanja? Predpostavka objek/vnos/.

Urban Kordeš: Odnosna in vsebinska/enakopravna pot do znanja

“Kopernikanski obrat”: človek ni več v centru

Povezano: odpoved hlastanja za trenutno potešitvijo – svet ni za nas – mi smo v svetu (raziskovanje, ekspedicije, radovedno razmišljanje,

virtualne strukture, matema;ka brez jasne koris;…) je nepričakovano prijetna IN lahko prinese dologoročno korist! (Podobno kot človek ni več v centru, tudi ego ni več v centru.)

Galileo Galilei

• 1564 – 1642

Primarne in sekundarne kvalitete,

• Mera za osnovne primarne kvalitete (čas, masa...)

“The laws of nature are

mathemaDcal."Philosophy is wriHen in this grand book, the universe ... It is wriHen in the language of

mathemaDcs, and its characters are triangles, circles, and other

geometric figures;....«

»He displayed a peculiar ability to

ignore established authori5es, most

notably Aristotelianism.«

Primarne in sekundarne kvalitete

• Primary quali+es are thought to be proper+es of objects that are independent of any observer, such as solidity, extension, mo+on, number and figure. These

characteris+cs convey facts. They exist in the thing itself, can be determined with certainty, and do not rely on subjec+ve judgments. For example, if a ball is round, no one can reasonably argue that it is a triangle.

• Secondary quali+es are thought to be proper+es that produce sensa+ons in observers, such as color, taste, smell, and sound. They can be described as the effect things have on certain people. Knowledge that comes from secondary quali+es does not provide objec+ve facts about things.

"I think that tastes, odors, colors, and so on are no more than mere names so far as the object in which we locate them are concerned, and that they reside in

consciousness. Hence if the living creature were removed, all these quali>es would be wiped away and annihilated"

iii. Vsebinsko mišljenje

• Razsvetljenski ideal po Kantu: “Dare to know, have courage to use own reason”

• Vsebinsko mišljenje (za razliko od odnosnega) ...ki pomeni odpoved varnosA vedenja (zato nihče ni vedno vsebinski – primer climate change, razlike med ljudmi/rasami...)

• Odprtost je težka

Video: Richard Dawkins and Wendy Wright

h6ps://www.youtube.com/watch?v=ZWB6Yhxq y5k 36:00

(h6ps://youtu.be/-AS6rQNEh8?t=17m29s)

h6ps://youtu.be/-AS6rQNEh8?t=23m04s

Dve po' do razumevanja resničnos'

“odnosna” “vsebinska”

Avtoriteta Opazovanje, empirija

odnos vsebina

spraševanje je pretnja, napad, spraševanje je način napredka,

dvom je nezadovoljstvo z osebo dvom = radovednost

natančnost = nesprejemljiva natančnost = edini način kako (se) razume<

Notranji zemljevid odnosov Zemljevid sveta

***

Od tod večina osnovnih lastnos< znanstvenega načina razmišljanja, jezika

Ponovimo

Trije pogoji za znanost:

1. Predpostavka nevednos/ (stališče “ne vem”, radovednost)

2. Enakopraven dostop do znanja -> določitev dela resničnos/, ki omogoča tak dostop (primarne kvalitete)

3. Vsebinsko mišljenje (za razliko od odnosnega)

ODPRTOST ZNANOSTI

Znanost kot odprt sistem

1. Ne vemo

2. Tudi, ko “vemo” (vse kar imamo na voljo je delujoča teorija) … ne vemo

Teorije so le trenutni modeli, ki najbolj ustrezajo

podatkom.

Oblika predmeta

Od teoretskega temelja k raziskovalni praksi: VAJE

Kri6čen pogled - od ideala k stvarnos6; iskanje ravnotežja (kri6čnost ni pro6…urjenje vsebinskega razmišljanja):

Npr. Namišljene strukture: resničnost (nasl. stran)

Npr. Znanost kot raziskovanje objek6vnega/primarnih kvalitet

Kaj je znanost? -> Kaj je kogni6vna znanost?

"I think that tastes, odors, colors, and so on are no more than mere names so far as the object in which we locate them are concerned, and that they reside in consciousness. Hence if the living creature were removed, all these qualities would be wiped away and annihilated"

—Galileo Galilei, The Assayer (published 1623)

Harari 2015:

• Our current assump,on that we do not know everything, and that even the knowledge we possess is tenta,ve, extends to the shared myths that enable millions of strangers to cooperate effec,vely. If the evidence shows that many of those myths are doub>ul, how can we hold society together?

How can our communi,es, countries and interna,onal system func,on?

All modern aBempts to stabilise the sociopoli,cal order have had no choice but to rely on either of two unscien,fic methods:

– Take a scien)fic theory, and in opposi)on to common scien)fic prac)ces, declare that it is a final and absolute truth. This was the method used by Nazis (who claimed that their racial policies were the corollaries of biological facts) and Communists (who claimed that Marx and Lenin had divined absolute economic truths that could never be refuted).

– Leave science out of it and live in accordance with a non-scien)fic absolute truth. This has been the strategy of liberal humanism, which is built on a dogma)c belief in the unique worth and rights of human beings – a doctrine which has embarrassingly liGle in common with the scien)fic study of Homo sapiens.

