Ljubljana, april 2001
© Razmnoevanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
t. 10/letnik IX/2000
DRAVNE IN STRUKTURNE POMOÈI V EVROPSKI UNIJI, POSAMEZNIH DRAVAH
EVROPSKE UNIJE IN V SLOVENIJI mag. Ana MURN
URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ
DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ ISSN 1318-1920
t. 10/letnik IX/2000
Izdajatelj:
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Gregorèièeva 27
Telefon: 01 478 10 12 Fax: 01 478 10 70
Elektronska pota: pisarna.zmar@gov.si http://www.sigov.si/zmar/publicis/dz.html
Urednica zbirke: Ana TRELIÈ
Prelom strani, tehnièno uredili: Tina KOPITAR, Ana TRELIÈ Prevod povzetka: Marko GERMOVEK
Lektorica: Julijana ÈUFER Distribucija: Simona ZRIM Tisk: SOLOS, Ljubljana
Odgovorna oseba: doc. dr. Janez POTOÈNIK, direktor Naklada: 200 izvodov
Pisna naroèila za zbirko ali posamezno publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.
Kljuène besede: dravne pomoèi, strukturne pomoèi, strukturni skladi, Evropska unija, Slovenija, kmetijstvo, ribitvo, predelovalna industrija, premogovnitvo,
ladjedelnitvo, transport
stran
POVZETEK 5
1 UVOD 7
2 TEMELJNA PRAVILA SISTEMA DRŽAVNIH POMOČI V EVROPSKI UNIJI 10
2.1 Kaj so in kaj niso dovoljene državne pomoči 10
2.2 Osnovna pravila, kategorije in nameni pomoči 11
2.3 Instrumenti in elementi pomoči 16
3 TEMELJNA IZHODIŠČA POLITIKE STRUKTURNIH POMOČI
EVROPSKE UNIJE 19
3.1 Pomoči strukturnih skladov Evropske unije 19
3.2 Pomoči drugih skladov in ustanov Evropske unije 22
3.3 Pomoči EU državam, ki se pripravljajo na vstop v EU 23
4 OBSEG IN NAMENI DRŽAVNIH IN STRUKTURNIH POMOČI V
EVROPSKI UNIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE 24
4.1 Obseg in nameni državnih pomoči v Evropski uniji 24
4.1.1 Metodološka izhodišča izkazanih podatkov o državnih pomočeh v EU 25
4.1.2 Celotni znani obseg državnih pomoči v EU 26
4.1.3 Sektorska struktura državnih pomoči v EU 27
4.1.4 Državne pomoči predelovalni industriji v EU 29
4.2 Obseg in nameni strukturnih pomoči v Evropski uniji 32
4.2.1 Metodološka izhodišča izkazanih podatkov o strukturnih pomočeh EU 33
4.2.2 Obseg strukturnih in drugih pomoči EU 34
4.3 Obseg in nameni intervencionizma po posameznih državah Evropske unije
preko državnih in strukturnih pomoči 36
4.3.1 Najmanj razvite države: Grčija, Irska, Portugalska in Španija 37
4.3.2 Nemčija in Italija 41
4.3.3 Avstrija, dežele Benelux (Belgija, Nizozemska in Luksemburg), Danska,
Francija in Velika Britanija 42
4.3.4 Nordijski državi (Švedska in Finska) 48
5 DRŽAVNE IN TUJE POMOČI V SLOVENIJI 50
5.1 Državne pomoči v Sloveniji 50
5.2 Pomoči EU Sloveniji 51
5.3 Pričakovane državne in strukturne pomoči v Sloveniji 52
6 ZAKLJUČEK 55
7 LITERATURA IN VIRI 60
8 PRILOGA 63
DO SEDAJ IZŠLO 75
UVOD
1 UVOD
Kljub priseganju na delovanje trnih zakonitosti je povsem jasno, da trni mehanizem vedno sam po sebi ne more reevati zapletenih problemov gospodarskega razvoja. Odloèitev o tem, kaj bo drava prepustila delovanju trga, je odvisna od verovanja v moè in nevarnost trnih sil v nekem obdobju. Ker so si obdobja po razvojni dinamiki razlièna, se tudi pomen in vloga drave in trga v ekonomski praksi in teoriji spreminjata. V zadnjem obdobju teoretiki poudarjajo aktivno vlogo drave v gospodarstvu predvsem zaradi:
• nevarnosti trnih napak in zunanjih ekonomij v povezavi s teoremom blagostanja,
• nepopolnih informacij, tveganj in negotovosti ob predpostavki, da drava pridobi informacije, ki jih trni subjekti ne morejo,
• sssveèje uèinkovitosti pri zagotavljanju javne oskrbe in storitev v primerjavi z zasebnim sektorjem.
Odloèitev o tem, ali naj doloèeno dejavnost prepustimo trgu ali dravi, izhaja tudi iz tehtanja strokov drave in verjetnosti dravne zgreitve.
Zagovorniki aktivne vloge drave velikokrat uporabljajo kot argument za poseganja v trne mehanizme mednarodno trgovino. Zgodovinska dejstva namreè prièajo, da je dravna intervencija za posamezne drave pomembneja od teorije popolne konkurence.
Dandanes razvite drave odloèajo o visokem deleu proizvedenih dobrin in storitev ter o prerazdelitvi domaèega bruto proizvoda v korist posameznih privatnih proizvajalcev. Vloga drave se je v zadnjih desetletjih skoraj v vseh trnih gospodarstvih stalno poveèevala (Senjur M., Rop A., 1991), saj je vse veè dejavnosti postopno prehajalo pod njen neposredni in posredni nadzor. Zaznane pomanjkljivosti pretiranega delovanja drave (visoki stroki in cene, izgube v javnih podjetjih, neuèinkovitost investicij in negativni vplivi na razmestitev proizvodnih virov) so pripeljale do tega, da je v osemdesetih letih veèina razvitih gospodarstev poskuala zmanjati ekonomsko vlogo drave predvsem s procesi privatizacije javnega sektorja, kar je obrodilo pozitivne premike.
Na drugi strani pa je prilo tudi do nekaterih bistvenih strukturnih sprememb, ki zahtevajo poveèano vlogo drave. Trne strukture sodobnih gospodarstev postajajo èedalje nepopolneje, s èedalje bolj prevladujoèimi oligopolnimi strukturami na strani ponudbe blaga in storitev, pa tudi ponudbe proizvodnih faktorjev (predvsem delovne sile). V takih razmerah prihaja v potev nova ekonomska politika drave, ki mora upotevati spremenjeno strukturo, prisotnost netrnih mehanizmov delitve kapitala, blaga in storitev, razvojni spor, razredni spor in dejstvo, da se sodobna razvita gospodarstva nenehno gibljejo v neravnoteju in imajo ciklièno naravo.
Ekonomska vloga drave v gospodarstvu bo torej v prihodnje vsaj tako moèna, kot je bila doslej, na nekaterih podroèjih pa bo njen pomen celo narasel. Podroèja, na katerih lahko tudi v prihodnosti prièakujemo pomembno vlogo drave (prilagojeno po Norèiè O., 2000), so: (1) graditev ekonomskega sistema in spremljajoèih mehanizmov in instrumentov ekonomske politike za opredelitev enakih pogojev gospodarjenja, (2) konkretna opredelitev in razmejitev med mehanizmi trga in dravnim
Vloga drave
v gospodarstvu
se spreminja
pravnim urejanjem in naèrtovanjem, (3) oblikovanje ustreznega dravnega urejanja in poseganja na podroèje nepopolne konkurence, (4) oblikovanje uèinkovitega mehanizma dravnega pravnega urejanja in njegove metodologije, (5) pravno urejanje infrastrukture, ki nima razvitega trga, (6) urejanje podroèja drubenih dejavnosti, ki so organizirane kot skupna in splona potronja. Na vseh drugih podroèjih bi morala drava opustiti svojo ekonomsko vlogo in omogoèiti, da zaènejo delovati objektivne ekonomske oziroma trne zakonitosti.
Ekonomska vloga drave v gospodarstvu, nekateri jo imenujejo tudi industrijska politika (Dmitroviæ T., 1998), v literaturi ni enotno opredeljena, prav tako ni soglasja o podroèju, ki ga uravnava in o instrumentih, ki jih pri tem uporablja. V irem konceptu se industrijska politika ne omejuje na podroèje predelovalne industrije, temveè zajema poseganje drave tudi na druga podroèja. Raznolikost opredelitev industrijske politike je deloma posledica dejstva, da se eksplicitno ne loèujejo oblike intervencije glede na to, ali so ukrepi usmerjeni na posamezni sektor, na veè sektorjev ali kar na celotno gospodarstvo. ele v 1980-ih letih so se prièele loèevati tri ravni industrijske politike: makroekonomska, raven sektorske politike in mikroekonomska.
Makroekonomski ukrepi poseganja drave v gospodarstvo so nediskriminatorni, mikroekonomski pa so lahko, posebno e, èe niso ustrezno definirani, zelo diskriminatorni (Simoneti R., 2000). Razlikujejo se tudi intervencije, namenjene nalobam v èloveki kapital, od intervencij v nalobe v fizièni kapital. Nekaj posebnega pa so intervencije v raziskovanje in razvoj (Stanovnik P., 2000). Zaradi uèinkov prelivanja (spillover effect) si zasebni izvajalec raziskovalne in razvojne dejavnosti ne more v zadostni meri prilastiti koristi, povezanih z njo, zato imajo vsa vlaganja drave v to dejavnost ire vplive na celotno gospodarstvo.
