• Rezultati Niso Bili Najdeni

vključenost v neformalno izobraževanje

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "vključenost v neformalno izobraževanje"

Copied!
29
0
0

Celotno besedilo

(1)

Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in

vključenost v neformalno izobraževanje

Janko Muršak in Marko Radovan Filozofska fakulteta UL

(2)

Vprašanja za analizo

1. Koliko se posamezniki z enakim nivoji formalne izobrazbe razlikujejo v doseženi stopnji razvoja spretnosti in kompetenc glede na obseg

vključenosti v razne oblike neformalnega izobraževanja?

2. Ali so med tistimi, ki se vključujejo v neformalno izobraževanje zaradi potreb dela in tistimi, ki se vanj vključujejo mimo potreb dela, opazne razlike v izmerjenih temeljnih spretnostih na različnih področjih?

3. Ali so razlike v izmerjenih spretnostih odvisne od zaposlitvenega statusa in starosti?

4. Ali med deležem vključenosti v neformalno izobraževanje obstajajo

razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter glede na poklicno področje po SKP?

(3)

Pozitivni učinki vključevanja v neformalno izobraževanje

Vključevanje v neformalno izobraževanje je pri

tistih z nižjo izobrazbo imelo večje pozitivne

učinke kot pri tistih s srednjo in višjo izobrazbo

(4)

200 220 240 260 280 300

Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI

Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja izobrazba

Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO

Nižja izobrazba = ISCED stopnje 1, 2 in 3C kratki p.

Srednja izobrazba = ISCED stopnje 3A, 3B, 3C dolgi p. in 4.

Višja izobrazba = ISCED stopnje 5A, 5B in 6.

2. st. = 291 t.

3. st. = 276 t.

Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje (mednarodna povprečja)

(5)

Nižje izobraženi najbolj odvisni od

vključevanja v neformalno izobraževanje

Slovenija po pomenu vključevanja v neformalno

izobraževanje odstopa zlasti pri nižje izobraženih in sicer pri pisnih spretnostih in pri spretnostih

reševanja problemov.

(6)

Razlike v doseženih točkah v bralnih spretnostih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje za izbrane države

22,3

8,5 8

8,2

15,3 14,5

19

9

5,8 14,4

13,3

12,4

nižja izobr. srednja izobr. višja izob

Slovenija Italija Češka Povprečje

(7)

Razlike v doseženih točkah v matematičnih spretnostih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje za izbrane države

13,7

10

4,8 15,4

16,8

14,1 15,4

9,8

8,4 16,8

13,3 13,6

nižja izobr. srednja izobr. višja izob

Slovenija Italija Češka Povprečje

(8)

Razlike v spretnostih reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje

19,5

12,2

8,7 14,7

11,4

7,5

11,5 11,4 11,2

nižja izobr. srednja izobr. višja izob

Slovenija Češka Povprečje

(9)

Neformalno izobraževanje v funkciji dela ali mimo potreb dela

Povprečje vključenih držav ne izkazuje

enoznačnega vpliva na razvoj posameznih

spretnosti

.

(10)

200 220 240 260 280 300

NFI - delo NFI - drugo NFI - delo NFI - drugo NFI - delo NFI - drugo

Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja izobrazba

Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO

Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe glede na vrsto neformalnega izobraževanja (mednarodna povprečja)

(11)

Neformalno izobraževanja v funkciji dela ali mimo potreb dela - Slovenija

Pokazalo se je, da je za Slovenijo v večji meri kot za

povprečje vključenih držav značilno, da dosegajo boljše rezultate tisti, ki so vključeni v neformalno

izobraževanje mimo potreb dela.

To se je pokazalo tudi v primerjavi z dvema izbranima

primerjanima državama, Slovaško in Irsko.

(12)

Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – nižja izobrazba

-6

-9,1

10,5 13,8

16,9

-5

-23,1

0,6

-38,3 7,2

11,4

-2

besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov

Slovenija Irska Slovaška Povprečje

Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat

(13)

Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – srednja izobrazba

6,9

-6,7 -4,3

66,8

9

-14,8 40,1

8

2,7 47,2

-2,1

-6,8

besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov

Slovenija Irska Slovaška Povprečje

Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat

(14)

Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – višja izobrazba

-6,3

-7,3

-4,8

-7,6

2,5

-8,2 7,6

4,4

-4,6 0,6

3,9

-0,3

besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov

Slovenija Irska Slovaška Povprečje

Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat

(15)

Komentar

Velik pomen dejavnosti v prostem času in možnosti, ki jih nudi vsakdanje življenjsko okolje in kvaliteta osebnega življenja, ki je povezana z izobraževanjem.

