dr. Darja Majkovič: Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

marec 2018

127

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Surovine in razvoj Slovenije Matjaž Bergant: Valovita lepenka vedno tanjša

in prožnejša, a hkrati bolj vzdržljiva

dr. Darja Majkovič: Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica

Izkoriščanje bioplina upravičeno le ob upoštevanju okoljskih standardov dr. Alenka Mauko Pranjić: Nekatera podjetja že čutijo manko

kritičnih surovin, krožna ekonomija pred vrati

dr. Sonja Mlaker Kač: Anketiranci priznavajo, da nimajo okoljevarstvenih znanj

Fit media d.o.o., kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

postanite član Zelenega omrežja!

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

pridrUŽiTe se!

kontakt:

t: 03 42 66 706

e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… izmenjavanje dobrih praks in širjenje strokovnega znanja …

… revija eoL pojasnjuje zakonodajo, razvoj trendov …

… promocija projektov v reviji eoL …

Za naše podjetje je sodelovanje s strokovno javnostjo, združeno v Zelenem omrežju, izjemno pomembno zaradi izmenjevanja dobrih praks in širjenja strokovnega znanja z različnih področjih ravnanja z odpadki.

Pomembno nam je ne samo zaradi pozicije in prepoznavnosti podjetja na trgu, ampak tudi zaradi zaposlenih, ki so prek dogodkov in drugih aktivnosti Zelenega omrežja zmeraj v koraku s sodobnimi pristopi in trendi na področju ravnanja z odpadki.

Cveto Žalik,

direktor podjetja Snaga d. o. o.

Revijo EOL vsak mesec z

radovednostjo temeljito preberem, saj je edina, ki nam pojasnjuje

zakonodajo, razvoj trendov, predstavlja mnenja strokovnjakov o trenutnih aktualnih temah in primere dobrih praks. Zelo pohvalno je tudi redno sodelovanja ministrstev, saj mi njihovi komentarji in razlage zelo pomagajo pri delu. Revijo EOL sprejemam kot izobraževalno in informativno gradivo za področje svojega dela. Kot podjetje Knauf Insulation v reviji EOL pogosto predstavimo naše nove izdelke, ki predstavljajo celovite rešitve na področju termične in zvočne izolacije kakor tudi na področju zelenih streh, zelenih talnih površin in v kmetijstvu ter vrtnarstvu.

Natalija Domjanič, strokovna sodelavka za VZD in ekologijo v podjetju Knauf Insulation, d.o.o.

Naša odgovornost je, da ohranimo okolje za naše zanamce in zavest o tem se počasi, ampak vztrajno dviga.

Zavod za gradbeništvo ima veliko projektov s področja trajnostnega gradbeništva, recikliranja in

energetske učinkovitosti, ki jih uspešno promoviramo v odlični specializirani reviji EOL, ki preko Zelenega omrežja že pet let skrbi za mreženje in

promocijo na področju trajnosti. želim Vam obilo dobrih idej in uspešnih akcij tudi v prihodnje.

Ema Kemperle,

odnosi z javnostmi na Zavodu za gradbeništvo Slovenije

Promocija

U vo d n ik

marec 2018 127

EOL 3

EU s kritično listo surovin, Slovenija brez nje

E

vropska unija je nedavno objavila novo listo kritičnih surovin. Tistih, brez kate- rih je že in bo gospodarstvo ogroženo. Pred leti je bilo na tem seznamu 14 kritičnih su- rovin, zdaj jih je 25. Odvisnost od uvoza se povečuje. Kitajska je velesila pri oskrbi z ne- katerimi kritičnimi surovinami, kot so redki zemeljski elementi, magnezij, volfram in drugi, s paladijem je bogata Rusija, iz Južne Afrike izvažajo iridij, platino, iz ZDA berilij in helij … Tako dr. Alenka Mauko Pranjić po- jasnjuje, kako Evropa, ki uvaža šestkrat več surovin, kot jih izvaža, ne more več mirno zreti v prihodnost. Svetovni gospodarski forum v Davosu je sicer pred tremi leti že napovedal, da postaja skrb za mineralne su- rovine realnost Evrope in razvojna travma.