Skupni svet, opolnomočenje, ena resnica

…ugotovitev, da je to tudi socialni konstrukt (=znanstvena) na eni strani in opuščanje zaupanja v znanost na drugi

Teme pri predmetu Uvod v raziskovanje 1 Zgodovina znanosti

Trije pogoji za znanosti

Primarne/sekundarne kvalitete

Raziskovalni proces

Elementi “kroga” znanosti Opazovanje

Merjenje

Nelinearnost znanstvenega napredeka – trial and error Raziskovalni načrt

Gradniki RN

Znanost kot socialni sistem

Peer review

Merila za vrednotenje znanstvenega dela

Vaje: Navajanje, iskanje virov / navigacija po literature (ED) Vaje: Priprava raziskovalnega načrta (JB & ED)

Izbrane tehnike v raziskovanju duševnosti (JB) Znanje

Indukcija

Vrste statistike – znanje, pridobljeno na podlagi statistike (klasična, bayesianska, ...) Veljavnost, zanesljivost

Odprta znanost

Uporabljeni viri

• Pinker, S. (2012). The be&er angels of our nature: Why violence has declined. Penguin Group USA.

• Ivancevic, V. G., & Ivancevic, T. T. (2008).

Quantum leap: From Dirac and Feynman,

across the universe, to human body and mind.

World ScienBfic.

Proces znanstvenega dela in kvalitativno raziskovanje

Uvod v raziskovanje 1 Oktober 2019

2. predavanje

Znanost kot sistema,čno raziskovanje sveta in njegovi rezulta, Pomembni pojmi/teme:

opazovanje/kvalita.vno raziskovanje merjenje/meritev, podatek raziskovalni načrt

Naloga: izberi in preuči primer raziskovalnega procesa

Proces znanstvenega dela

Opredelitev vseh bistvenih parametrov raziskovalnega procesa Raziskovalni načrt

Raziskovalno vprašanje/hipoteza Vrsta podatkov

Protokol zbiranja podatkov

“metoda”/”tehnika”/instrument (udeleženci)

Analiza

Proces znanstvenega dela

Vir: Wikimedia Commons

Proces znanstvenega dela

h"p://thebiologyprimer.com/introduc5on-to-the-scien5fic-method

Proces znanstvenega dela

Primer: ”odkritje” nastanka vrst skozi proces naravne selekcije

Proces znanstvenega dela

Zanimanje/radovednost/interes

Publikacija –> intersubjek2vno preverjanje

Raziskovalno vprašanje/Hipoteza

Preverjanje MERITEV Redukcija -> Proto-teorija...

Razdelitev področja: kategorije/količine

VZTRAJNO OPAZOVANJE, INTIMIZACIJA S FENOMENOM Pregled virov

Proces znanstvenega dela

OPAZOVANJE kot temelj znanstvenega procesa

/ “kvalita=vno raziskovanje”

Kdaj kvalitativno raziskovanje?

Ko sistema/pojava/procesa, ki ga raziskujemo ne poznamo dovolj (da bi lahko določili spremenljivke, ...ga kvantificirali).

Phineas Gage

1868 je zdravnika Phienasa Gage-a, John Harlow napisal poročilo o

„mentalnih manifestatcijah‟ Gage-ovih poškodb. Gage-ja je opisal kot “fitful, irreverent, indulging at times in the grossest profanity…capricious and

Primer

Pierre Paul Broca Louis Victor Leborgne - Tan

Pierre Paul Broca (1824-1880)

Primer

Charles Darwin: Expression of the Emotions

Za raziskovanje uporabil:

- Odgovore na vprašalnik (iz celega sveta)-čustveni izraz pri različnih etičnih skupinah - Spomine iz njegovega popotovanja z Beagle-om

- Pogovore z vzgojitelji živine in golobov

- Opazovanje njegovih psov in muc ter orangutanov v Londonskem živalskem vrtu - Opazovanje svojega sina Williama Erasmusa Darwina v otroških letih (A

Biographical Sketch of an Infant),

- Preproste psihološke eksperimente s člani njegove družine glede

Ko nas zanimajo oblika, vzorci, struktura, organizacija, zaporedja... raziskovanega fenomena/sistema/pojava

Kdaj kvalitativno raziskovanje?

- Nevropsihološki uvidi zdravnika Duchenne de Boulogne iz psihiatričnega zavoda Salpetriere v Parizu,

- Na stotine fotografij igralcev, otrok in dojenčkov, -

- Opise psihiatričnih pacientov v West Riding Pauper Lunatic Asylum v Wakefieldu (West Yorkshire).

- Osebne izkušnje žalovanja

- Preučevanje teksta iz predavanja Henrya Maudsleya (1870) Body and Mind

- Preučevanje izrazov čustev v umetnosti, tudi preko pogovorov z igralcem Henry-em Siddons-onom (napisal Practical Illustrations of Rhetorical Gesture and Action -1807)

- Pogovore z anatomistom Robertom Knoxom (napisal Manual of Artistic Anatomy - 1852) – obe zadnje kasneje zavrgel kot

nezanesljive

Darwin, C. (1872). Expression of Emotion in Man and Animal.

Cambridge reprint. London: John Murray, Albemarle street.