Oblike instrumentov aktivnega poseganja drave v gospodarstvo so v praksi razliène. Razlike so bistvene pri loèevanju med makro in mikro ravnijo. Na mikro ravni se med finanènimi instrumenti obièajno obravnavajo:
subvencije, dravna porotva, selektivni davki, ugodna posojila, investicije v javna podjetja za reevanje strukturnih problemov razvoja, dravni nakupi s priviligiranjem domaèih dobaviteljev, izdaja dravnih obveznic s specifiènim namenom financiranja na ravni podjetij. Mikroekonomski instrumenti, ki niso finanèni, pa so: zaèitna politika za zaèito domaèih proizvajalcev in potronikov, administrativni ukrepi kot npr. licence, koncesije, alokacije deviz, omejitve tujih vlaganj, s katerimi drava spreminja alokacijo proizvodnih faktorjev, in izjeme v konkurenèni politiki, s katerimi skua drava zmanjati stopnjo monopola na posameznih trgih, vendar obstajajo tudi izjeme, kjer so prednosti nepopolne konkurence vije od strokov.
Ekonomsko ali industrijsko politiko vodijo vse drave, razlikujejo se v tem, ali so politike makro ali mikro naravnane. V Evropski uniji (EU) skrbno spremljajo poloaj in konkurenènost evropskega gospodarstva v primerjavi z ZDA, Japonsko in drugimi svetovnimi velesilami. Ugotovljene prednosti in slabosti se odraajo v pripravi posebnih smernic in ukrepov industrijske politike, s katerimi naj bi v najkrajem monem èasu ustavili negativna gibanja. Z aktivnostmi, ki so podkrepljene z analiziranjem in spremljanjem svetovnih gospodarskih trendov, je povsem jasno, da EU vodi industrijsko politiko. EU pa poleg industrijske politike vodi tudi politiko
Izhodièa
ekonomske (industrijske) politike
Vodenje
ekonomske
(industrijske)
politike v
Evropski uniji
UVOD
konkurence. V okviru te politike nadzoruje tudi finanène instrumente industrijske politike (dravne pomoèi).
Vsaka sprememba v industrijski politiki EU se odraa tudi na pravilih dravnih pomoèi bodisi s spreminjanjem ali dopolnjevanjem. Tako je bila po letu 1998 ukinjena posebna kategorija sektorskih pomoèi za tekstilno industrijo, ker je bilo ugotovljeno, da so se osrednji procesi prestrukturiranja tekstilne industrije v Evropi konèali in zato tekstilna industrija nima veè pogojev, da bi bila v krogu obèutljivih sektorjev. Nekoliko drugaèe pa je bilo pri oblikovanju posebnih horizontalnih pomoèi za zaposlovanje. Leta 1995 je bila oblikovana posebna kategorija dopustnosti pomoèi za zaposlovanje kot posledica visoke in naraèujoèe brezposelnosti, ki je po letu 1990 preplavila Evropo.
Za pospeevanje gospodarskega razvoja in konkurenènosti v EU je tekom desetletij EU oblikovala tudi posebne sklade, v katere se stekajo finanèna sredstva drav èlanic. Ustanovljeni so bili za dodeljevanje posebnih strukturnih pomoèi, da bi EU kot enotni notranji trg uravnoteila regionalne razlike med posameznimi dravami èlanicami ter izvajala skupno kmetijsko politiko ter gradnjo infrastrukture in varstva okolja.
Èeprav politiki trdijo drugaèe, lahko reèemo, da Slovenija vse do sedaj industrijske politike z jasno opredeljenimi cilji, aktivnostmi in ukrepi na mikro ravni ni imela. Imela je sicer kopico razliènih razvojnih in sanacijskih dokumentov (strategij, nacionalnih programov, posebnih razvojnih zakonov) (Murn A., 1999), ki so urejali posamezna podroèja industrijskega razvoja, vendar so bili med seboj vsebinsko moèno neusklajeni, javnofinanène obveznosti, ki so izhajale iz njih, pa so presegale vsako razumno mejo.
(Potoènik J., Murn A., 1997).
V prispevku prikazujemo obseg dravnih in strukturnih pomoèi v Evropski uniji kot celoti in po posameznih dravah èlanicah, da bi tako lahko ugotovili, ali je obseg dravnega intervencionizma v Sloveniji dejansko previsok ali ne in kaken naj bi bil primeren obseg dravnih pomoèi glede na stopnjo razvitosti slovenskega gospodarstva.
2 TEMELJNA PRAVILA SISTEMA DRAVNIH POMOÈI V EVROPSKI UNIJI Mikroekonomsko ukrepanje drave poteka tudi preko dodeljevanja dravnih pomoèi posameznim podjetjem ali skupinam podjetij. Ker ima takno dodeljevanje tako pozitivne kot negativne posledice, so v EU razvili sistem pravil o dodeljevanju dravnih pomoèi.
Eno izmed temeljnih naèel, na katerem temelji zgradba EU in ki se ji sedaj prilagaja tudi Slovenija, je zagotavljanje in varovanje proste konkurence, ki jo urejajo posebna pravila konkurence, katerih del so tudi pravila o dravnih pomoèeh. Dravne pomoèi trnim proizvajalcem izkrivljajo konkurenco in onemogoèajo najuèinkovitejo trno alokacijo sredstev, kar zmanjuje ekonomsko uèinkovitost gospodarstev drav èlanic in EU kot celotne skupnosti. Kljub temu pa so v doloèenih okolièinah upravièene kot korektiv trnih pomanjkljivosti (market failures) in kot ukrep pri razvoju politik, ki so v skupnem interesu EU. Politika dravnih pomoèi torej razloèuje med primeri, v katerih dravne pomoèi zviujejo drubeno blaginjo, in primeri, v katerih imajo dravne pomoèi negativne uèinke.
Oblikovanje politike dravnih pomoèi so narekovale razmere na evropskem in na svetovnih trgih. Leta 1951 je bila podpisana pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ECSC Treaty), leta 1957 pa e pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EC Treaty). Obe pogodbi vsebujeta osnovna izhodièa o dravnih pomoèeh, natanèneja pravila pa so se razvijala postopoma in se e vedno dograjujejo. Za prvo desetletje po sprejemu obeh pogodb je znaèilno, da e niso bile sprejete nobene konkretne smernice in problematika dravnih pomoèi ni bila tema dogovarjanj drav èlanic, med katerimi je bila trgovina e do vzpostavitve prave carinske skupnosti julija leta 1968 ovirana z zaèitnimi carinami.
ele po letu 1970 so se proceduralna pravila uveljavljala postopno preko sklepov in razsodb Evropskega sodièa (European Court of Justice). V nadaljevanju predstavljamo danes veljavne reitve in pravila dodeljevanja dravnih pomoèi.
2.1 Kaj so in kaj niso dovoljene dravne pomoèi
Osnovna opredelitev dravnih pomoèi izhaja iz doloèila prvega odstavka 87. èlena pogodbe Evropske skupnosti, sprejete v Amsterdamu (Treaty of Amsterdam, z veljavnostjo od 1.5.1999) - v nadaljevanju (PES), ki pravi, da je vsakrna pomoè, v kakrnikoli obliki, ki jo dodeli drava èlanica ali ki izvira iz dravnih sredstev in izkrivlja konkurenco ali grozi, da bo izkrivila konkurenco s tem, da daje prednost doloèenemu podjetju ali proizvodnji doloèenih dobrin in vpliva na trgovino med dravami èlanicami, nezdruljiva z naèeli skupnega evropskega trga. V postopku ocenjevanja zdruljivosti dravnih pomoèi s skupnim trgom morajo biti izpolnjeni trije pogoji: (1) pomoè mora dodeliti drava èlanic iz svojih sredstev; (2) ukrep mora dajati prednost doloèenemu podjetju ali proizvodnji dobrin; (3) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali groziti z izkrivljanjem konkurence in (4) ukrep mora vplivati na trgovino med dravami èlanicami. Prvi pogoj (Bogataj M., 1999) doloèa, ali gre za dravno pomoè ali ne, ostala dva pogoja pa doloèata merila kvalifikacije o vrsti nezdruljivosti dravnih pomoèi s skupnim trgom.
Zgodovinska izhodièa evropske konkurenène politike drav- nih pomoèi
Temeljna
izhodièa
o dravnih
pomoèeh
TEMELJNAPRAVILASISTEMADRAVNIHPOMOÈIV EVROPSKIUNIJI
Dravne pomoèi so po osnovni opredelitvi nezdruljive s prosto trgovino, vendar jih drava v doloèenih pogojih lahko dodeljuje:
• Na eni strani so to pomoèi, ki so kompatibilne s cilji skupnega evropskega trga. To so pomoèi, ki: (1) imajo socialni znaèaj in so namenjene posameznim potronikom pod pogojem, da so dane brez razlik, glede porekla proizvodov; (2) so dane ob naravnih nesreèah in izjemnih dogodkih, in (3) so dane gospodarstvu doloèenih obmoèij Zvezne republike Nemèije za ublaitev posledic kode, ki jih je gospodarstvo utrpelo zaradi delitve Nemèije.
Poleg navedenih se pod dravne pomoèi, ki lahko izkrivljajo konkurenco, ne uvrèajo dravne in lokalne investicije v infrastrukturo, èe gre predvsem za investicije v tako imenovano splono rabo; dravne nalobe v podjetja, èe je primarni interes drave pri tem doseganje dobièka, ki gre v proraèun;
sploni ukrepi drave (npr. davène oprostitve), ki sicer vplivajo na konkurenco, vendar so namenjeni vsem podjetjem v dravi, torej veljajo za vse enako ter drugi ukrepi drave, pri èemer se drava obnaa po trnem naèelu (private market principle).