Čeprav je razvojni kazalec usmeril zlasti v krožno gospodarstvo, v nove tehnologije in v vrednostne verige, je realnost tukaj in zdaj:

kako je in bo z oskrbo ali samooskrbo s suro- vinami, saj že danes podjetja, tudi slovenska, pogosto ne vedo, ali bodo kontejnerji iz uvoza pripeljali tisto, kar potrebujejo za proizvo- dnjo. A ustavimo se najprej pri kritičnih surovinah. EU ima svojo listo. In Slovenija?

V Strategiji razvoja Slovenije je ni in tudi ni navedeno, s katerimi naravnimi viri in surovinami bo gospodarstvo ohranjalo svoj bioritem.

J

e podjetniška logika vendarle drugačna?

Je in ni.

S

krbijo podatki raziskave Eurobarometra iz lanskega septembra. Objavljeni so bili pred kratkim. Slovenska mala in srednja pod- jetja so odgovarjala na vprašanja o učinkoviti rabi virov in o zelenih trgih. Raziskava je podjetja spraševala o zmanjševanju odpad- kov, varčevanju z energijo, surovinami in vodo, o recikliranju z uporabo materialov ali odpadkov znotraj podjetja, oblikova- nju proizvodov, ki jih je laže vzdrževati, popraviti ali ponovno uporabiti, o prodaji odpadnega materiala drugemu podjetju in o uporabi energije iz večinoma obnovljivih virov (vključno z lastno proizvodnjo, kot so solarni paneli).

P

odjetja so odgovarjala, katere ukrepe že izvajajo in kaj načrtujejo za prihodnji dve leti.

R

ezultat? Presenetljiv, saj tudi Slovenija že skoraj tri leta razmeroma glasno raz- pravlja o prehodu v zeleno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Pa tudi – zdaj, ko pripravljamo Priročnik podjetjem za prehod v zeleno gospodarstvo, so nekateri primeri praks, resda iz večjih gospodarskih družb,

zgledni. Brez leporečja in floskul, ki še zmeraj razsajajo na političnih delavnicah o krožnem gospodarstvu.

R

aziskava Eurobarometra namreč uvršča Slovenijo pri sedanjem izvajanju ukrepov pod povprečje EU ali celo v zadnjo tretjino.

Na primer pri varčevanju z energijo. Nekaj boljše je pri ekodizajnu, industrijski simbiozi in uporabi OVE. A najslabše je Slovenija pri ukrepih, ki jih podjetja načrtujejo – saj se je pri vseh šestih ukrepih znašla v zadnji tretjini, celo povsem na repu. Načrtovanja ukrepov za zeleno rast je malo, le pri 11 % anketiranih. Podjetja daleč zaostajajo za pov- prečjem EU, kjer te ukrepe pripravlja 51 % podjetij, ki so sodelovala v raziskavi.

Še en primer za razmislek.

G

eološki zavod Slovenije sodeluje v med- narodnem projektu Minatura 2020.

Skupaj z več partnerji pripravljajo osnutek koncepta evropskega zakonodajnega okvira za varovanje dostopa do nahajališč mine- ralnih surovin javnega pomena. Eno izmed iskanih testnih območij je tudi ozemlje Slovenije. Zato je Geološki zavod pripravil seznam in karto nahajališč mineralnih suro- vin »javnega pomena«, ki bi jih naj Slovenija v prihodnje zavarovala pred sterilizacijo ali pozidavo. Organizirali so tri delavnice, med njimi eno z naslovom Odziv Slovenije na so- dobne trende trajnostnega razvoja naravnih virov. Prispevek k celovitemu načrtovanju in upravljanju z mineralnimi surovinami.

I

nterdisciplinarna zasedba na delavnicah obeta. Vendar je gospodarstvo sodelovalo predvsem s predstavniki rudarske industrije in koncesionarji. Vendar, ko gre za nahajali- šča mineralnih surovin, za oskrbo z narav- nimi viri Slovenije v prihodnjih desetletjih, za listo kritičnih surovin danes in jutri, je glavni sogovornik gospodarstvo. So podjetja.