… ^Primer

Darwinov vprašalnik h"ps://www.darwinproject.ac.uk/commentary/human- nature/expression-emo9ons/darwin-s-queries-expression

Primeri:

• 1. Ali je začudenje izraženo tako, da so oči in usta široko odprta in obrvi

privzdignjene?

• 12. Ali je smeh kdaj tako

ekstremen, da ga spremljajo solzne oči?

• 15. Ali se lahko prepozna izraze ljubosumja, občutkov krivde,

prebrisanosti? Čeprav ne vem kako bi jih lahko definiral.

• 17. Ali se prikima za potrditev in odkima za negacijo?

Primer

Primer

Darwin, C. (1872). Expression of Emotion in Man and Animal.

Cambridge reprint. London: John Murray, Albemarle street.

Kdaj kvalitativno raziskovanje?

ko nas zanimajo oblika, vzorci, struktura, organizacija, zaporedja... raziskovanega fenomena/sistema/pojava

Jean Piaget

o Zanimali so ga razlogi, ki jih otroci podajajo za svoje napačne odgovore na vpr. ki zahtevajo logično mišljenje. Verjel je, da = nepravilni odgovori odkrivajo pomembne razlike v mišljenju odraslih in otrok.

o Piaget je pozorno, podrobno naturalis=čno opazoval otroke in iz tega je napisal dnevniške opise v katerih je označeval njihov razvoje.

o Začel je z opazovanjem svojih treh otrok in s kvazi eksperimen= z njimi.

o Zatem je sistema=čno opazoval otroke Ženevske šole in z njimi delal

(klinične) intervjuje in kvazi eksperimente – pri različno starih otrocih, tudi

Primer

Alexander Luria (1902-1977) in nevropsihologija

…sought a new method which, being synthetic, reconciled the art and the science, description and explanation. It would remove artificiality from the laboratory, whilst keeping the analytic rigor.

I was depressed by how dry, abstract, and removed from reality all those arguments seemed. I wanted a psychology that would apply to real people as they live their lives, not an intellectual abstraction in a laboratory. I also found academic psychology terribly unattractive because I could see no way to connect such research to anything outside of the laboratory. I wanted a psychology that was relevant, that would give some substance to our discussions about building a new life. (p.27- 28)

He believed that human faculties could not be studied or

understood in isolation but had always to be comprehended in relation to the live and formative influences. (Sacks, 2008)

Cole, M., Levi,n, K., & Luria, A. R. (2014). The autobiography of Alexander Luria:

A dialogue with the making of mind. Psychology Press.

Primer

• Etnografski pristop: 1931, 1932 so Luria in kolegi poskusili nekaj časa živeti v člani skupnosti, ki so jo proučevali (jezik), preden so pričeli zbirati podatke, tako da so šele po vzpostavitvi odnosa z udeleženci, začeli z intervjuji, v bolj udobnih okoliščinah.

• Uporabljali so tudi t.i. metodo “hipotetični nasprotnik” – predstavitev mnenja izmišljene osebe udeležencu, da bi izzvali refleksijo. Takšne intervence, so

pogosto rezultirale v spremembi udeleženčeve izvedbe, tekom samega zbiranja podatkov.

Zasetsky- poškodba možganov zaradi delcev projek:la (2. SV) – vizualna agnozija, motnje spomina in druge kogni:vne težave. Luria ga spremljal več kot 30 let:

kombinacija rigoroznih znanstvenih opisov nevrološkega funkcioniranja in iskanje razumevanja človeškega bitja v njegovi celo: in

Anselm L. Strauss Analiza besedila in poskusna teorija

Glaser & Strauss (1967) Barney G. Glaser

Povratek zanimanja za raziskovanje sekundarnih kvalitet – vstop “kvalitativnihmetod”

Merjenje in znanost kot socialni sistem

Uvod v raziskovanje 1 Oktober 2019

3. predavanje

Elementi znanstvenega procesa

Zanimanje/radovednost/interes

Publikacija –> intersubjek2vno preverjanje

Preverjanje MERITEV Raziskovalno vprašanje/Hipoteza

Redukcija -> Proto-teorija...

Razdelitev področja: kategorije/količine

VZTRAJNO OPAZOVANJE, INTIMIZACIJA S FENOM Pregled virov

Kako do številk?

ŠTETJE

2r = 72cm v = 75cm

MERJENJE

2r = 72cm v = 75cm 2r = 72cm

v = 75cm

MERJENJE

IQ

• Brocca, Galton

• Wilhelm Wundt

• Binet-Simon test

• „mental age“/“chronological age“ *100

• Standardizacija – spremembe IQ v populaciji

Korak k “resničnos-” (intersubjek-vni preverljivos-): MERJENJE

Merjenje = določanje razmerja količin

= Določanje števila izbrani en5te5

= Množica opazovanj, ki zmanjšajo negotovost, kjer je rezultat izražen kot količina /informacijska teorija merjenja

Meritev: dogovor o načinu merjenja

Epistemološko vprašanje: s čim korespondira rezultat meritve? (v klasični fiziki?, v kvantni fiziki?, v psihologiji?)

Izvor psihološkega “instrumenta”.

Teorija (proto-teorija) kot temelj za kategorialno razdelitev

Uporabni viri:

• Michell, J. (1999). Measurement in psychology: a cri;cal history of a methodological concept. New York: Cambridge University Press.

