Razvoj spretnosti in kompetenc, značilnosti delovnega okolja in
vključenost v neformalno izobraževanje
Janko Muršak in Marko Radovan Filozofska fakulteta UL
Vprašanja za analizo
1. Koliko se posamezniki z enakim nivoji formalne izobrazbe razlikujejo v doseženi stopnji razvoja spretnosti in kompetenc glede na obseg
vključenosti v razne oblike neformalnega izobraževanja?
2. Ali so med tistimi, ki se vključujejo v neformalno izobraževanje zaradi potreb dela in tistimi, ki se vanj vključujejo mimo potreb dela, opazne razlike v izmerjenih temeljnih spretnostih na različnih področjih?
3. Ali so razlike v izmerjenih spretnostih odvisne od zaposlitvenega statusa in starosti?
4. Ali med deležem vključenosti v neformalno izobraževanje obstajajo
razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter glede na poklicno področje po SKP?
Pozitivni učinki vključevanja v neformalno izobraževanje
Vključevanje v neformalno izobraževanje je pri
tistih z nižjo izobrazbo imelo večje pozitivne
učinke kot pri tistih s srednjo in višjo izobrazbo
200 220 240 260 280 300
Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI
Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja izobrazba
Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO
Nižja izobrazba = ISCED stopnje 1, 2 in 3C kratki p.
Srednja izobrazba = ISCED stopnje 3A, 3B, 3C dolgi p. in 4.
Višja izobrazba = ISCED stopnje 5A, 5B in 6.
2. st. = 291 t.
3. st. = 276 t.
Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje (mednarodna povprečja)
Nižje izobraženi najbolj odvisni od
vključevanja v neformalno izobraževanje
Slovenija po pomenu vključevanja v neformalno
izobraževanje odstopa zlasti pri nižje izobraženih in sicer pri pisnih spretnostih in pri spretnostih
reševanja problemov.
Razlike v doseženih točkah v bralnih spretnostih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje za izbrane države
22,3
8,5 8
8,2
15,3 14,5
19
9
5,8 14,4
13,3
12,4
nižja izobr. srednja izobr. višja izob
Slovenija Italija Češka Povprečje
Razlike v doseženih točkah v matematičnih spretnostih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje za izbrane države
13,7
10
4,8 15,4
16,8
14,1 15,4
9,8
8,4 16,8
13,3 13,6
nižja izobr. srednja izobr. višja izob
Slovenija Italija Češka Povprečje
Razlike v spretnostih reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih po stopnjah izobrazbe glede na vključenost v neformalno izobraževanje
19,5
12,2
8,7 14,7
11,4
7,5
11,5 11,4 11,2
nižja izobr. srednja izobr. višja izob
Slovenija Češka Povprečje
Neformalno izobraževanje v funkciji dela ali mimo potreb dela
Povprečje vključenih držav ne izkazuje
enoznačnega vpliva na razvoj posameznih
spretnosti
.200 220 240 260 280 300
NFI - delo NFI - drugo NFI - delo NFI - drugo NFI - delo NFI - drugo
Nižja izobrazba Srednja izobrazba Višja izobrazba
Besedilne spr. Matematične spr. Spr. reševanja problemov v TBO
Razlike v pisnih spretnostih odraslih po stopnjah izobrazbe glede na vrsto neformalnega izobraževanja (mednarodna povprečja)
Neformalno izobraževanja v funkciji dela ali mimo potreb dela - Slovenija
Pokazalo se je, da je za Slovenijo v večji meri kot za
povprečje vključenih držav značilno, da dosegajo boljše rezultate tisti, ki so vključeni v neformalno
izobraževanje mimo potreb dela.
To se je pokazalo tudi v primerjavi z dvema izbranima
primerjanima državama, Slovaško in Irsko.
Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – nižja izobrazba
-6
-9,1
10,5 13,8
16,9
-5
-23,1
0,6
-38,3 7,2
11,4
-2
besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov
Slovenija Irska Slovaška Povprečje
Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat
Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – srednja izobrazba
6,9
-6,7 -4,3
66,8
9
-14,8 40,1
8
2,7 47,2
-2,1
-6,8
besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov
Slovenija Irska Slovaška Povprečje
Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat
Razlike v spretnostih glede na vključenost v neformalno izobraževanje glede na namen (potrebe dela) – višja izobrazba
-6,3
-7,3
-4,8
-7,6
2,5
-8,2 7,6
4,4
-4,6 0,6
3,9
-0,3
besedilne spretnosti matematične spretnosti reševanje problemov
Slovenija Irska Slovaška Povprečje
Znak za minus (-) pomeni, da so tisti, ki so bili v neformalno izobraževanja vključeni zaradi potreb dela, dosegli slabši povprečen rezultat
Komentar
Velik pomen dejavnosti v prostem času in možnosti, ki jih nudi vsakdanje življenjsko okolje in kvaliteta osebnega življenja, ki je povezana z izobraževanjem.
Angažiranost posameznika v svojem socialnem okolju je bolj pomembna kot poklicni angažma.
Starost, neformalno izobraževanje in upadanje nivoja spretnosti
S starostjo se doseženi nivo spretnosti znižuje, pri čemer
vključevanje v neformalno izobraževanje ta trend zmanjšuje in to posebej močno pri tistih z nižjo in tistih z višjo doseženo
izobrazbo.