• Na drugi strani pa gre za pomoèi, ki so lahko kompatibilne s cilji skupnega evropskega trga: (1) pomoèi za pospeevanje ekonomskega razvoja v regijah, kjer je ivljenjski standard podpovpreèen in v katerih je visoka nezaposlenost, pri èemer morajo biti pomoèi namenjene izravnavanju gospodarska neravnoteja znotraj skupnosti; (2) pomoèi, ki pospeujejo izpeljavo projektov, pomembnih za skupni evropski trg, ali zmanjujejo resne teave v gospodarstvih èlanicah EU, pri èemer morajo projekti, pomembni za evropski trg, koristiti tudi drugim dravam èlanicam in ne le dravi, ki pomoè dodeljuje. Za resne motnje v gospodarstvu se pojmujejo krizne teave, ki prizadenejo celotno gospodarstvo drave èlanice ali vsaj veè regij; (3) pomoèi, ki olajajo in pospeujejo razvoj doloèenih gospodarskih aktivnosti ali doloèenih gospodarskih obmoèij, vendar ob predpostavki, da ne vplivajo negativno na trgovanje in skupne interese, in se nanaajo na izboljanje doloèenih gospodarskih aktivnosti in na regije, ki so, èetudi leijo v bogatejih dravah èlanicah, pod nacionalnim nivojem razvitosti; (4) pomoèi, ki pospeujejo kulturo in ohranjanje dedièine ter ne vplivajo na trne razmere in konkurenco med dravami èlanicami in (5) ostale kategorije pomoèi, ki jih lahko na predlog Evropske komisije z veèino glasov sprejme Svet.
2.2 Osnovna pravila, kategorije in nameni pomoèi
Na podlagi PES so se tekom desetletij oblikovala podrobneja pravila o dravnih pomoèeh. Danes so vsa veljavna pravila zdruena v tiri skupine.
V okviru osnovnih skupin pravil so v EU oblikovane specifiène kategorije dravnih pomoèi. Pod vsako kategorijo pomoèi je opredeljen tudi poseben dovoljeni namen pomoèi. Najveè pomoèi je namenjenih investicijam (pri posebnih sektorskih kategorijah tudi dezinvesticijam oziroma zapiranju), reevanju socialnih problemov ter pokrivanju posebnih strokov (strokovnega svetovanja, usposabljanja, promocije ipd). Pomoèi rednemu poslovanju oziroma pokrivanju tekoèih izgub so le izjemoma dovoljene (le pri regionalnih dravnih pomoèeh in pri pomoèeh nekaterim posebnim
Stiène toèke med politiko konku- rence in indu- strijsko politiko
Sistemiziranje
pravil o drav-
nih pomoèeh
sektorjem).
Splona pravila urejajo splone pogoje, ki jih mora drava pri izvajanju aktivnosti upotevati, da ne bi prilo do posrednega dodeljevanja dravnih pomoèi, in splone pogoje dravnih pomoèi zelo majhnih obsegov, ki so urejene po pravilu de minimis. V to skupino sodijo pravila o vlaganju dravnega kapitala (dravne investicije), finanènih transferih v javne drube, dravnih garancijah, javnih prodajah zemljiè in kratkoroènih izvoznih kreditnih zavarovanjih. S posebnimi pravili je urejeno tudi izvajanje nekaterih storitev, ki zajema podroèje telekomunikacij, potnega sektorja, transporta, elektroenergetike in RTV.
Pomoèi izvozu so strogo prepovedane tako po pravilih EU kot Svetovne trgovinske organizacije, vendar kljub temu vodijo drave èlanice aktivno politiko pomoèi izvozni industriji, predvsem preko instrumentov izvoznega kreditiranja in zavarovanja izvoznih kreditov. Evropska komisija je z izdajo posebnih navodil v okviru splonih pravil poskuala postaviti pravila pri doloèanju elementov dravnih pomoèi pri kratkoroènih komercialnih kreditnih zavarovanjih.
Horizontalna pravila dodeljevanja dravnih pomoèi so pravila, ki podrobno razlagajo stalièe Evropske komisije glede pomoèi na posameznih podroèjih s posebnimi teavami. Horizontalna pravila izkljuèujejo doloèene, posebej obèutljive sektorje, saj so zanje predvidena posebna sektorska pravila. Veljavnost pravil je èasovno omejena, prilagoditve posameznih horizontalnih predpisov se spreminjajo glede na spremembe staliè Evropske komisije in spremembe v ekonomskem razvoju EU. V okviru horizontalnih pravil so oblikovane naslednje kategorije pomoèi:
• Kategorija dravnih pomoèi za raziskovanje in razvoj deli raziskave na tri skupine: temeljne, industrijske in predkonkurenène razvojno raziskovalne aktivnosti. Temeljne raziskave predstavljajo splono znanstveno in tehnièno znanje. Industrijske raziskave predstavljajo vkljuèno s tehniènimi feasibility tudijami aplikativne raziskave, ki niso neposredno povezane s komercialnimi aktivnostmi.
Predkonkurenène razvojno raziskovalne aktivnosti zajemajo prenos rezultatov industrijskih raziskav v oblikovanje novih ali izboljanje obstojeèih proizvodov in izdelavo prototipov.
• Kategorija dravnih pomoèi varstvu okolja obsega dravne pomoèi za vzpostavitev predpisanih okoljevarstvenih standardov in za razvoj zdravih in okolju prijaznih proizvodov. Pomoèi za investicije so dovoljene za prilagoditev novim okoljevarstvenim standardom in za zagotovitev nadpovpreènih okoljevarstvenih standardov. Pomoèi za horizontalne namene so usmerjene v raziskave in razvoj tehnologij, ki zmanjujejo onesnaevanje; pripravo tehniènih informacij, svetovalnih storitev in izobraevanja o novih tehnolokih reitvah; za okoljevarstvene revizije v podjetjih; za razirjanje informacij ter za poveèevanje in promocijo splone ravni zavesti o okojevarstvenih standardih. Pomoèi rednemu poslovanju so mone kot oprostitve plaèila okoljevarstvenih taks podjetjem, ki v primerjavi s konkurenti ne bi zmogla dodatnih finanènih bremen, in za pokrivanje dodatnih strokov zbiranja in predelave odpadkov.
• Kategorija dravnih pomoèi za reevanje in prestrukturiranje je namenjena
Splona pravila
pri transakcijah sektorja drave podjetnikemu sektorju
Horizontalno
pospeevanje
gospodarskih
aktivnosti je
preteno usmer-
jeno v razvoj
znanja in
tehnologije
TEMELJNAPRAVILASISTEMADRAVNIHPOMOÈIV EVROPSKIUNIJI
podjetjem, ki svojih problemov ne morejo reiti sama. Pomoèi za reevanje je mono dodeljevati za obdobje najveè estih mesecev èe gre za likvidnostno pomoè v obliki kreditnih garancij in kreditov pod normalnimi trnimi pogoji; znesek pomoèi je omejen na vsoto, ki e omogoèa delovanje podjetja; namen pomoèi pa je reevanje socialnih problemov. Pomoèi za prestrukturiranje predstavljajo del dolgoroènega programa obnove podjetja. Dovoljene so le na podlagi posebnega programa prestrukturiranja, ukrepi morajo biti usmerjeni predvsem v zmanjevanje kapacitet, vsota pomoèi je minimizirana na nujno potrebno viino za izvedbo prestrukturiranja. Te pomoèi so primerne v okolièinah, ki so v korist EU.
• Kategorija pomoèi za mala in srednje velika podjetja doloèa, da so med srednje velika vkljuèena podjetja do 250 zaposlenih, z letnim prometom, manjim od 40 mio EUR, in bilanèno vsoto, nijo od 27 mio EUR; med mala pa tista z manj kot 50 zaposlenimi, letnim prometom do 7 mio EUR in bilanèno vsoto, ki ne presega 4 mio EUR. Pomoèi se lahko dodeljujejo za materialne investicije za zemljièa, stavbe in strojno opremo; nematerialne investicije, predvsem za transfere tehnologije;
pomoèi za svetovalne storitve, usposabljanje in razirjanje znanja.
• Kategorija dravnih pomoèi za zaposlovanje je namenjena reevanju socialnih in ekonomskih problemov, ukrepi z naravo dravnih pomoèi pa so usmerjeni k pospeevanju zaposlovanja. Za reevanje problemov zaposlovanja so dravne pomoèi dovoljene za: ustvarjanje dodatnih delovnih mest, pri èemer gre za delavce, ki se zaposlujejo prviè ali so trenutno brezposelni, in za ohranjanje delovnih mest v podjetjih, kjer bi sicer prilo do odpuèanja delavcev (v regijah z resnimi socialno- ekonomskimi problemi in v okviru programov za reevanje in prestrukturiranje podjetij).
• Kategorija dravnih pomoèi za usposabljanje je usmerjena krepitvi kvalitete delovne sile z dodatnim funkcionalnim in splonim izobraevanjem e zaposlene delovne sile. Posebno izobraevanje vkljuèuje funkcionalno usposabljanje zaposlenih, povezano z dejavnostjo podjetja. Splono izobraevanje pa zajema funkcionalno usposabljanje zaposlenih, ki z dejavnostjo podjetja ni neposredno povezano.
• Kategorija dravnih pomoèi za pospeevanje razvoja nazadujoèih urbanih obmoèij je namenjena pospeevanju razvoja malih podjetij predvsem storitvenih dejavnosti na nazadujoèih urbanih obmoèjih z nizko izobrazbeno ravnijo prebivalstva, visoko stopnjo nezaposlenosti in nizko ravnijo kupne moèi. V posamezni dravi obmoèje ne sme presegati 1%
celotne populacije; imeti mora med 10 in 30 tisoè prebivalcev in mora pripadati mestu z vsaj 100 tisoè prebivalci.