• Nagel, E. (1932). On the logic of measurement.

• Hubbard, D. W. (2014). How to measure anything: Finding the value of intangibles in business. John Wiley & Sons.

• Penrose, R., & Jorgensen, P. E. (2006). The road to reality: A complete guide to the laws of the universe. The Mathema:cal Intelligencer, 28(3), 59-61.

• Price, P. C., Jhangiani, R., & Chiang, I. C. A. (2015). Research methods in psychology. BCCampus.

• The Stanford Encyclopedia of Philosophy:

Tal, Eran, "Measurement in Science", The Stanford Encyclopedia of Philosophy (Fall 2017 Edi:on), Edward N. Zalta (ed.), URL =

<hGps://plato.stanford.edu/archives/fall2017/entries/measurement-science/>.

Zanimanje/radovednost/interes

Publikacija –> intersubjektivno preverjanje Redukcija -> Proto-teorija...

Razdelitev področja: kategorije/količine

VZTRAJNO OPAZOVANJE, INTIMIZACIJA S FENOM Pregled virov

Raziskovanje odnosa med (znanimi) kategorijami

Pregled virov (kategorije, že znani odnosi) Hipoteza/raziskovalno vprašanje

Katere podatke

Kako jih dobiti? (»protokol«) Kaj z njimi? (analiza)

Publikacija, intersubjektivno in intersituacijsko preverjanje

Proces znanstvenega dela lahko razdelimo na dve veliki področji:

1. Grajenje znanja / modela / teorije o izbranem fenomenu

2. Raziskovanje odnosov med kategorijami, določenimi s tem modelom Naravoslovna ideja redukcije na osnovne elemente

(raziskujemo odnose med osnovnimi elemenD, ko so znani, znanje sestavimo/sinteDziramo v model celotnega

fenomena)

raziskovalni načrt

Uporabni viri

Internet Encyclopedia Of Philosophy:

Vnos „Objec:vity”

h=p://www.iep.utm.edu/objec:v/

Understanding Science (Berkeley.edu)

h=ps://undsci.berkeley.edu/ar:cle/0_0_0/socialsid

Resnica

• Resnica je lastnost trditve: ujemanje med trditvijo in resničnostjo (korespondenčna teorija resnice)

• Bertrand Russell theorized that a statement, to be true, must have a structural isomorphism with the state of

affairs in the world that makes it true. For example, "A cat is on a mat" is true if, and only if, there is in the world a cat and a mat and the cat is related to the mat by virtue of

being on it. If any of the three pieces (the cat, the mat, and the relaGon between them which correspond respecGvely to the subject, object, and verb of the statement) is

missing, the statement is false.

Resničnost

• Resničnost je svet, neodvisen od človeških misli in zaznav

(realizem)

“One cannot get out of one’s subjective

impressions, it seems, to test them for reliability.

The prospects for knowledge of the objective world are hampered by our essential

confinement within subjective impressions.”

(Internet Enc. Of Phil.)

Najboljši nadomestek za resničnost:

Intersubjek+vno strinjanje

Intersubjektivno strinjanje

• The example of two people giving differing reports about the weather (e.g., “chilly” vs.

“pleasant”) illustrates that varia?on in different subjects’ judgments is a possible indicator of the subjec?vity of their judgments. Agreement in

different subjects’ judgments (20°C) is oGen taken to be indica?ve

Philosophers commonly call of objec?vity.

this form of agreement “intersubjec+ve agreement.”

(Internet Enc. Of Phil.)

Intersubjektivno strinjanje

Despite plausible ways of arguing that intersubjec5ve disagreement indicates error and agreement indicates some probability of truth, defenses of objec5ve knowledge all face the philosophically daun5ng challenge of providing a cogent argument showing that any purported “mark” of reliability (including apparent intersubjec5ve agreement) actually does confer a high likelihood of truth. The task seems to presuppose some method of determining objec5ve truth in the very process of establishing certain sorts of subjec5ve impressions as reliable indicators of truth. That is, we require some independent (non-subjec5ve) way of determining which subjec5ve impressions support knowledge of objec5ve reality before we can find subjec5vely accessible “markers” of the reliable subjec5ve impressions. What could such a method be, since every method of knowledge, judgment, or even thought seems quite clearly to go on within the realm of subjec:ve impressions? One cannot get out of one’s subjec:ve impressions, it seems, to test them for reliability. The prospects for knowledge of the objec:ve

Intersubjek+vno strinjanje

Znanstvena pot do doseganja intersubjek3vnega

strinjanja

Intersubjektivno strinjanje

Znanstvena pot do doseganja intersubjek3vnega

strinjanja: ocena kolegov (peer review)

Understanding Science (Berkeley.edu)

h7ps://undsci.berkeley.edu/ar<cle/0_0_0/socialsideofscience_07

Peer review revije

Psychological Science

Primer obrazca za recenziranje

Primer obrazca za recenziranje

Definicija znanos- II

Znanost je (samo)organizirani socialni sistem

…z drugimi besedami: znanost je tisto, kar počno

znanstveniki.