Ali so ali bodo?

E

dina gospodarska panoga v Sloveniji, ki za zdaj ni v skrbeh s surovinami, je grad- beništvo. A če mora Slovenija pri surovinah segati globoko v nedrja zemlje, saj je menda počrpala, kar se je dalo, na tisto, kar ne od- kriva, pa se ne more nasloniti, ji pač ostane krožno gospodarstvo, sekundarne surovine, novi materiali in nove tehnologije. Raziskava Eurobarometra nekoliko opominja.

T

orej, kje smo zdaj pri surovinah, zlasti strateških, in kje je lahko izvir razvojne tesnobe Slovenije? Država, ki je in bo v tekmi za svetovne vire, mora poznati odgovor.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

marec 2018127

4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 Valovita lepenka vedno tanjša in prožnejša, a hkrati bolj vzdržljiva

10 Z uporabo nanoceluloznih materialov do boljše potiskljivosti papirja

12 reciklažni materiali, zelena embalaža in varnost izdelka

20 interes za naravovarstvene tehnike narašča, a jih družba sliši?

21 LiFe sredstva v podporo krožnemu gospodarstvu

22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Zelena streha je lahko vrt, v Chicagu pa na njej raste tudi pšenica

26 Čakajo, da bo zakonodaja končno spodbudila reciklažo vseh materialov 28 izkoriščanje bioplina upravičeno le ob upoštevanju okoljskih standardov

32 slovenski žagarji niso konkurenčni, doslej so bili prezrti 34 Analize so, a slovenija ne ve, kaj se dogaja

z rodovitnostjo kmetijskih zemljišč

36 dijaku pomagamo, da razvije talent in razmišlja podjetniško 38 od zadruge stara roba, nova

raba do ekonomije daru

40 Urbani zeleni pasovi za zdravo bivanje in kot »zračni filter«

42 projekt Greens: še vedno premalo informacij o »zelenem« trgu

44 podjetja že čutijo manko kritičnih surovin, krožna ekonomija pred vrati 46 koncesnine še vedno trn v peti, v zeleni rasti prednost embalaži

48 Težka vozila odslej na avtocesti le z napravo darsGo

50 Logistični trg v sloveniji naj se razvija z zdravim tempom

52 potrebujemo celotno prenovo železnic, ne le drugi tir

54 razlikovanje skladišč, distribucijskih centrov in logističnih centrov

56 Anketiranci priznavajo, da nimajo okoljevarstvenih znanj

Pokrovitelj 127. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, marec 2018 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnerJA

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

marec 2018 127

EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

CoCkta se ob

65-letniCi vrača na začetno embalažo

Atlantic Grupa je na internem dogodku predstavila novo celostno grafično podobo legendarne slovenske pijače. Cockta je tako svoj 65. rojstni dan marca praznovala v novi celostni grafični podobi. Atlantic Grupa je novo pozicioniranje celotne blagovne znamke Cockta najprej predstavila zaposlenim. motivacijsko-izobraževalni dogodek so na začetku februarja pripravili v portorožu v nekdanjem skladišču soli za več kot 930 zaposlenih v Atlantic Grupi, ki se vsakodnevno ukvarjajo s Cockto.

»nova podoba je posledica premišljene strateške odločitve, saj moramo slediti trendom in vzbuditi pozornost mladih, ki so potrošniki prihodnosti,« pojasnjujejo pri Cockti. navdih za novo preobleko pijače, za katero je leta 1953 recept razvil emerik Zélinka, črpajo iz njenih korenin. modra barva je njeno promocijo spremljala namreč ob njeni prvi predstavitvi leta 1953. »ker spoštujemo tradicijo, smo v novo celostno podobo vključili tudi kolaž vseh dosedanjih podob, s katerimi je Cockta nagovarjala potrošnike. Vsaka od njih je bila v svojem času napredna in je pustila svoj pečat. na takšen način se Cockta povezuje s tistimi, ki so tako kot ona ohranili avtentičnost.«

novi slogan »Tvoja Cockta. Tvoja stvar«, je Cocktin poklon tistim, ki živijo za svojo