Regionalna pravila opredeljujejo dodeljevanje dravnih pomoèi na podlagi regionalnih kriterijev. Cilj dodeljevanja pomoèi je vplivati na geografsko razporeditev aktivnosti podjetij. Evropska komisija si prizadeva, da bi bil obseg dravnih pomoèi povezan z akutnostjo regionalnih problemov. Obseg dravnih pomoèi mora biti zato nujno omejen le na reitev toèno doloèenih regionalnih problemov in pomoèi ne smejo biti dodeljene podjetjem, ki nimajo pomembnega vpliva na razvoj obmoèja, v katerem so locirana.
V okviru regionalnih pravil je oblikovana regionalna kategorija dravnih
Pospeevanje
razvoja manj
razvitih regij
pomoèi, ki se deli na dva dela in sicer na del, ki ga pokriva èlen 87(3)a PES in zajema dravne pomoèi manj razvitim regijam v Evropi na nivoju NUTS II (nomenklature teritorialnih statistiènih enot) in ravnijo pod 75%
bruto domaèega proizvoda po kupni moèi na prebivalca v evropskem merilu, in na del, ki ga pokriva èlen 87(3)c PES, to je na manj razvite regije v nacionalnem pomenu, na nivoju NUTS III, z najmanj 100,000 prebivalci na regijo. Regionalne pomoèi je mono dodeljevati za: zaèetne investicije, ustvarjanje novih delovnih mest in pod doloèenimi pogoji, vendar samo za regije, ki jih pokriva èlen 87(3)a, za redno poslovanje.
Posebna sektorska pravila obravnavajo politiko EU pri razvoju izbranih sektorjev. S pravili so doloèene vsebinske in formalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati razliène oblike dravnih pomoèi. Sploni kriteriji dodeljevanja posebnih sektorskih pomoèi so: pomoèi so omejene na posamezne, zaradi poloaja sektorja opravièene primere; pomoèi so dovoljene le do povrnitve ivljenjske sposobnosti prejemnika; pomoèi morajo biti dodeljene za kraja obdobja, v primeru daljega obdobja pa se morajo postopno zmanjevati; intenzivnost pomoèi mora biti proporcionalna s problemom, ki ga reuje, in reevanje problemov v sektorju ene drave ne sme negativno vplivati na drugo dravo èlanico.
• Sektorska kategorija za industrijo sintetiènih vlaken je namenjena dravnim pomoèem za poveèevanje izkorièenosti obstojeèih kapacitet.
Odobrene pomoèi so mone le do doloèenih pragov, pri èemer so merila stroja pri pomoèeh velikim podjetjem. Mala in srednje velika podjetja lahko koristijo vije delee pomoèi zlasti v primerih, ko gre za podporo proizvodnji inovacijskih proizvodov. Pomoèi, odobrene za varstvo okolja ter za raziskave in razvoj, se ocenjujejo na podlagi horizontalnih pravil. Prav tako se industriji sintetiènih vlaken z naklonjenostjo odobravajo regionalne pomoèi.
• Sektorska kategorija dravnih pomoèi za industrijo motornih vozil doloèa pravila pomoèi za evropske razmere zelo vitalno panogo. Pomoèi za reevanje in prestrukturiranje se lahko doloèajo po horizontalnih pravilih, vendar jih je mono dodeliti le po principu prviè in zadnjiè, pomoèi za prestrukturiranje pa so opravièljive le v povezavi z ustreznim programom prestrukturiranja, ki vodi v zmanjanje proizvodnih kapacitet.
Regionalne pomoèi se obravnavajo v povezavi z regionalnimi pravili, odobrijo pa se glede na primerjavo med ugodnimi uèinki s stalièa regionalnega razvoja in potencialno negativnimi uèinki na panogo kot celoto. Pomoèi za raziskave in razvoj ter pomoèi za varstvo okolja se doloèajo na podlagi ustreznih horizontalnih pravil. Pomoèi za investicije v inovativno dejavnost so omejene na pokrivanje 10% inovacijskega dela investicijskih strokov. Pomoèi za poslovanje so absolutno prepovedane, kar velja tudi za pomoèi preko regionalne kategorije.
• Sektorska kategorija dravnih pomoèi za ladjedelnitvo je usmerjena k posodobitvi ladjedelnitva in zmanjevanju kapacitet. Pomoèi za poslovanje so dopustne, èe njihov skupni znesek ne presega meje, ki jo vsako leto doloèi Evropska komisija. Investicijske pomoèi se lahko dodeljujejo le na podlagi programa prestrukturiranja, ki ne vkljuèuje poveèanja kapacitet. Mone pa so tudi pomoèi za delno ali popolno zaprtje ladjedelnice, ki vodi v trajno zmanjanje kapacitet, ter za raziskave in razvoj.
Pospeevanje
strukturnih
sprememb v
doloèenih
panogah
predelovalne
industrije
TEMELJNAPRAVILASISTEMADRAVNIHPOMOÈIV EVROPSKIUNIJI
• Sektorska kategorija dravnih pomoèi za jeklarstvo se deli na dva dela, in sicer na del, ki ni vkljuèen v ESPJ (angl. ECSC, European Coal and Steal Community), in na del, ki je vkljuèen v ESPJ. Dravne pomoèi za proizvode, ki so vkljuèeni v ESPJ, se lahko dodelijo le za raziskave in razvoj ter za varstvo okolja po horizontalnih pravilih; zapiranje elezarn kot pomoèi za delavce, ki ob ukinitvi proizvodnje predèasno izgubijo delo in pomoèi posameznim podjetjem, ki dejansko prenehajo s proizvodnjo elezarskih in jeklarskih izdelkov; investicijske pomoèi
elezarskim podjetjem v okviru splonih regionalnih shem se lahko dodeljujejo le elezarnam v Grèiji, vendar le do konca leta 2000.
• Posebna sektorska kategorija dravnih pomoèi za premogovnitvo opredeljuje dodeljevanje pomoèi za reevanje socialnih in regionalnih problemov, ki nastajajo ob zmanjevanju kapacitet ali zapiranju premogovnikov, ter za prilagajanje proizvodnje premoga okoljevarstvenim standardom. Pomoèi rednemu poslovanju so dovoljene le z doloèenimi pogoji, namenjene pa za pokrivanje razlik med proizvodnimi stroki in prodajno ceno. Pomoèi za zmanjanje aktivnosti rudnikov se lahko dodeljujejo v povezavi s programi racionalizacije in prestrukturiranja. Pomoèi za pokrivanje izjemnih strokov so namenjene za pokrivanje strokov modernizacije, racionalizacije ali prestrukturiranja.
V kategorijo izjemnih strokov tejejo tudi pomoèi za financiranje socialne komponente. Pomoèi za raziskave in razvoj ter pomoèi za varstvo okolja se presojajo na podlagi ustreznih horizontalnih pravil.
• Posebna kategorija dravnih pomoèi za transport je zelo razvejana, saj loèeno obravnava kopenski, morski in zraèni transport. V najojem smislu se nanaa na zagotavljanje potrebne koordinacije transporta in povraèila plaèila doloèenih obveznosti, ki so vkljuèene v koncept javnih storitev. Pri kopenskem transportu so dovoljene dravne pomoèi za:
kompenzacije dodatnih finanènih bremen v eleznikem prometu;
kompenzacijo strokov infrastrukture v podjetjih, ki opravljajo posebno obliko transporta, ki ga drugim podjetjem ni treba opravljati; pospeevanje raziskav in razvoja bolj ekonomiènih transportnih sistemov in tehnologij;
odpravljanje odveènih zmogljivosti, ki povzroèajo resne strukturne probleme; olajanje razvoja kombiniranega transporta in za kompenzacije obveznosti iz javnih storitev. Obstajajo pa e druge specifiène oblike pomoèi, ki so namenjene eleznici in notranjemu vodnemu transportu.
V morskem transportu so dravne pomoèi dovoljene za: poslovanje v povezavi s programom prestrukturiranja; investicije, èe ne predstavljajo posredne pomoèi ladjedelnicam; zmanjanje strokov socialne varnosti in davkov na dohodke mornarjev, èe ne zmanjujejo ravni njihove socialne varnosti; usposabljanje mornarjev; oddih posadk na ladjah, ki so registrirane v dravah èlanicah EU in delujejo v oddaljenih vodah.
Na podroèju zraènega prometa so dovoljene: pomoèi rednemu poslovanju, vendar le v primerih, èe so pomoèi socialnega znaèaja in èe so namenjene povrnitvi strokov za javne storitve prevoznikom, ki so bili izbrani na javnih nateèajih. Pravila za regionalne pomoèi se uporabljajo tudi v zraènem prometu, vendar z omejitvami pri pomoèeh za redno poslovanje. Pomoèi za prestrukturiranje so dovoljene le pod posebnimi pogoji.
• Posebna kategorija dravnih pomoèi za kmetijstvo je izmed vseh kategorij najmanj doreèena. V glavnem upoteva splona pravila in cilje evropske kmetijske politike ter specifiène kriterije pri razvoju kmetijstva in trenju
Pospeevanje
strukturnih
sprememb v
premogovnitvu,
transportu,
kmetijstvu in
ribitvu
ter predelavi kmetijskih proizvodov. Pri reklamiranju in promociji kmetijskih pridelkov in sorodnih proizvodov so pomoèi dovoljene, èe ne vplivajo negativno na trgovino in ne favorizirajo doloèenih podjetij;
pomoèi naj bi bile olajave pri razvoju doloèenih obmoèij ali doloèenih ekonomskih aktivnosti (mala in srednje velika podjetja, preseni proizvodi, visoko kvalitetni proizvodi). Pomoèi za investicije v predelavo in trenje so dovoljene z omejitvami, doloèenimi v posameznih horizontalnih in regionalnih pravilih. Pomoèi rednemu poslovanju niso dovoljene, dovoljene pa so pomoèi za zatiranje ivalskih in rastlinskih bolezni, za izobraevanje in tehnièno podporo, subvencioniranje kratkoroènih kreditov v kmetijstvu, investicije in vzdrevalna dela v gozdarstvu ter vse horizontalne oblike pomoèi, ki se obravnavajo skladno z ustreznimi pravili.