Preseneča rezultat za Slovenijo, kjer je pri tistih srednje izobraženih, ki so vključeni v neformalno izobraževanje, velikost upadanja
matematičnih spretnosti večja , kot pri tistih, ki niso vključeni.
NIŽJA IZOBRAZBA
VIŠJA IZOBRAZBA SREDNJA IZOBRAZBA
0 100 200 300
POVPR SLO POVPR SLO
Besedilne spretnosti
POVPR SLO POVPR SLO
Matematične spretnosti
POVPR SLO POVPR SLO
Digitalne spretnosti
Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI Ni v NFI V NFI
0 100 200 300
POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO POVPR SLO
0 100 200 300
POVPR SLO POVPR SLO
24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več
POVPR SLO POVPR SLO
24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več
POVPR SLO POVPR SLO
24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55 ali več
Zaposlitveni status in dosežena raven spretnosti
Zaposlenost nima a priori pozitivnega učinka na razvoj posameznih spretnosti
Podatki za Slovenijo so presenetljivi in kažejo celo obraten trend – brezposelni in delovno neaktivni kažejo boljše
rezultate, posebej pri srednje izobraževanih
NIŽJA IZOBRAZBA
VIŠJA IZOBRAZBA
tehnološko bogatih okoljih glede na zaposlitveni status
225,6243,7 229,3240,2 235,4245,7
0 50 100 150 200 250 300
Zaposleni Brezposelni Neaktivni
Besedilne spretnosti
Slovenija Povprečje
221,1236,5 213,9 226 225,8234,1
Zaposleni Brezposelni Neaktivni
Matematične spretnosti
Slovenija Povprečje
240 260,4 258,4265,3 267,3274,5
Zaposleni Brezposelni Neaktivni
Digitalne spretnosti
Slovenija Povprečje
287,1297 290,4 289,7 279283,6
0 50 100 150 200 250 300
Zaposleni Brezposelni Neaktivni
Besedilne spretnosti
Slovenija Povprečje
292,5 296,7 295282,8 285,2 279,8
Zaposleni Brezposelni Neaktivni
Matematične spretnosti
Slovenija Povprečje
289,7 296,2 296,4 294,6 278,9 283,6
Zaposleni Brezposelni Neaktivni
Digitalne spretnosti
Slovenija Povprečje
Razlike v bralnih in matematičnih spretnostih in spretnosti reševanja problemov glede na zaposlitveni status –
Slovenija, srednja izobrazba
Pri besedilnih spretnostih so za 6 točk boljši brezposelni, pri matematičnih spretnostih ob minimalnih razlikah »vodijo«
brezposelni (0,6 točke), pri spretnostih reševanja problemov pa so bili brezposelni boljši kar za 13,3 točke.
Komentar: Možni razlogi?
• Nestimulativno delovno okolje?
• Manjša angažiranost zaposlenih?
• Prizadevanja, potreba po večji iznajdljivosti pri brezposelnih?
• Utrujenost?
Vključenost v neformalno
izobraževanje – javni/zasebni sektor
Vključenost v neformalno izobraževanje je po deležu precej višja v zasebnem kot v javnem sektorju, tako v povprečju vključenih držav kot v Sloveniji.
Je pa v Sloveniji delež vključenih tako v javnem kot v zasebnem
sektorju pomembno višji kot v povprečju vključenih držav.
48,7
62,4
29,2
36,9 31,4
Vse države Slovenija
Zasebni sektor Javni sektor Neprofitne organizacije
Sloveniji je numerus neprofitnega sektorja izjemno majhen, zato smo ga izločili iz nadaljnje obravnave
Vključenost po poklicnih dejavnostih (po SKP)
Slovenija je tudi po kategorijah poklicnih dejavnosti (SKP) po vseh
kategorijah razen pri uradnikih visoko nad povprečjem vključenih
držav glede na vključenost v neformalno izobraževanje
dejavnost po SKP za Slovenijo in za povprečje vseh vključeni držav
49,1 53,7
63,1 55,2 41
33,9 23,7
29,2 27,4 17,9
58,6 68,3
80 61,7 26,7
50,1 37,9 37,5 39,2 29,5
9,5 14,6
16,9 6,5 -14,3
16,2 14,2 8,3
11,8 11,6
Vojaški poklici Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji Strokovnjaki Tehniki in drugi strokovni sodelavci Uradniki Poklici za storitve, prodajalci Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci Poklici za neindustrijski način dela Upravljavci strojev in naprav, ind. izdelovalci in sest.
Poklici za preprosta dela
Razlike % Slovenija Vse države
Ključni vprašanji:
• Zakaj se pomembno višja vključenost zaposlenih v neformalno
izobraževanje ne odraža ustrezno tudi v povprečni stopnji doseženih spretnosti?
• Zakaj je izobraževanje, ki je v funkciji dela, manj pomembno za razvoj spretnosti kot ostalo neformalno izobraževanje?
Evalvacija izobraževanja v delovni sferi
• Odgovarja le na neposredne potrebe dela in nima formativne vrednosti?
• Merjenje pridobljenih znanj in spretnosti po končanem izobraževanju namesto vprašalnikov o zadovoljstvu udeležencev.
• Kakovost izobraževanja v delovni sferi? Andragoška priprava, izvedba, usposabljanje izvajalcev?
• Krepitev strokovnosti dela na področju hrm, posebej izobraževalne sestavine.
• Izobraževanje v delovni sferi je prilagojeno razmeroma nizki zahtevnosti oziroma razvitosti dela ?