»stvar« in svetu pogumno pokažejo, kdo so.

zaječarsko pivo s potrošniki: skupaj odprimo narodni muzej

potrošniki v srbiji bodo z nakupom omejene serije pločevink piva pripomogli k zbiranju sredstev, ki so potrebna za zaključna dela pri prenovi narodnega muzeja v Beogradu. kot znamka z dolgoletno tradicijo bo Zaječarsko pivo za vsako prodano pločevinko omejene serije embalaže piva doniralo en dinar v obdobju od 1. februarja do 15. junija tega leta. V tem obdobju bodo pločevinke Zaječarskega

piva spremenile svoj izgled, saj jih bodo krasila štiri umetniška dela: portret Vuka karadžića dimitrija Avramovića, miloš, marko i vila paje Jovanovića, motiv iz Šida save Šumanovića in drvo u šumi nadežde petrovića. »ponosni smo, da bo Zaječarsko pivo skupaj s potrošniki prispevalo k zaključnim delom pri renoviranju narodnega muzeja kot institucije izrednega nacionalnega in kulturnega pomena.

Veselimo se odprtja muzeja po 15tih letih in da bodo spet vsi prebivalci srbije, kot tudi številni turisti, imeli možnost, da obiščejo institucijo, ki hrani našo bogato kulturno dediščino,« je povedala Jasmina Trijić, menedžerka Zaječarskega piva.

CoCa-Cola je

osvežila blagovno znamko sprite

največja naložba blagovne znamke v petih letih vključuje nov videz in inovacije, ki bodo podprte s tržno akcijo v višini 3,3 milijona funtov.

evropski partnerji Coca-Cola (CCep) razkrivajo osvežitev blagovne znamke in novo različico sprite Lemon Lime in variante Cucumber no sugar.

CCep uvaja novo plastenko in prenovo blagovne znamke v celotnem portfeliju sprite. novi videz bo ohranil ikonično zeleno barvo, ki jo sprite uporablja od leta 1961, medtem ko bosta limona in limeta na vseh embalažah osveženi. osvežujoča mešanica limone, limete in kumar bo pri trgovcih na drobno pripomogla k povpraševanju potrošnikov za karbonate z lahkimi aromami, ki so na trgu v velikem porastu. izdelana iz 100 % naravnih okusov in na voljo v 330 ml pločevinkah, 500 ml in 2 l peT steklenicah. sprite Lemon Lime in Cucumber no sugar je brez davka na pijače, vsebuje nič kalorij in je brez kofeina ter konzervansov.

novosti ^{Kratko, zanimivo}

Branko rožič Se je odločil za upokojitev

Branko Rožič, dolgoletni vodilni menedžer družbe Količevo Karton, vodil jo je 22 let in pol, delovnega staža pa ima kar 49 let, se je odločil za upokojitev. S 1. marcem je odšel iz podjetja, ki je znano po visoki dodani vrednosti, 107.000 evrov, in po uspešnem, trdnem poslovanju. Lani so prihodki znašali 165 milijonov evrov, papirnico pa je prevzel v težkih, izgubarskih letih, ko so ji nekateri že napovedovali stečaj. Z naložbami v nove stroje, zlasti v proizvodnjo premaznih kar- tonov, je podjetje Količevo Karton postalo eno najuspešnejših v avstrijski skupini Mayr Melnhof Karton. Izvozijo več kot 90 % proi- zvodnje. Branka Rožiča so za menedžerja leta v Sloveniji proglasili v letu 2014. Branku Rožiču se za profesionalno in vsebinsko sodelovanje zahvaljujemo tudi v uredništvu revije EOL.