• Posebna kategorija dravnih pomoèi za ribitvo obravnava ribolov in vodne kulture. Dravne pomoèi se lahko dodelijo samo v skladu s skupno evropsko politiko ribolova in so vkljuèene v razliène programske instrumente, ki so predvideni v pravilih EU. Pomoèi rednemu poslovanju so dovoljene le na podlagi ustreznega programa prestrukturiranja.
Dovoljene so e: splone oblike pomoèi (izobraevanje in svetovanje, raziskave in razvoj); pomoèi za morski ribolov; pomoèi pri predelavi in trenju na podroèju ribitva; pomoèi v povezavi z razvojem obalnih voda; pomoèi na podroèju veterine in zdravja in druge pomoèi v posebej odobrenih primerih.
2.3 Instrumenti in elementi pomoèi
Vse dravne pomoèi predstavljajo na eni strani stroke ali izgube prihodka drave in na drugi koristi za prejemnike. Instrumente dravnih pomoèi z vidika strokov (ali zmanjanih prihodkov) drave razvrèamo na:
• dotacije, ki predstavljajo nepovratna sredstva za prejemnika, za dravo pa so to izdatki;
• kredite pod ugodnimi pogoji, ki predstavljajo izdatke drave ali drugih dravnih institucij, ki se sicer dajalcu povrnejo, vendar pod drugaènimi pogoji, kot so na trgu: obrestna mera je manja, odplaèilo kredita je lahko odloeno ali so zanj doloèeni posebni pogoji ipd;
• kredite pod normalnimi trnimi pogoji, ki jih drava daje slabim podjetjem, ki zaradi finanène pozicije kreditov na trgu sploh ne morejo dobiti, predstavljajo izdatke drave, katerih vrnitev skupaj s trnimi obrestmi je zelo tvegana;
• garancije (porotva) kot oblika pomoèi, ki za dravo predstavljajo potencialni javni dolg ali dejanski dolg v primeru njihovih vnovèitve;
• izgubo dela prihodkov od kupnine dravnega premoenja kot razliko med doseeno prodajno ceno dravnega premoenja in njegovo trno vrednostjo;
• izgubo dela premoenja zaradi odpisov terjatev drave do poslujoèih podjetij;
• izgubo dela premoenja zaradi zmanjanih zneskov poravnav v postopku prisilne poravnave in steèaja, kadar drava nastopa v neenakopravnem poloaju upnice v primerjavi z drugimi upniki;
• izgubo dela prihodkov zaradi namerno poveèane amortizacije z namenom zmanjanja dobièka, od katerega so podjetja dolna plaèati davek;
Instrumenti
dravnih
pomoèi
TEMELJNAPRAVILASISTEMADRAVNIHPOMOÈIV EVROPSKIUNIJI
Vir: Nacionalni program varstva okolja v obdobju do leta 2008.
• zmanjanje prihodkov zaradi odpisa davènih dolgov, davènih olajav, zmanjanja socialnih obveznosti posameznim podjetjem, zamikov pri plaèevanju davkov in prispevkov;
• konverzija dolgov v lastninske delee s prisilno poravnavo ali brez v primerih, ko drava nastopa pod slabimi pogoji kot drugi udeleenci konverzije.
Sistem dravnih pomoèi je zasnovan tako, da pri ugotavljanju elementov dravnih pomoèi ni na prvem mestu s strani drave celotna transferirana vrednost temveè korist, ki jo prejemnik dravne pomoèi z njo dobi. Zaradi tega naèela se je razvila metodologija ocenjevanja elementov pomoèi.
Ocenjevanje elementov dravnih pomoèi je razlièno, odvisno od uporabe posameznih instrumentov in skupin instrumentov:
• Instrumenti, kjer je celotna vrednost transakcije tudi dravna pomoè:
dotacije, subvencije obresti, projekti temeljnega raziskovanja in razvoja, drugi projekti raziskovanja in razvoja, odpis dolga poslujoèih podjetij iz kreditnih razmerij, davène oprostitve in olajave, oprostitve in olajave pri plaèilu prispevkov za socialno varnost, delei dobièkov v podjetjih, ki izhajajo iz lastninskih razmerij, in se jim drava odpove, plaèilo terjatev podjetij, za katera nastopa drava kot garant.
• Instrumenti, kjer se vrednost pomoèi ugotavlja s pomoèjo sedanje vrednosti bodoèih koristi za prejemnika: odlog plaèila davkov, ugodna posojila, posojila podjetjem v teavah, garancije. Pri teh treh instrumentih se element dravnih pomoèi izraèunava z diskontiranjem bodoèih koristi za prejemnika na sedanjo vrednost. Pri kreditih se element dravnih pomoèi doloèa tako, da se najprej diskontira znesek kredita po trni obrestni meri (ki je za vse kredite enaka referenèni trni obrestni meri), nato pa e znesek kredita po ugodneji obrestni meri. Razlika med obema diskontiranima sedanjima vrednostima (po trnih pogojih in po ugodnih pogojih) je dravna pomoè. Odlog plaèila davkov se v tem primeru obravnava kot kredit po ugodnih pogojih. Metodologija izraèuna bodoèih koristi je enaka tudi za garancije, s tem da se tu diskontirajo koristi od dejanskih (ugodnih) in trnih (referenènih) strokov garancije.
• Drugi instrumenti pomoèi in ocenjevanje elementov pomoèi: kapitalske nalobe, konverzija terjatev v kapitalske nalobe in ugodna prodaja dravnega premoenja ter druge ugodnosti, ki vplivajo na viino izraèunanih davkov. Pri ugodnih prodajah dravnega premoenja se element dravnih pomoèi doloèi kot razlika med najugodnejo ponudbo za odkup (pri tem mora biti izvedena licitacija in pridobljene vsaj tri ponudbe) ali ocenjeno trno vrednostjo premoenja in dejansko vrednostjo prodaje. Celotna razlika predstavlja element dravne pomoèi.
Pri previsoko obraèunani amortizaciji se najprej izraèuna razlika med obraèunano amortizacijo in normalno (referenèno) ter ugotovi, za koliko se je zaradi previsoko obraèunane amortizacije znial dobièek. Na ugotovljeni znesek nijega dobièka se obraèuna davek iz dobièka. Celoten izraèun manj plaèanega davka na dobièek predstavlja tudi element dravne pomoèi. Pri ostalih instrumentih iz te skupine je element pomoèi teje oceniti, saj je potrebno ugotavljati koristi, ki jih je podjetje imelo pred konkurenti. Ocena koristi je odvisna od dostopnosti kapitala, pogojev pridobivanja trnih kapitalskih deleev, vsekakor pa je ocena koristi za razliène prejemnike lahko zelo razlièna. Zaradi teh teav Evropska komisija element pomoèi oceni kar v viini doloèenega fiksnega
Izhodièa
metodolokega
pristopa ugo-
tavljanja elemen-
tov dravnih
pomoèi
odstotka od vsake transakcije.
Finanèni instrumenti vplivajo tudi na javnofinanèno politiko. Uporaba instrumenta v okviru ene politike neposredno vpliva na uèinke in delovanje druge, zato ni povsem vseeno, kakne instrumente uporabljamo.
TEMELJNAIZHODIÈAPOLITIKESTRUKTURNIHPOMOÈI EVROPSKEUNIJE
3 TEMELJNA IZHODIÈA POLITIKE STRUKTURNIH POMOÈI EVROPSKE UNIJE
Glavni cilj strukturne in kohezijske politike EU je vodenje skupne kmetijske in ribike politike in zmanjanje ekonomskih in socialnih razlik med posameznimi dravami èlanicami EU. V tem smislu Evropska komisija podpira poleg skupne politike notranjega trga, ki je definirana predvsem na podroèju kmetijstva in ribitva, e nacionalne in regionalne politike, ki so usmerjene k odpravljanju regionalnih razvojnih zaostalosti in uravnoteevanju trga dela.
Primarna odgovornost drav èlanic in manj razvitih regij pri regionalni politiki je definiranje prioritet razvoja in priprava ustreznih programov in izvedbenih projektov razvoja. S sredstvi strukturnih skladov sodeluje EU pri financiranju izvedbenih projektov drav èlanic, pri èemer daje prednost projektom, ki upotevajo (s strani Evropske komisije) doloèene prioritete s iro, evropsko (ne zgolj nacionalno) dimenzijo v smislu promocije evropske ekonomske in socialne kohezije. (European Commission, 1999, Guidelines for programmes in the period 2000-2006)
Za izvajanje skupne politike EU je oblikovanih veè razliènih skladov in ustanov, ki jih delimo na dve veliki skupini. Prva skupina skladov, imenovani so tudi strukturni skladi, pokriva strukturno in kohezijsko politiko EU. Drugo skupino pa predstavljajo posebni skladi in institucije, ki so bile ustanovljene za opravljanje specifiènih nalog in aktivnosti.