Angažiranost posameznika v svojem socialnem okolju je bolj pomembna kot poklicni angažma.

(16)

Starost, neformalno izobraževanje in upadanje nivoja spretnosti

S starostjo se doseženi nivo spretnosti znižuje, pri čemer

vključevanje v neformalno izobraževanje ta trend zmanjšuje in to posebej močno pri tistih z nižjo in tistih z višjo doseženo

izobrazbo.

Preseneča rezultat za Slovenijo, kjer je pri tistih srednje izobraženih, ki so vključeni v neformalno izobraževanje, velikost upadanja

matematičnih spretnosti večja , kot pri tistih, ki niso vključeni.

(17)

NIŽJA IZOBRAZBA

VIŠJA IZOBRAZBA SREDNJA IZOBRAZBA

0 100 200 300

POVPR SLO POVPR SLO

Besedilne spretnosti

POVPR SLO POVPR SLO

Matematične spretnosti

POVPR SLO POVPR SLO

Digitalne spretnosti

Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI

0 100 200 300

POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO

0 100 200 300

POVPR SLO POVPR SLO

24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več

POVPR SLO POVPR SLO

24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več

POVPR SLO POVPR SLO

24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več

(18)

Zaposlitveni status in dosežena raven spretnosti

Zaposlenost nima a priori pozitivnega učinka na razvoj posameznih spretnosti

Podatki za Slovenijo so presenetljivi in kažejo celo obraten trend – brezposelni in delovno neaktivni kažejo boljše

rezultate, posebej pri srednje izobraževanih

(19)

NIŽJA IZOBRAZBA

VIŠJA IZOBRAZBA

tehnološko bogatih okoljih glede na zaposlitveni status

225,6243,7 229,3240,2 235,4245,7

0 50 100 150 200 250 300

Zaposleni Brezposelni Neaktivni

Besedilne spretnosti

Slovenija Povprečje

221,1236,5 213,9 226 225,8234,1

Zaposleni Brezposelni Neaktivni

Matematične spretnosti

Slovenija Povprečje

240 260,4 258,4265,3 267,3274,5

Zaposleni Brezposelni Neaktivni

Digitalne spretnosti

Slovenija Povprečje

287,1297 290,4 289,7 279283,6

0 50 100 150 200 250 300

Zaposleni Brezposelni Neaktivni

Besedilne spretnosti

Slovenija Povprečje

292,5 296,7 295282,8 285,2 279,8

Zaposleni Brezposelni Neaktivni

Matematične spretnosti

Slovenija Povprečje

289,7 296,2 296,4 294,6 278,9 283,6

Zaposleni Brezposelni Neaktivni

Digitalne spretnosti

Slovenija Povprečje

(20)

Razlike v bralnih in matematičnih spretnostih in spretnosti reševanja problemov glede na zaposlitveni status –

Slovenija, srednja izobrazba

Pri besedilnih spretnostih so za 6 točk boljši brezposelni, pri matematičnih spretnostih ob minimalnih razlikah »vodijo«

brezposelni (0,6 točke), pri spretnostih reševanja problemov pa so bili brezposelni boljši kar za 13,3 točke.

(21)

Komentar: Možni razlogi?

• Nestimulativno delovno okolje?

• Manjša angažiranost zaposlenih?

• Prizadevanja, potreba po večji iznajdljivosti pri brezposelnih?

• Utrujenost?

(22)

Vključenost v neformalno

izobraževanje – javni/zasebni sektor

Vključenost v neformalno izobraževanje je po deležu precej višja v zasebnem kot v javnem sektorju, tako v povprečju vključenih držav kot v Sloveniji.

Je pa v Sloveniji delež vključenih tako v javnem kot v zasebnem

sektorju pomembno višji kot v povprečju vključenih držav.