Navajanje

Gradnja znanos. “na ramenih velikanov”

Vrste navajanj

• Navajanje rezultatov drugih raziskav (kot temelj za predstavljeno tezo)

• Navajanje formalizmov (ki jih uporabljamo za analizo/interpretacijo)

• Navajane teorij/tez (na katerih temelji naša teza)

• Navajane teorij/tez/rezultatov kot pregled področja

• Navajanje teorij/tez (za katere menimo, da smo jih ovrgli)

• Navajanje “c.f.” conferatur (dodatni/povezani viri)

• Navajanje (filozofskih) idej (na katerih temeljimo)

• Navajanje (filozofskih) idej, ki jih razvijamo

• Navajanje (filozofskih) idej (ki jih zavračamo)

Erikson, M. G., & Erlandson, P. (2014). A taxonomy of mo>ves to cite. Social studies of science, 44(4), 625-637.

Merila za merjenje znanstvene uspešnos3

Thomson Reuters Web of Science

Science Cita*on Index (SCI)

• SCI: Indeks citatov med publikacijami, ki omogoča bralcu, da enostavno ugotovi, kateri kasnejši

dokumen9 navajajo predhodne dokumente.

• Kriteriji za sprejem v SCI:

– Standardi za objavo (peer review, e3čne objavne navade,…)

– Revija pokriva novo / še nepokrito območje znanos3

– Članki in avtorji morajo bi3 dovolj ci3rani (Impact

Impact Factor (IF)

• IF: Dejavnik vpliva je merilo pogostos2, s

katero je bil povprečen članek v reviji naveden v posameznem letu.

• A = število referenc iz danega leta na članke iz prejšnjih dveh let

• B = število vseh objavljenih člankov prejšnjih dveh let

• IF (v danem letu) = A/B

Impact factor

• Nature: 38.138

• Journal of Cogni5ve Neuroscience: 5.357

• Psychological Science: 4.940

Napredek znanos,?

Časovnica odkri,j

Kumulativni deleži navedenih

odkritij po letih

Kumula&vni deleži navedenih

odkri&j po le&h

Open access journals

Predatorske revije/konference

A sample sentence from the abstract:

“The atoms of a better universe will have the right for the same as you are the way we shall have to be a great place for a great time to enjoy the day you are a wonderful person to your great time to take the fun and take a great time and enjoy the great day you will be a wonderful time for your parents and kids,”

It concludes: “Power is not a great place for a good time.”

Bartneck illustrated the paper – titled, again through

autocorrect, “Atomic Energy will have been made available to

Iskanje člankov, citiranje in navajanje virov ter merilci

znanstvene odličnosti

Uvod v raziskovanje 1 Oktober 2019

4. predavanje (+ vaje)

Kako se lotiti načrtovanja raziskave?

• Mary

Harrington (2011)

svetuje:

– sodelovanje z mentorico, s katero si delite

zanimanje

za področje

raziskovanja

Kako se lotiti načrtovanja raziskave?

• Mary

Harrington (2011)

svetuje:

– obsežno in pozorno branje

strokovne literature;

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 104

Harrington, M. (2011). The design of experiments in neuroscience. Thousand Oaks, CA: Sage, str. 41–46

Kako se lotiti načrtovanja raziskave?

• Mary

Harrington (2011)

svetuje:

– obsežno in pozorno branje

strokovne

literature;

Kako se lotiti načrtovanja raziskave?

• Mary

Harrington

(2011) svetuje:

– zoženje razpona raziskoval- nega

vprašanja.

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 106

Harrington, M. (2011). The design of experiments in neuroscience. Thousand Oaks, CA: Sage, str. 41–46

Nekaj načinov iskanja

• Iskanje:

– vprašajte strokovnjake – pregledni članki, knjige – splošni iskalniki

– domače strani raziskovalcev

– specifične znanstvene revije (npr. TiCS)

– podatkovne baze znanstvenih člankov in knjig (npr.: Web of Science, Scopus, Google Scholar, ScienceDirect, Oxford journals, Wiley Online

Library, PsychArticles, PubMed, Nature, PlosOne,

VRSTE ZNANSTVENIH GRADIV

• Knjige

– monografije – zborniki

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 108

VRSTE ZNANSTVENIH GRADIV

• Knjige

– monografije – zborniki

• Referenčne knjige

– enciklopedije – slovarji

– učbeniki – atlasi

VRSTE ZNANSTVENIH GRADIV

• Znanstveni članki

– Bennett, C. M., Miller, M. B., & Wolford, G. L. (2009). Neural correlates of interspecies perspective taking in the post-mortem Atlantic

Salmon: an argument for multiple comparisons correction.

Neuroimage, 47(Suppl 1), p. 125.

• Konferenčni prispevki

– npr. konferenca MEi:CogSci

• Spletne strani

– Stanford Encyclopedia of Philosophy: https://plato.stanford.edu/

– Scholarpedia: http://www.scholarpedia.org/article/Main_Page

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 110

Interdisciplinarne revije kognitivne znanosti

• Trends in Cognitive Sciences (TiCS)

• Behavioral and Brain Sciences (BBS)

• Cognitive Science

• Cognition

• Wiley Interdisciplinary Reviews (WIREs): Cognitive Science

• Topics in Cognitive Science (topiCS)

• Cognitive Processing

• Consciousness and Cognition

Dostop in povezave do znanstvenih virov

• Dostop:

– Iz prostorov fakultet, nekaterih knjižnic;

– Za oddaljeni dostop se morate vpisati v knjižnico PeF, ki vam dodeli vpisno številko (=uporabniško ime) in geslo:

http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=312.