3.1 Pomoèi strukturnih skladov Evropske unije
Pomoèi evropskih strukturnih skladov so namenjene izvajanju skupnih nalog evropske kmetijske in ribike politike, pospeevanju razvoja manj razvitih evropskih regij ter odpravljanju akutnih problemov brezposelnosti.
a) Izvajanje skupnih nalog evropske kmetijske in ribike politike - EU vodi skupno kmetijsko in ribiko politiko notranjega trga, za kar porabi najveè sredstev, ki jih nabere proraèun EU. Aktivnosti izvaja preko dveh skladov:
• Europen Agricultural Guidance and Guarantee Fund (EAGGF) financira trne in cenovne podpore kmetijski proizvodnji na notranjem trgu, ki so doloèene v okviru kmetijske politike EU (CAP), in tevilne druge kmetijske ukrepe. Z vidika strokov EU predstavlja sklad najpomembnejo aktivnost skupne politike notranjega trga. V letu 1998 so stroki sklada predstavljali kar 49% vseh strokov EU. Od leta 1973 do leta 1983 so se sredstva sklada poveèala za trikrat, od leta 1983 do 1986 e za 40%, od leta 1986 do leta 1998 pa e za 83%.
Sklad je preko mehanizma Guarantees do vkljuèno leta 1999 prvenstveno neposredno podpiral zaèito evropskega kmetijstva, saj so cene evropskih kmetijskih proizvodov precej vije od svetovnih, in refundiral cenovne razlike v izvozu na tretje trge (pokrival razliko med evropskimi trnimi cenami in cenami na zunanjih trgih). Po letu 1999 se je njegova politika nekoliko spremenila, saj je preel iz preteno zaèitne na politiko, ki bo postopno pripeljala do konkurenènejega evropskega kmetijstva. Zaradi sprejetih direktiv Svetovne trgovinske
Izhodièa strukturne in kohezijske politike
Evropske unije
Strukturni skladi
Evropske unije
organizacije na podroèju subvencioniranja v kmetijstvu pa je predvideno tudi postopno zmanjanje pomoèi izvozu kmetijskih proizvodov na trge tretjih drav.
V skladu z novimi usmeritvami zagotavljanja kunkurenènejega evropskega kmetijstva je sklad preko mehanizma Guidance po letu 1999 zaèrtal usmeritev podpiranja ruralne politike in razvoja podeelja preko tevilnih aktivnosti, ki bodo podpirale: investicije v kmetijske posesti; mlade kmetije; uèenje; zgodnje upokojevanje; kmetijske okoljevarstvene aktivnosti; investicije v proizvodnjo in marketinke aktivnosti; gozdarstvo in promocijo prilagoditve ruralnih obmoèij. Pomoèi se delijo na neposredne in posredne. Neposredne pomoèi, ki predstavljajo okoli 50% sredstev, so namenjene privatnim in javnim investitorjem; posredne pomoèi pa so usmerjene v socialno-varnostne sheme (npr. za upokojevanje kmetov), v manj razvite regije in v investicije na kmetijah.
• Financial Instrument for Fisheries Guidance (FIFG) - prve evropske pomoèi ribitvu so bile odobrene v letu 1971 v okviru sklada EAGGF.
V letu 1986 so se aktivnosti ribitva e vedno financirale preko sklada EAGGF, vendar je bila zanje postavljena e samostojna shema in oblikovana so bila ustrezna pravila. V letu 1993 je Evropska komisija sprejela skupno ribiko politiko EU (CFP), ki naj bi se izvajala v okviru samostojnega strukturnega sklada (FIFG), ustanovljenega leta 1994.
Sredstva sklada so sorazmerno majhna.
V okviru skupne ribike politike naj bi sklad sofinanciral programe zagotavljanja ravnoteja med ribjimi viri in njihovo eksploatacijo;
pospeevanja konkureènosti in gospodarskega razvoja podjetij v sektorju ribitva; izboljanja trne oskrbe in dodane vrednosti v ribitvu ter programe revitalizacije obmoèij, odvisnih od ribitva.
b) Izvajanje skupnih nalog regionalne in socialne politike - O skupni regionalni politiki Evrope se je prièelo razmiljati ele v letu 1972. Prva reforma strukturnih skladov je bila izvedena v letu 1988, druga reforma julija 1993, zadnja pa ob sprejetju politike za obdobje 2000-2006. Osnove zadnje spremembe so bile doloèene z dokumentom Agenda 2000 - for a stronger and wider Union, objavljeno v juliju 1997, kjer so bile postavljene tri prioritete: veèja koncentracija pomoèi, decentralizacija in poenostavitev implementacije in poveèanje uèinkovitosti pomoèi in kontrole.
V novi regionalni politiki za obdobje 2000-2006 so manj razvite evropske regije razdeljene v tri cilje. Razvrstitev regij po ciljih je opredeljena na osnovi kriterijev:
• Cilj 1: regije na nivoju NUTS (nomenklature teritorialnih statistiènih enot) II, ki imajo bruto domaèi proizvod (BDP) po kupni moèi na prebivalca niji od 75% povpreèja EU.
• Cilj 2: regije s strukturnimi problemi (industrijska obmoèja z visokimi stopnjami brezposelnosti; kmetijska obmoèja z visokim deleem zaposlenih v kmetijstvu in visoko stopnjo brezposelnosti; urbana obmoèja z visoko brezposelnostjo, slabimi ivljenjskimi pogoji, unièenim okoljem, visoko stopnjo kriminala in nizko stopnjo izobraenosti prebivalstva in regije, odvisne od ribitva) na nivoju NUTS III, izjemoma tudi na nijih nivojih, èe je problematika izjemno pereèa.
TEMELJNAIZHODIÈAPOLITIKESTRUKTURNIHPOMOÈI EVROPSKEUNIJE
• Cilj 3: ostale regije s teavami, ki niso zajete v ciljih 1 in 2 in imajo visoke stopnje brezposelnosti.
Kriteriji doloèitve problemskih regij, ki so upravièene do strukturnih pomoèi, se ujemajo s kriteriji doloèitve upravièenosti regij do dravnih pomoèi.
Kriteriji strukturnih pomoèi pod ciljem 1 so usklajeni s kriteriji regionalnih dravnih pomoèi pod èlenom 87(3)a PES, kriteriji pod ciljem 2 pa z regionalnimi dravnimi pomoèmi pod èlenom 87(3)c.
Pomoèi strukturnih skladov se dodeljujejo po posameznih projektih. Splona pravila o dovoljenih viinah strukturnih pomoèi doloèajo zgornje omejitve tako za razlièno razvrèene regije kot za razliène projekte. Za regije pod ciljem 1 je pomoè omejena na 75% vseh strokov in najmanj 50% javnih strokov; za regije, ki so hkrati delene tudi pomoèi Kohezijskega sklada, je maksimalni limit 80% vseh strokov in 85% za najbolj ogroene otoke Grèije. Za regije pod ciljema 2 in 3 je maksimum doloèen s 50% vseh strokov in najmanj 25% javnofinanènih strokov. Prispevki strukturnih skladov so po cilju 1 omejeni na 40% za investicije v infrastrukturo (in dodatnih 10% za regije, pokrite s Kohezijskim skladom) in 35% za podjetnike investicije; po cilju 2 pa na 25% za investicije v infrastrukturo in 15% za podjetnike investicije. Pomoèi strukturnih skladov za izvedbo pilotskih projektov in za tehnièno pomoè pri pripravi, monitoringu, evalvaciji in preverjanju meril so lahko 100%.
Nameni financiranja projektov so po posameznih skladih razlièni, odvisno od tega, kaj posamezni sklad pokriva. V okviru strukturnih skladov so oblikovani sledeèi skladi:
• European Regional Development Fund (ERDP), ustanovljen leta 1975 z osnovno nalogo sofinanciranje projektov, ki zmanjujejo regionalne disparitete znotraj EU. Sklad dodeljuje pomoèi po kriterijih regionalne razvitosti (po letu 1999 so regionalne razlike definirane s ciljema 1 in 2). Sredstva sklada so namenjena za produktivne investicije za ustvarjanje delovnih mest, investicije v infrastrukturo, razvoj malih in srednjih podjetij in tehnièno pomoè.
• European Social Fund (ESF) ima osnovni cilj sofinanciranja projektov, ki vodijo v izboljevanje zaposlitvenih prilonosti za mlade ljudi (pod 25 let) in druge skupine, ki potrebujejo podporo (dolgoroèno nezaposlene, invalide, migracijske delavce in druge socialne skupine delavcev). V politiki po letu 1999 so osnovne usmeritve sofinanciranja aktivnosti na podroèju zaposlovanja opredeljene kot dajanje pomoèi:
(1) osebam (za razvoj trga delovne sile in zmanjevanje brezposelnosti;
zaposlovanju in samozaposlovanju; za raziskave, znanost in tehnoloki razvoj; za podiplomski tudij, izobraevanje managerjev, razvoj novih monosti zaposlovanja); (2) strukturi in sistemu trga delovne sile (razvoj kvalitete uèenja, izobraevanja in izobraevalnega kadra; modernizacija in izboljanje slub za zaposlovanje ipd); (3) spremljevalnim ukrepom (npr.: gradnja kapacitet, informatika in publicistika). Sklad daje pomoèi po cilju 3), kjer se upotevajo preteno horizontalna, ne pa regionalna pravila.
Poleg regionalnega in socialnega sklada sodelujeta pri pospeevanju razvoja manj razvitih regij tudi kmetijski in ribiki sklad. Glede na regionalno opredeljene cilje sodelujejo skladi:
1. pri cilju 1): regionalni sklad (ERDF), socialni sklad (ESF), kmetijski sklad (EAGGF Guidance) in ribiki sklad (FIFG);
2. pri cilju 2): regionalni sklad (ERDF), socialni sklad (ESF) in ribiki sklad (FIFG) ter
3. pri cilju 3: socialni sklad (ESF).