razpiS za ženSke v

znanoSti – tri štipendije mladim raziSkovalkam

Slovenska nacionalna komisija za UNESCO je s podporo L'Oreala ob zaključku letošnje- ga 12. nacionalnega razpisa »Za ženske v znanosti« 2018 trem mladim slovenskim raziskovalkam podelila štipendijo v višini 5.000 evrov. Letošnje prejemnice štipendije so kemijska tehnologinja Gabrijela Horvat, pedologinja Erika Jež in biokemičarka Tea Lenarčič. V Sloveniji doktorski naziv dosega okoli 53 odstotkov žensk, a jih v raziskoval- nih vodah ostane le 36,1 odstotka, kar je 3,9 odstotka pod evropskim povprečje. V želji, da spodbudijo mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti, so letos že dvanajstič zapo- vrstjo podelili v imenu partnerjev programa Za ženske v znanosti in pod pokroviteljstvom ZRC SAZU štipendije trem najbolj perspektiv- nim mladim raziskovalkam. Gabrijela Horvat raziskuje na področju aerogelov, ki so visoko funkcionalni nanomateriali, uporabljajo pa se v industriji. V zadnjem času se raziskuje njihova uporaba na področju farmacije, pre- hrambne industrije in medicine. Erika Jež se pri svojem raziskovanju ukvarja z vrednote- njem čiščenja onesnažene zemlje v Mežiški dolini. Tea Lenarčič pa preučuje molekularno evolucijo proteinske domene za vezavo na po- vršino celic. V Sloveniji Nacionalni program L'Oreal-UNESCO »Za ženske v znanosti«

poteka že vse od leta 2006.

foto: arhiv podjetja

B ra nk o r ož ič

marec 2018127

6 EOL

novosti

novi embalažni paketi za otroško nego govorijo manj, a povedo več

nova serija izdelkov je morala potrošnikom zagotoviti verodostojno lastno znamko in spodbuditi potrošnjo, da bi povečali prodajo in sodelovanje s kupci. pri podjetju robot Food so videli priložnost, da za podjetje Co-op z embalažo ustvarijo svež, sodoben pogled na nego otroka. ekipa je osredotočila svojo strategijo na realnost biti starš in je iskala čustveno povezavo s publiko. s tistim, kar je zgrajeno na veselih trenutkih, ki prihajajo s starševstvom. novi paketi govorijo manj, vendar povedo več s preprosto in pametno uporabo ikonografije, ki poenostavi in razširi ključna embalažna sporočila brez odvečnih dodatkov.

končni rezultat ustvarja videz in občutek sodobnosti ter pomembnosti za starše.

okusna barvna paleta je videti dobro tako na policah v otroških sobah kot v trgovini.

pFF ustvarila novo vrsto skodeliC za podjetje itsu

skupina pFF packaging Group je skupaj z itsuom ustvarila nove plastične lončke s posebnim izgledom, ki so ga potrebovali, da bi pritegnili pozornost potrošnikov.

Uporabili so svoj patentiran lonček »desto«, ki so mu dodali japonski pridih. Vključuje vrsto estetskih in praktičnih inovacij.

papir, ki je zavit okoli vsake skodelice ima zapleten potiskan vzorec, ki posnema japonski papir in potrošnikom daje tudi oprijemljivo doživetje. oba, lonček in ovoj lahko recikliramo. V produkcijskem smislu se relief razteza po celotni širini in širini

tiskane skodelice in se natančno ujema s tiskanim registrom podjetja itsu. pametni črni termoformirani polipropilenski pokrov je tudi potiskan z metuljem, blagovno znamko podjetja.

gum-teC reCiklira uporabljeni žvečilni gumi v nove izdelke

podjetje v Združenem kraljestvu je razvilo inovativen sistem reciklaže za zmanjšanje odpadkov žvečilnih gumijev in ustvarjanje nove trajnostne spojine za industrijo gume in plastike. od plastike do živilskih odpadkov - vedno več je materialov, ki jih je mogoče reciklirati. podjetje Gumdrop Ltd je razvilo nov proces, imenovan

Gum-tec. s to novo metodo lahko vse vrste žvečilnih gumijev recikliramo v nove izdelke, vključno s čevlji Wellington, ovitki za mobilne telefone, smetnjake ter embalažo.