• Portali za dostop do e-virov:

– NUK Mrežnik & mEga iskalnik NUK: http://www.nuk.uni- lj.si/nuk/mreznik.asp;

– DIKUL: http://dikul.uni-lj.si.

• Povezave:

– PeF knjižnica: http://www.pef.uni-lj.si/48.html – E-knjige: http://www.pef.uni-lj.si/234.html#c797

– Opis in dostopnost nekaterih ponudnikov revij in knjig:

http://www.pef.uni-lj.si/298.html

– Bibliografske zbirke (Web of Science, Scopus...):

http://www.pef.uni-lj.si/300.html

– Enciklopedije in slovarji: http://www.pef.uni-lj.si/318.html

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 112

Smisel in namen navajanja

• Izraža avtorstvo raziskovalnega dela;

• razvidno mora biti, ali je ideja vaša ali prihaja od koga drugega.

• Omogoča vsaki bralki besedila, da preveri:

• izvor in utemeljenost znanstvenih podatkov, izsledkov in trditev;

• ustreznost in veljavnost metode;

• transparentnost teoretskega okvirja;

• kako bi lahko sama ponovila dano raziskavo.

• Doprinaša k vzpostavljanju znanstvene skupinosti

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 114

Vrste navajanj

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 116

• Navajanje rezultatov drugih raziskav (kot temelj za predstavljeno tezo)

• Navajanje formalizmov (ki jih uporabljamo za analizo/interpretacijo)

• Navajane teorij/tez (na katerih temelji naša teza)

• Navajane teorij/tez/rezultatov kot pregled področja

• Navajanje teorij/tez (za katere menimo, da smo jih ovrgli)

• Navajanje “cf.” conferatur (dodatni/povezani viri)

• Navajanje (filozofskih) idej (na katerih temeljimo)

• Navajanje (filozofskih) idej, ki jih razvijamo

• Navajanje (filozofskih) idej (ki jih zavračamo)

Plagiarizem

• Če navajate del besedila dobesedno, morate to ustrezno označiti in navesti stran:

– As is succinctly put forth by Merleau-Ponty towards the end of his Phenomenology of Perception: “The world is inseparable from the subject, but from a subject who is nothing but a project of the world;

and the subject is inseparable from the world, but from a world that it itself projects” (Merleau-Ponty, 2012, str. 454).

• Če povzemate, morate navesti, od kod povzemate:

– The phenomenological study of decision-making of parents of

infants in intensive care by Michael van Manen (2014), on the other hand, is, to my knowledge, one of the few studies of decision-

Plagiarizem

• Primeri plagiarizma:

– dobesedno prepisovanje iz vira brez uporabe navednic (tudi, kadar je avtorica navedena);

– ohranjanje iste stavčne strukture z le manjšimi spremembami besed;

– parafraziranje brez navedbe;

– uporaba svojih dotedanjih objav brez navedbe;

– predstavljanje skupinskega dela za svoje lastno ali brez navedbe soraziskovalcev.

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 118

NEKAJ SLOGOV NAVAJANJA

• Humanistične vede

– CMS (Chicago Manual of Style)

– MLA (Modern Language Association)

• Družbene vede:

– APA (American Psychological Association) – AAA (American Anthropological Association) – …

• Naravoslovne in ostale znanosti

– ACS (American Chemical Society) – CBE (Council of Biology Editors)

– IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) – NLM (National Library of Medicine)

• According to Jones (1998), “students often had

difficulty using APA style, especially when it was their first time" (p. 199).

• Jones (1998) found "students often had difficulty using APA style" (p. 199); what implications does this have for teachers?

• She stated, “students often had difficulty using APA style" (Jones, 1998, p. 199), but she did not offer an explanation as to why.

• The APA style is believed to be challenging for students (Jones, 1998).

• Jones (1998) points out that the APA style commonly poses difficulties to students.

http://www.plagiarism.org/plag_article_citation_styles.html

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 120

• 2:

– (Wegener & Petty, 1994)

• 3–5:

– (Kernis, Cornell, Sun, Berry & Harlow, 1993)

– V sledečih navedkih uporabi: (Kernis et al., 1993)

• >5:

– (Kernis et al., 1993)

• Dve v istem letu objavljeni deli iste avtorice:

– (Jones, 1998a; 1998b) – ustrezno označite tudi v referencah

• Dve deli v istem oklepaju:

– (Berndt, 2002; Harlow, 1983)

• Dve deli v istem oklepaju z istim imenom:

APA: REFERENCE ( NA KONCU besedila ) – ČLANKI & KNJIGE

• Članki:

– Author, A. A., Author, B. B., & Author, C. C. (Year). Title of article.

Title of Periodical, volume number(issue number), pages.

– Scruton, R. (1996). The eclipse of listening. The New Criterion, 15(30), 5-13.

• Knjige:

– Author, A. A. (Year of publication). Title of work: Capital letter also for subtitle. Location: Publisher.

– Calfee, R. C., & Valencia, R. R. (1991). APA guide to preparing manuscripts for journal publication. Washington, DC: American Psychological Association.