3.2 Pomoèi drugih skladov in ustanov Evropske unije
Drugi skladi in ustanove, ki izvajajo evropsko politiko in so namenjene tudi dajanju pomoèi dravam èlanicam EU, so:
1. Kohezijski sklad (Cohesion Fund) Kohezijski sklad je bil ustanovljen leta 1994, da bi pospeeval razvoj najmanj razvitih drav èlanic EU. Do leta 1999 so bile to: Grèija, Irska, Portugalska in panija. Politika sklada, ki se tudi v obdobju 2000-2006 ne spreminja, doloèa: (1) da so do pomoèi iz tega sklada upravièene drave z BNP (bruto nacionalnim proizvodom) na prebivalca, nijim od 90% povpreèja EU; (2) da so pomoèi namenjene investicijam v zaèito okolja in Trans-evropsko transportno omreje in (3) da so pomoèi usmerjene tudi v zagotavljanje pogojev za znievanje javnega deficita, saj je omejevana viina javnega deficita pogoj za vstop v EMU (Evropsko monetarno unijo).
2. Skupne aktivnosti na podroèju raziskovanja in tehnolokega razvoja (RTD) - Èetrti okvirni program je bil sprejet leta 1994 in je pokrival obdobje 1994-1998. Obsegal je aktivnosti na podroèju raziskovanja, tehnolokega razvoja in demonstracije raziskovalnih in tehnolokih dosekov. Ustanova pomaga pokrivati stroke institucij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in tehnolokim razvojem, in neposredno izvaja dejavnosti preko Joint Research Centre.
3. ECSC finanène operacije - predstavlja ustanovo ali bolje instrument EU, ki dodeljuje posojila industriji, izvaja konverzijo dolgov in kreditira stanovanjsko gradnjo (samo do leta 1998). Ti instrumenti so namenjeni dejavnostim, ki jih pokriva pogodba ECSC (jeklarstvu in premogovnitvu).
4. Evropska investicijska banka (EIB) - Banka je bila ustanovljena z Rimsko pogodbo (1957. leta) z osnovnim poslanstvom zagotavljanja dolgoroènih kreditov za investicije. Projekti in programi, ki dobijo tovrstno pomoè, morajo biti z naslednjih podroèij: gospodarstva, tehniènega razvoja, okolja in financ. Politika banke se sprejema v sodelovanju z dravami èlanicami in drugimi institucijami EU.
5. Evropski investicijski sklad (European Investment Fund) je finanèna agencija, ki z garancijami podpira srednje in dolgoroène investicije na podroèju trans-evropskega omreja (TEN) in malih ter srednje velikih podjetij. Ustanovljen je bil leta 1994. Osnovni cilj sklada je privabljanje privatnega kapitala v infrastrukturne investicije ter izboljanje finanènih virov v sektorju malih in srednje velikih podjetij.
Drugi skladi in
in institucije za
izvajanje
strukturne in
kohezijske
politike EU
TEMELJNAIZHODIÈAPOLITIKESTRUKTURNIHPOMOÈI EVROPSKEUNIJE
3.3 Pomoèi EU dravam, ki se pripravljajo na vstop v EU
V èasu priprav novih drav na vstop v EU je Evropska komisija za obdobje 2000-2006 oblikovala doloèene pomoèi dravam pri vkljuèevanju v EU:
• PHARE program, ki je usmerjen v dva prioritetna cilja: okrepitev administrativnih in sodnih kapacitet ter v investicije, povezane z uresnièevanjem prevzemanja pravnega reda EU (acquis).
• Instrument for Structural Policies for Pre-Accession (ISPA) za izvedbo projektov v okolje in transportni sektor. Deloval bo po usmeritvah kohezijskega sklada. Izvajanje instrumenta bo potekalo v vseh desetih dravah, ki se pripravljajo na vstop v EU, obsegal pa bo pomoè v viini okoli 1,000 mio EURov na leto.
• Kmetijski predpristopni instrument pomoèi (SAPARD), ki je namenjen za izboljanje uèinkovitosti kmetij; predelavo in distribucijo kmetijskih pridelkov; promocijo kvalitetnih pridelkov in izdelkov; aktivnosti v veterini in fitosanitarni kontroli; izboljanje kvalitete zemlje, njihove preparcelacije in registracije; ureditev vodnih virov; izobraevanje in uèenje, diverzifikacijo ekonomskih aktivnosti na ruralnih obmoèjih;
okoljevarstvo v kmetijstvu in gozdarstvu; izboljanje ruralne infrastrukture in ruralnih vasi. Preko sklada EAGGF Guarantee section bo letno na voljo okoli 520 mio EURov.
Predpristopne
pomoèi novim
potencialnim
èlanicam EU
4 OBSEG IN NAMENI DRAVNIH IN STRUKTURNIH POMOÈI V EVROPSKI UNIJI IN DRAVAH EVROPSKE UNIJE
Èeprav je obseg dravnih pomoèi omejevan in so tudi nameni in obsegi strukturnih pomoèi doloèeni, oba naèina pospeevanja razvoja pomembno vplivata na razvoj gospodarstva na notranjem trgu EU, kot tudi v posameznih dravah èlanicah. Kolikni so delei tovrstnih pomoèi, govorijo podatki iz letnih poroèil, ki so obvezna in sestavni del obeh sistemov, tako sistema dodeljevanja dravnih pomoèi kot sistema dodeljevanja strukturnih pomoèi.
4.1 Obseg in nameni dravnih pomoèi v Evropski uniji
Nadzor nad dravnimi pomoèmi v EU temelji na sistemu vnaprejnje odobritve, ki od drave èlanice EU zahteva, da mora biti Evropska komisija obveèena o ukrepih, ki jih namerava drava èlanica prièeti izvajati. PES doloèa v 88.
èlenu postopek za notifikacijo pomoèi, nadzor in sankcije v primeru kritve doloèil. Pri postopku notifikacije imajo èlanice sledeèe obveznosti:
• Drava èlanica je vnaprej dolna notificirati vsako novo obliko pomoèi ali spremembo e obstojeèe, èe je viina sredstev zanje porasla za veè kot 20%, kot je bilo e odobreno. Edine izjeme so pomoèi zelo majhnega obsega, ki se dodeljujejo po pravilu de minimis. Notifikacija je potrebna tudi za pomoèi, ki so v skladu z 87(2) èlenom PES, ker jih mora Evropska komisija preveriti.
• Drava èlanica predlaganih ukrepov ne sme uporabljati v praksi, dokler Evropska komisija ne sprejme dokonène odloèitve. Kolikor drava èlanica ne upoteva formalnega postopka za notifikacijo pomoèi, kri svoje obveznosti do EU. Èe Evropska komisija ugotovi, da je bila pomoè dana brez odobritve, lahko zahteva od drave èlanice povrnitev sredstev, ki so
e bila izplaèana.
Evropska komisija sprejme notifikacijo za splone in individualne sheme pomoèi. Posebej morajo biti notificirane pomoèi, ki jih drava eli dodeliti zunaj avtoriziranih shem. Drava èlanica je dolna Evropsko komisijo obvestiti tudi o planih za finanène transfere iz javnih sredstev javnim ali privatnim podjetjem, saj so v doloèenih primerih v kapitalskih injekcijah tudi elementi dravnih pomoèi. Notifikacijo opravi centralna drava tudi za nije nivoje drave.
Do leta 1998 je o dodeljevanju dravnih pomoèi v dravah èlanicah, z izjemo pomoèi po pravilu de minimis, povsem avtonomno odloèala le Evropska komisija. S pravilom, sprejetim 1998, so uvedene skupinske izjeme za kategorije pomoèi, ki jih ni potrebno veè priglaati, ker se smatra, da so kompatibilne z enotnim notranjim trgom EU. Te kategorije pomoèi so:
• horizontalni cilji: mala in srednje velika podjetja, raziskovanje in razvoj, varstvo okolja, zaposlovanje in usposabljanje,
• in regionalne pomoèi, èe se dodeljujejo v skladu z regionalnimi mapami, ki jih predhodno potrdi Evropska komisija.
Èe Evropska komisija ugotovi, da pomoè (obstojeèa ali nova) ni zdruljiva s skupnim trgom, izda odloèbo, s katero zahteva od drave èlanice, da sprejme vse primerne ukrepe za ukinitev ali spremembo pomoèi. V
Izhodièa
predhodnega
nadzora pri
dodeljevanju
dravnih
pomoèi
OBSEGINNAMENIDRAVNIHPOMOÈIV EVROPSKIUNIJIINDRAVAH EU
nasprotju z dopustnimi izjemami izkrivljajo nezakonite dravne pomoèi konkurenco nad dopustno mero, zato morajo biti sredstva, ki jih prejemniki dobijo z nezakonitimi dravnimi pomoèmi, vrnjena. Namen in funkcija povrnitve je vzpostavitev taknega stanja na trgu, kakrno je bilo pred dodelitvijo nezakonite dravne pomoèi. Brez takne sankcije bi bil celotni sistem nadzora nad dravnimi pomoèmi brez uèinka.
Podatki o dodeljenih dravnih pomoèeh se zbirajo zaradi spremljanja naknadnega nadzora nad dodeljevanjem dravnih pomoèi. est mesecev po preteku tekoèega leta so drave èlanice dolne izdelati in Evropski komisiji posredovati letno poroèilo. S posebnim pismom Komisije z dne 22.2.1994 je bil sistem letnih poroèil standardiziran. Poroèilo mora pokrivati dve leti, in sicer tekoèe in predhodno, vsebovati pa mota tudi osnovni pregled (Reinhard W) o kvantifikaciji elementov pomoèi, ciljih pomoèi, indikatorjih (bruto domaèi proizvod ali dodana vrednost, zaposleni in izvoz znotraj unije). Standardizacija podatkov v letnem poroèilu zajema dve vrsti podatkov in sicer analitiène in poenostavljene. Poenostavljeni podatki se prikaejo za nove pomoèi, ki ne presegajo 5 mio EURov. Pomembneji standardizirani podatki so: (1) naziv sheme pomoèi; (2) datum odobritve pomoèi; (3) stroki pomoèi (po posameznih instrumentih), ki se nadalje delijo po posameznih sektorjih (po NACE klasifikaciji na dve decimalki) in po regijah; (podatki o dravnih pomoèeh za raziskovanje in razvoj se delijo tudi po posameznih prejemnikih, glavnih projektih in po veèjih prejemnikih).