(23)

48,7

62,4

29,2

36,9 31,4

Vse države Slovenija

Zasebni sektor Javni sektor Neprofitne organizacije

Sloveniji je numerus neprofitnega sektorja izjemno majhen, zato smo ga izločili iz nadaljnje obravnave

(24)

Vključenost po poklicnih dejavnostih (po SKP)

Slovenija je tudi po kategorijah poklicnih dejavnosti (SKP) po vseh

kategorijah razen pri uradnikih visoko nad povprečjem vključenih

držav glede na vključenost v neformalno izobraževanje

(25)

dejavnost po SKP za Slovenijo in za povprečje vseh vključeni držav

49,1 53,7

63,1 55,2 41

33,9 23,7

29,2 27,4 17,9

58,6 68,3

80 61,7 26,7

50,1 37,9 37,5 39,2 29,5

9,5 14,6

16,9 6,5 -14,3

16,2 14,2 8,3

11,8 11,6

Vojaški poklici Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji Strokovnjaki Tehniki in drugi strokovni sodelavci Uradniki Poklici za storitve, prodajalci Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci Poklici za neindustrijski način dela Upravljavci strojev in naprav, ind. izdelovalci in sest.

Poklici za preprosta dela

Razlike % Slovenija Vse države

(26)

Ključni vprašanji:

• Zakaj se pomembno višja vključenost zaposlenih v neformalno

izobraževanje ne odraža ustrezno tudi v povprečni stopnji doseženih spretnosti?

• Zakaj je izobraževanje, ki je v funkciji dela, manj pomembno za razvoj spretnosti kot ostalo neformalno izobraževanje?

(27)

Evalvacija izobraževanja v delovni sferi

• Odgovarja le na neposredne potrebe dela in nima formativne vrednosti?

• Merjenje pridobljenih znanj in spretnosti po končanem izobraževanju namesto vprašalnikov o zadovoljstvu udeležencev.

• Kakovost izobraževanja v delovni sferi? Andragoška priprava, izvedba, usposabljanje izvajalcev?

• Krepitev strokovnosti dela na področju hrm, posebej izobraževalne sestavine.

• Izobraževanje v delovni sferi je prilagojeno razmeroma nizki zahtevnosti oziroma razvitosti dela ?

(28)

Nacionalni program izobraževanja odraslih

• Potreben ponoven razmislek o prednostnih

področjih in deležu javnih sredstev za vsako od njih.

• Razvijati infrastrukturo za izobraževanje odraslih, ki

ni v neposredni funkciji dela in povečati možnosti

vključevanja.

(29)

Analizirani podatki postavljajo pod vprašaj formalne rešitve v izobraževalnem sistemu:

• Velike razlike po doseženi izobrazbi in hitrost upadanja razvitih spretnosti kažejo na potrebo po podaljšanju obveznega izobraževanja in s tem zmanjševanju deleža tistih, ki iz sistema izstopajo na nižjih ravneh izobrazbe.

• Namesto usposabljanju za neposredne potrebe dela

(primer programi priprave za NPK) naj se daje prednost formalnemu izobraževanju.

Priporočila na nivoju izobraževalnega

sistema

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Študenti, ki v času svojega študija obravnavajo prehranske vsebine, so na splošno bolj motivirani za iskanje informacij o prehrani, zato pogosteje kot študenti,

strinjam. Popolnoma se strinjam. Zaradi novih informacij o prehrani običajno spremenim prehranske navade.. Timoteja Kleč, Neformalno prehransko izobraževanje in prehranska

Pri ženskah, starih 25–64 let, ki so kadarkoli kadile, obstajajo statistično značilne razlike v obetih za opustitev kajenja med tistimi z nižjim in višjim

Dostop do znanja v času vseživljenjskega izobraževanja v veliki meri pokriva osebno samostojno izobraževanje in neformalno izobraževanje.. Potrebe po znanju ljudi so

Podatki kažejo, da vključenost odraslih, starih 25 do 64 let, v neformalno izobraževanje presega povprečje EU-27, vendar pa se v vključenosti kažejo velike razlike glede na

Upoštevajoč ta uvid (ki v podrejen položaj potiska že učenje in izobraževanje ljudi brez motnje oziroma, kot tudi pravimo, brez poseb- nih potreb) se seveda ne

Naslednja nova paradigma teorije perma- nentnega izobraževanja, ki je odraz raz- voja v informacijski družbi, je neformalno izobraževanje.. Ni

Majhno prisotnost neformalnega izobra- ževanja v družinah bi lahko povezali tudi z zaposlitvijo in poklicem staršev (povezan je z izobrazbo). Glede na omenjeno, bi