• Poglavje / članek iz zbornika (knjige)

– Author, A. A., & Author, B. B. (Year of publication). Title of chapter.

In A. Editor & B. Editor (Eds.), Title of book (pages of chapter).

Location: Publisher.

– O'Neil, J. M., & Egan, J. (1992). Men's and women's gender role journeys: A metaphor for healing, transition, and transformation. In B. R. Wainrib (Ed.), Gender issues across the life cycle (pp. 107-123).

New York, NY: Springer.

(http://owl.english.purdue.edu/owl/resource/560/07/)

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 122

MERILCI ZNANSTVENE USPEŠNOSTI

Science cita)on index (SCI)

Indeks citatov med publikacijami, ki omogoča bralki, da enostavno ugotovi, kateri kasnejši dokumen9 navajajo predhodne dokumente.

• Kriteriji za sprejem v SCI:

– Standardi za objavo (peer review, e3čne objavne navade,…) – Revija pokriva novo / še nepokrito območje znanos3

– Članki in avtorji morajo bi3 dovolj ci3rani (Impact Factor)

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 124

MERILCI ZNANSTVENE USPEŠNOSTI

Faktor vpliva (impact factor – IF)

• merilo pogostos,, s katero je bil povprečen članek v reviji naveden v posameznem letu;

• IF (v danem letu) = A/B

– A = število referenc iz danega leta na članke iz prejšnjih dveh let – B = število vseh objavljenih člankov prejšnjih dveh let

MERILCI ZNANSTVENE USPEŠNOSTI

Faktor vpliva (impact factor – IF)

• merilo pogostos,, s katero je bil povprečen članek v reviji naveden v posameznem letu;

• IF (v danem letu) = A/B

– A = število referenc iz danega leta na članke iz prejšnjih dveh let – B = število vseh objavljenih člankov prejšnjih dveh let

• Npr.: Revija Nature je imela v 2017 dejavnik vpliva 41.577

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 126

MERILCI ZNANSTVENE USPEŠNOSTI

MERILCI ZNANSTVENE USPEŠNOSTI

h-index

• maksimalna vrednost h, pri kateri je avtorica (ali

revija) objavila h člankov, od katerih je bil vsak

vsaj h-krat naveden

Scimago journal & country rank

• h"ps://www.scimagojr.com/

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 128

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 130 Zajem zaslona s spletne strani https://www.scimagojr.com/

(obiskano 29. 10. 2019).

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 132 Zajem zaslona s spletne strani https://www.scimagojr.com/

(obiskano 29. 10. 2019).

Google Scholar

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 134

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 136 Van Noorden, R., Maher, B., & Nuzzo, R. (2014). The top 100 papers.

Nature News, 514(7524), 550.

Van Noorden, R., Maher, B., & Nuzzo, R. (2014). The top 100 papers. Nature News, 514(7524), 550.

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 138

Ho, Y. S., & Hartley, J. (2016). Classic articles in psychology in the Science Citation Index

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 140

Ho, Y. S., & Hartley, J. (2016). Classic articles in psychology in the Science Citation Index

It is generally accepted that an ar1cle’s impact might not always be high immediately a7er its publica1on (Fu, Wang, & Ho, 2012). Indeed, some papers have been called ‘Sleeping Beau1es’, that is papers that suddenly get cited a7er a long period of 1me (Li, 2014). van Raan (2004) defined the three characteris1cs of such publica1ons to be depth of sleep, length of sleep, and awakening intensity. The ar1cle published by Stroop (1935) provides an example: This paper introduced a the colour-word test for iden1fying where knowledge acted as a handicap – people reading coloured words (e.g., blue) printed in a different colour (e.g., red), for example, take longer to say blue thanwhen the word blue is printed in blue. This paper had an average cita1on per year of 0.68 in the first 25 years, including the publica1on year, and 24 years a7er its publica1on.

A7er such deep sleep (50 years) however, the annual cita1ons increased slightly for another 31 years and then increased sharply in last two

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 142

Yeung, A. W., Goto, T. K., & Leung, W. K. (2017). At the leading front of neuroscience: a

Open access journals

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 144

Predatorske revije in konference

Uporabne povezave

• PeF knjižnica: http://www.pef.uni-lj.si/48.html – vpis in izposoja: http://www.pef.uni-lj.si/516.html – dostop do e-virov: http://www.pef.uni-lj.si/54.html – raziskovalni vodiči: http://vodici.pef.uni-

lj.si/subjects/index.php

• npr. citiranje in navajanje virov po APA standardih:

http://vodici.pef.uni-lj.si/subjects/guide.php?subject=citiranje

• Stili strokovnega pisanja, navajanje

– APA slog: http://owl.english.purdue.edu/owl/section/2/10/

– MLA slog: http://owl.english.purdue.edu/owl/section/2/11/

– Chicago slog:

https://owl.english.purdue.edu/owl/resource/717/01/

– O slogih navajanja in plagiarizmu:

http://www.plagiarism.org/plag_article_citation_styles.html – Informacije o pisanju in navajanju :

http://owl.english.purdue.edu/

– Writing center of UNI Wisconsin:

http://www.writing.wisc.edu/

– Miran Hladnik: Stil strokovnega pisanja (v slovenščini):

http://lit.ijs.si/sp_ssp.html

Uvod v raziskovanje 1, št. leto 2019/20 146

Uporabne povezave

• Orodja:

– http://www.mendeley.com/

– Endnote (geslo za dostop lahko pridobite v knjižnici PeF)

– http://www.zotero.org/

• Pregledovalniki črkovanja in slovnice:

– Amebis Besana (slo.):

https://besana.amebis.si/preverjanje/

– Grammarly (ang.): https://www.grammarly.com – O pisanju člankov in druge info:

– http://abacus.bates.edu/~ganderso/biology/res ources/writing/HTWgeneral.html

5. predavanje: Osnove nevroznanstvenih metod – EEG 6. predavanje: Osnove nevroznanstvenih metod – MRI 7. predavanje: Osnove nevroznanstvenih metod – NIBS

Uvod v raziskovanje 1

November in december 2019

Znanje

Uvod v raziskovanje 1 December 2019

8. predavanje

ZNANSTVENO ZNANJE

Kako izvede*, kako deluje svet?

Problem indukcije

Oblika znanstvenih teorij

Falsifikabilnost; demarkacija znanos:

Epistemologija in znanost – Lastnos* spoznavanja in lastnos* grajenja znanstvenega znanja

Bayesovo dopolnjevanje verjetnos:

- v kogni:vnih sistemih - znanstvene teorije

- revolucije ali evolucije?

- plusi in minusi Bayesianske percepcije Kako skoči: iz potencialne vrtače?

Prak*čne rešitve problema indukcije, vprašanje zanesljivos* teorije/instrumenta Sta:s:ka: kaj pomeni p?

Indukcija deluje samo, če predpostavljamo gaussovo porazdelitev

Kako izvede*, kako deluje svet?

Dedukcija

• Iz splošnega v konkretno

Indukcija

• Iz konkretnega v splošno

David Hume

1711- 1776

“More complex ideas are then created by the combination of simple ideas (E. 2.5/19). Hume took there to be a number of relations

between ideas, including the relation of causation (E. 3.2; for more on Hume’s philosophy in general, see Morris & Brown 2014).

For Hume, the relation of causation is the only relation by means of which “we can go beyond the evidence of our memory and senses” (E.

4.1.4, T. 1.3.2.3/74). Suppose we have an object present to our

senses: say gunpowder. We may then infer to an effect of that object:

say, the explosion. The causal relation links our past and present experience to our expectations about the future (E. 4.1.4/26).”

(SEP, Problem of Induction)

Oblika znanstvenih trditev

• Zakon: univerzalni (splošni stavki), ki se

nanašajo na določeno področje pojavov in za katere velja vezni pogoj "če - potem“ (Jerman, Znanost o znanos?)

• Hipoteza: predlagana razlaga za nek fenomen (Hilborn in Mangel, 1997)

• Teorija: trditev o odnosu med dvema ali več količinami (spremenljivkami, kategorijami, observablami)

• Hilborn, R., & Mangel, M. (1997). The ecological detec-ve: confron-ng models with data(Vol. 28). Princeton University Press.

OPAZOVANJE

Konstrukcija teorije

(modela, ki poveže rezultate meritev) indukcija dedukcija

Karl Popper

Znanstvene trditve so falsifikabilne: vključujejo način, kako se jih da ovreči

Popper ponudi namesto rešitva Humovega problema način, kako žive9 z njim.

Rešitev problema demarkacije

Ničelna hipoteza

Primera neznanstvenih teorij:

– Komunizem

– Freudova psihoanaliza

Kaj pa teorija evolucije?

Teorije kot vrste

• “Theories that be'er survive the process of refuta/on

are not more true, but rather, more "fit" – in other

words, more applicable to the problem situa8on at

hand. Consequently, just as a species' biological fitness

does not ensure con8nued survival, neither does

rigorous tes8ng protect a scien8fic theory from

refuta8on in the future. […] For Popper, it is in the

interplay between the tenta/ve theories (conjectures)

and error elimina/on (refuta/on) that scien/fic

knowledge advances toward greater and greater

problems; in a process very much akin to the interplay

Epistemologija in znanost

– Lastnos2 spoznavanja in lastnos2 grajenja znanstvenega znanja

Bayesianski model spoznavanja

Pogojna verjetnost

! " #

= ! # " ∗ !(")

!(#)

Posledici Bayesianskega grajenja slike sveta

1. Pričakovanje oz. “hipoteza” o svetu se prilagaja glede na nove podatke 2. Slika sveta je mešanica pričakovanj in percepcije

Anil Seth: Experienced world = controlled hallucination (matching prediction to belief)

Slika sveta je mešanica pričakovanj in percepcije

Two ways of correcting predictions

Metastability

Grajenje znanstvenih teorij ! " # = ! # " ∗ !(")

!(#)

Znanstvene revolucije ali znanstvena evolucija?

(Paradigma kot google bubble)

Praktične rešitve problema indukcije, vprašanje zanesljivosti teorije/instrumenta

Pomen repliciranja, kriza

replikabilnosti in odprta znanost

Uvod v raziskovanje 1 December 2019

9. predavanje

Ponovitev …

• dedukcija & indukcija

• problem indukcije

• kriterij falsifikabilnos+

kot “rešitev” problema indukcije