Standardizirane oblike poroèil zahtevajo zelo kompleksne podatke o dravnih pomoèeh, da le-teh ni mogoèe ustrezno pripraviti brez ustreznih, raèunalniko podprtih evidenc. Ustrezni podatki evidenc (zasnovani s fiziènimi in finanènimi merili ter posebnimi indikatorji) pa naj ne bi sluili le potrebam priprave poroèil za EU, temveè bi bila njihova uporaba lahko tudi za druge analitiène namene.
4.1.1 Metodoloka izhodièa izkazanih podatkov o dravnih pomoèeh v EU
Potreba po metodi sistematiènega spremljanja dravnih pomoèi za namene konkurenène politike je bila v EU popolnoma zaznana leta 1985, ko je Evropska komisija izdala publikacijo White paper. Ob koncu leta 1985 je bil ustanovljen oddelek, ki je zaèel pripravljati preglede.
Prav tako, kot je po posameznih dravah EU razlièno upotevanje njenih pravil o dravnih pomoèeh, je razlièno tudi njihovo spremljanje. Podatki za Grèijo so slabi, zato jih mora Evropska komisija e vedno ocenjevati.
Ker je tudi v drugih dravah èlanicah e veliko netransparentnih dravnih pomoèi, posebno znotraj kmetijstva, ribitva, transporta in premogovnikega sektorja, so poroèila EU e vedno nepopolna.
Evropska komisija izdaja preglede o dravnih pomoèeh v publikaciji Sur- vey. V preteklem letu je izlo osmo poroèilo (Eighth survey, 2000), ki analitièno zajema podatke o dravnih pomoèeh za obdobje 1994-96 in 1996-98. V poroèilih med dravne pomoèi niso vkljuèene:
• pomoèi, katerih prejemniki niso podjetja: (a) pomoèi gospodinjstvom, (b) pomoèi invalidnim osebam, (c) pomoèi za infrastrukturo (pristanièa,
Izhodièa naknadnega nadzora pri dodeljevanju dravnih pomoèi
Redna letna
poroèila o
dravnih
pomoèeh v
Evropski uniji
in dravah
èlanicah
letalièa, ceste, itd), (d) pomoèi izobraevalnim institucijam, bolnicam, (e) pomoèi javnim centrom za poklicno usposabljanje, (f) pomoèi manj razvitim dravam;
• splone in druge mere ekonomskih politik posameznih drav: (a) razlike med razliènimi davènimi sistemi in sistemi splonega zavarovanja, (b) kvote, javne nabave, trne restrikcije, tehnièni standardi, (c) specifiène davène sheme (kooperative, lastnika podjetja, samozaposleni itd), (d) zniane stopnje davka na dodano vrednost;
• pomoèi iz supernacionalnih in multinacionalnih organizacij: (a) strukturni skladi EU, (b) financiranja iz EIB in EBRD, (c) pomoèi Evropske vesoljske agencije.
4.1.2 Celotni znani obseg dravnih pomoèi v EU
Dravne pomoèi se v EU in dravah èlanicah sintetièno izkazujejo po treh kljuènih pokazateljih:
• po odstotku od bruto domaèega proizvoda BDP,
• po viini (EUR) na zaposlenega
• in v odstotku od skupnih strokov drave (skupnih javnofinanènih odhodkih splone drave).
Zaradi netransparentnosti dravnih pomoèi in pomanjkanja evidenc pri nekaterih dravah èlanicah tudi za EU skupaj ni mogoèe dobiti povsem jasne slike o viinah dravnih pomoèi. Ob predpostavki, da doloèene dravne pomoèi (predvsem v kmetijstvu) niso zajete ali niso popolno zajete, je bila viina skupnih dravnih pomoèi v EU in v posameznih dravah EU (tabela 1) po posameznih pokazateljih v obdobjih 1990-92, 1992-94, 1994-96 in 1996-1998 sledeèa:
Povsem jasno je, da obseg dravnih pomoèi v EU upada, kar kaejo tudi izbrani kazalniki:
• Dele dravnih pomoèi v bruto domaèem proizvodu (BDP): Za dravne pomoèi so drave èlanice v obdobju 1996-98 namenile 1.12% BDP, kar je 15.2% manj kot v obdobju 1994-96 (1.32% BDP) in precej manj kot v predhodnih obdobjih 1992-94 (1.5%) in 1990- 1992 (1.8% BDP). Med posameznimi dravami so bile v zadnjem obdobju najvije dravne pomoèi na Portugalskem (1.63% BDP) in v Italiji (1.57%), najnije pa na Finskem (0.47%), v Veliki Britaniji (0.52%) in Luksemburgu (0.53% BDP). Vse tri drave (Avstrija, Finska in vedska), ki so v zadnjem obdobju pristopile v EU, imajo precej
Celotni obseg
dravnih pomoèi se v Evropski uniji zniuje
Tabela 1: Kazalniki dravnih pomoèi v EU
KAZALNIK 1990-1992 1992-1994 1994-1996 1996-1998
Dravne pomoèi (%) v BDP 1.80 1.50 1.32 1.12
Dravne pomoèi na zaposlenega (v EUR) 714 631 591 526
Dravne pomoèi (%) v skupnih strokih drave 3.60 2.90 2.54 2.35
Vir podatkov:
- za obdobje 1990-92 - Fifth survey on state aid in the European union in the manufacturing and certain other sectors, 1997, Report from the Commission, Commission of the European communities, Brussels, 16.04., page 35.
- za obdobje 1992-94 - Sixth survey on state aid in the European union in the manufacturing and certain other sectors, 1998, Report from the Commission, Commission of the European communities, Brussels, page 42.
- za obdobji 1994-96 in 1996-98 - Eighth survey on state aid in the European Union, Commission of the European Communities, Brussels, 11.4.2000, page 54 Opomba: Poroèila niso popolnoma kompatibilna med seboj.
OBSEGINNAMENIDRAVNIHPOMOÈIV EVROPSKIUNIJI
nije dravne pomoèi kot ostale drave èlanice. Pomembna znaèilnost je tudi ta, da imajo dele dravnih pomoèi v BDP niji od povpreèja EU tudi dve (panija in Irska) manj razviti dravi.
Dravne pomoèi na zaposlenega so v obdobju 1996-98 znaale 526 EUR, kar je za 11% manj kot v obdobju 1996-94 (591 EUR) ter bistveno manj kot v predhodnih obdobjih (1992-94 631, 1990-92 714 EUR). Med posameznimi dravami je bilo v zadnjem obdobju (1998-96) najveè pomoèi na zaposlenega v Nemèiji (786 EUR), Italiji (712) in v Belgiji (677 EUR), najmanj pa v Veliki Britaniji (223 EUR) in na Finskem (248 EUR).
• Dravne pomoèi so v skupnih strokih drave v obdobju 1996-98 predstavljale 2.35% strokov, kar je ponovno manj kot v predhodnih obdobjih (v obdobju 1994-96 2.54%, 1992-94 2.9% in v obdobju 1990-92 3.6%). Med posameznimi èlanicami EU sta v zadnjem obdobju imeli nad 3% dravnih pomoèi v skupnih strokih drave le Portugalska (3.44%) in Italija (3.04%); pod 1.2% pa Finska (0.85%) in Velika Britanija (1.2%).
Celotni obseg dodeljenih dravnih pomoèi je odvisen od tevilnih faktorjev.
Makroekonomski ciklus vpliva na uspenost udeleencev na trgu in ima zato vpliv tudi na dodeljevanje dravnih pomoèi. V recesiji se viina dodeljenih pomoèi poveèa. V EU je imela najveèji vpliv na viino dodeljenih dravnih pomoèi nemka zdruitev leta 1990.
V zadnjem èasu se obseg dravnih pomoèi zniuje, kar nedvomno pogojujejo tudi sledeèi razlogi (Bogataj,1999):
• poveèan nadzor nad dodeljevanjem dravnih pomoèi v dravah èlanicah (v letu 1987 je Evropska komisija sprejela 294 konènih odloèb, v letu 1994 pa e 527) ter veèja preglednost pri izvajanju pravnih pravil,
• konvergenèni kriteriji, opredeljeni s PES (Maastricht Treaty, 1990), doloèajo pogoje za vstop v EMU, zlasti fiskalna kriterija (3% proraèunski primanjkljaj in 60% javni dolg) moèno zmanjujeta monosti drav, da bi dodeljevale dravne pomoèi,
• del dravnih pomoèi drav èlanic je bil nadomeèen z dodeljevanjem pomoèi iz sredstev EU (strukturnih skladov in drugih institucij).
Iz primerjave po posameznih dravah (tabeli 1 in 2 v prilogi) izhaja, da je viina dravnih pomoèi po vseh treh kazalnikih vija od evropskega povpreèja v Nemèiji, Italiji in Belgiji, manja pa na Danskem, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in v vseh treh novih èlanicah (Avstriji, Finski in vedski).
4.1.3 Sektorska struktura dravnih pomoèi v EU
Èe elimo pogledati sektorsko strukturo dravnih pomoèi v EU, ugotovimo, da zaradi pomanjkanja podatkov lahko analiziramo sektorsko strukturo za primerjalna obdobja 1992-94, 1994-96 in 1996-98 le po glavnih sektorjih.
Struktura dravnih pomoèi se med obdobji spreminja. Iz podatkov (tabela 2) izhaja, da je najveè dravnih pomoèi usmerjenih v predelovalno industrijo