pri podjetju trdijo, da Združeno kraljestvo trenutno porabi približno 150 milijonov Bdp letno, da odstrani žvečilne gumije z ulic.

družba upa, da bo ljudem ponudila boljši način za odstranjevanje žvečilnih gumijev in s tem zmanjšala številko. Gumdrop uporablja reciklažni model z zaprto zanko. družba proizvaja Gumdrop in Gumdrop za na pot - okrogle, roza posode za odstranjevanje žvečilnih gumijev. Gumdrop smetnjak lahko namestite na javna mesta, medtem ko je gumdrop osebna posodica za odpadke, ki si jo namestite na obesek za ključe.

Chewers dajo uporabljeno gumo v plastične mehurčke, ko se opravi žvečenje. ko so polni, se vsebniki odpadnih gumijev skupaj z vsebnostjo odpadnih gumov reciklirajo in predelajo, da se proizvedejo novi gumiji, in cikel se začne ponovno. podjetje Gumdrop sodeluje tudi s podjetji za izdelavo predmetov po naročilu iz recikliranega žvečilnega gumija. nekateri izdelki, ki so že na voljo na njihovi spletni strani, vključujejo svinčnike, frizbije in bumerange, skodelice za kavo in škatle za kosila.

Kratko, zanimivo

že tretjič akcija čiSto veSelje za otroke

Že tretje leto je v marcu potekala akcija Čisto veselje v sodelovanju projekta Botrstvo, družb Gorenje Surovina ter Spar Slovenija. Z zbiranjem od- padnih surovin otrokom iz družin v stiski omogo- čajo brezplačne počitnice.

Odpadne surovine so ude- leženci lahko odložili na najbližjih enotah Gorenje

Surovine, papir pa tudi v zabojnikih pred ne- katerimi trgovinami Spar in Interspar. Gre za 40 zbirnih lokacij na različnih lokacijah po Sloveniji.

Na enotah Gorenja Surovine so poleg papirja odlagali tudi odpadno električno in elektron- sko opremo, jekleni odpad in barvne kovine.

Med te odpadke spadajo veliki in mali gospo- dinjski aparati ter drugi aparati, televizorji in monitorji, odpadne baterije, razna vrtna orodja, radiatorji, deli kmetijske mehanizaci- je, izdelki iz različnih kovin, sanitarne arma- ture, ventili, žlebovi, škropilnice in podobno.

Jure Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina, je ob začetku akcije izpostavil: »Del politike našega podjetja je poleg ekološke note tudi družbena odgovornost. Veseli smo, da lahko v procesu osveščanja o pomembnosti zbira- nja in ločevanja odpadkov ljudem pokažemo pot združitve teh dveh dejavnosti. Seveda je čisto veselje otrok tisto, kar nam pravi, da je to prava pot. Vse, kar prosimo občane, je to, da odpadne surovine, ki se nam vsakodnevno nabirajo v naših domovih, prinesejo na obja- vljena zbirna mesta po vsej Sloveniji.«

Do sedaj so občani s prinašanjem najrazlič- nejših odpadnih materialov pomagali zbrati skoraj 90.000 evrov oziroma več kot 800 ton odpadnih surovin. Nepozabne počitnice je zato doživelo kar 170 otrok iz družin v stiski.

Bogovič doBitnik

»BruSeljSkega oSkarja«

za najBoljšega poSlanca

Evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/

EPP) so razglasili za najboljšega poslanca leta 2018 v kategoriji Raziskave in inovacije.

Natečaj MEP Awards, ki ga neuradno ime- nujejo tudi »bruseljski oskarji«, vsako leto organizira časnik The Parliament Magazine, zmagovalce kategorij pa je izbrala osemčlan- ska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki nevladnih organizacij, evrop- skih institucij in gospodarstva.

Franc Bogovič se je ob prejemu nagrade med drugim zahvalil konzorciju Bio-Based

marec 2018 127

EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosti

kompostabilna vrečka za arašide vrnila arašide na stadione

podjetje TC Transcontinental packaging je prejelo zlato nagrado za trajnostni razvoj, in sicer za kompostabilno vrečko za arašide na tekmovanju za najboljšo fleksibilno embalažo leta 2018. Vrečko so razvili v podjetju Transcontinental Ultra Flex in je iz certificiranih kompostabilnih materialov, ki bodo pripomogli k realizaciji zelenih pobud športnih ekip, športnih prizorišč in lig, da dosežejo premik v trajnostnem razvoju. nova kompostabilna vrečka za arašide nadomešča sedanjo laminirano polipropilensko vrečko, ki so jo prepovedali za uporabo na stadionih. Alternativa je izdelana iz dvoslojne lamele, ki jo sestavlja certificiran kompostabilni materiali. Bariera je natureFlex ™, izdelek na osnovi celuloze je iz podjetja Futamure UsA, sloj toplotne bariere pa je sestavljen iz ecovio®, tudi kompostabilnega biopolimera podjetja BAsF. eden od izzivov te embalaže je bila laminacija dveh plasti, ki so jo dosegli s proizvodno linijo epotal® podjetja BAsF, kompostabilnega lepila na vodni osnovi, ki embalaži omogoča, da ustreza standardom AsTm. Črnila so v celoti testirana za ekotoksičnost, grafike so obrnjene, uporabljena je standardna tehnologija fleksografskega tiskanja.

polnilni stroji s povečano

zmogljivostjo in lažjim pakiranjem

od leta 2000, ko je podjetje ecolean prvič predstavilo svoje lahke rešitve za pakiranje, nadaljuje s predstavitvijo inovacij tudi na sejmu Anuga FoodTec v kölnu v nemčiji.

ecoleanova ambicija je, da svetu zagotovi lažji pristop k pakiranju. nov polnilni stroj eL6, ki bo prvič predstavljen na sejmu, napolni do 18.000 kosov na uro. To je ecoleanov najhitrejši polnilni stroj, ki ima povečano zmogljivost za 50 %. drug polnilnik eL2+, ki ga bodo predstavili, ima dvojno zmogljivost in napolni do 12.000 embalaž na uro, namenjenih hladni distribuciji.

vedro namenjeno ponovni uporabi, praktična rešitev za sponke iz škroba

Vedro superCube®, ki so ga izdelali pri podjetju rpC superfos, je v središču vedno večje zgodbe o uspehu. Francosko podjetje Compagnie des Agrafes je namreč izbralo 5, 5 - litrsko superCube®

vedro za embalažo njihovih 100 % razgradljivih vinogradnih sponk, s katerimi vinogradniki zagotavljajo navpično rast trte. Vedro, ki je primerno za ponovno uporabo, bo nadomestilo običajne plastične vrečke v kartonskih škatlah.

Z vinogradnimi sponkami iz škroba prihranijo vinogradniki do deset ur na hektar kasnejšega pobiranja, saj jih ni potrebno pobirati, ker so v celoti biološko razgradljive. Vinogradniki so zadovoljni z rpC vedrom, v katerem bodo odslej kupovali sponke, saj poslej ne bo potreben prenos sponk iz vrečk v vedra. podjetje Compagnie des Agrafes svoje izdelke izvaža v vinorodne države po vsem svetu, od nove Zelandije in Južne Amerike do evrope.

Kratko, zanimivo

Industries Joint Undertaking (BBI JU), ki je prepoznalo njegova prizadevanja na področju novih tehnologij v kmetijstvu, promociji bio- in krožnega gospodarstva ter pri odločenosti glede evropske pobude »Pametne vasi«. EU želi zmanjšati razvojne vrzeli med urbanimi in ruralnimi območji v prihodnosti. »Pametne vasi so obraz evropskih raziskav in razvoja, saj povezujejo številne evropske politike, od digitalnega enotnega trga do mobilnosti ter Skupne kmetijske politike EU. Digitalizirana in modernizirana podeželska območja bodo ohranila poseljenost evropskega podeželja, izboljšala dostop prebivalcev podeželskih območij do storitev in s tem povečala njiho- vo kakovost življenja«, je v svojem nagovoru izpostavil poslanec.

ukrepi za lažje vključevanje podjetij v emaS

Ne samo v Sloveniji, tudi v drugih državah EU spoznavajo, da dosedanja zakonodaja ne spodbuja podjetij k uvajanju sheme EMAS (sistem EU za okoljevarstveno vodenje or- ganizacij). Kako torej povečati zakonodajne prednosti v korist registraciji EMAS? Na ta izziv poskušajo odgovoriti v okviru projekta Life B.R.A.V.E.R. Cilj projekta je, da podpre popolno integracijo sistema EMAS v regu- lativni okvir držav članic EU. Z ukrepi želijo odstraniti, zmanjšati ali poenostaviti admini- strativno in ekonomsko breme organizacij ter jih spodbuditi, da se vključijo v shemo EMAS.

Doslej so že pregledali, kako je z zakonodajni- mi oprostitvami in olajšavami v 12 evropskih državah. Zgledni primeri so v Nemčiji, Italiji, Španiji in Avstriji. V projektu sodeluje tudi Slovenija, in sicer z dvema skupinama na nacionalni ravni. V njih so predstavniki 5 resornih ministrstev, GZS, podjetja s shemo EMAS, okoljski inšpektorat, akreditacijski organ, preveritelj za shemo EMAS in NVO.

V Sloveniji so v sklepni fazi identifikacije in razvoja predlogov ukrepov, kako poenosta- viti postopke pridobivanja dovoljenj, kako zmanjšati zahteve za poročanje v zvezi z monitoringi, zmanjšati pogostost energet- skih pregledov, znižati finančne garancije in pristojbine, kako podjetjem s shemo EMAS zagotoviti prednost pri zelenih javnih naro- čilih, kaj storiti za promocijo EMAS in kako omogočiti registracijo EMAS tudi na global- ni ravni. Najprej bo posvetovalni odbor v Sloveniji potrdil končni seznam ukrepov za testiranje, ki bo potekalo letos do novembra s pristojnimi in državnimi organi.

Projekt B.R.A.V.E.R bo trajal do septembra 2019.

Za š č it n a em b a la ža

marec 2018 foto: arhiv podjetja

m at ja ž B erg an t

EMBALA žA 8

127

podjetje Tricor d.o.o. v selcih je hčerinsko podjetje nemškega proizvajalca embalaže Tricor AG iz Bad Wörishofen. Že od ustanovitve leta 1931 je podjetje v družinski lasti, in danes ustvari preko 150 mio eur letnega prometa na petih proizvodnih lokacijah s 650 sodelavci. so vodilni proizvajalec embalaže iz sedemslojne valovite lepenke.

njihov glavni fokus delovanja je zaščitna embalaža. Hkrati z embalažo nudijo tudi transportne teste, s katerimi se stranka pred dejansko odpremo prepriča o varnem pošiljanju svojih izdelkov.

direktor edine slovenske podružnice matjaž Bergant je povedal, da je bilo lansko leto zanje rekordno v vseh pogledih. Trendi kažejo, da valovita lepenka izpodriva leseno embalažo tudi zato, ker ima vedno boljše nosilnostne in vzdržljivostne lastnosti.

njihova dodana storitev je svetovanje kupcem na področju rFid tehnologije.

ZAŠČiTnA emBALAŽA

valovita lepenka vedno tanjša in prožnejša, a hkrati bolj vzdržljiva

katere novosti v razvoju transportne embalaže so najbolj značilne v zadnjih letih in koliko je lahko karton konkurenčen drugim materialom?

Trend v transportni embalaži so predvsem nižji kalibri posameznih slojev valovite lepenke, in to do 15 % ob istih ali celo boljših lastnostih embalaže, kar se tiče nosilnosti in vzdržljivosti.

Nastale so kombinacije valov, npr. val ABE. To je sicer sedemslojna valovita lepenka, vendar zelo tanka in s tem tudi prožna. Prav tako se na- daljuje izpodrivanje lesene embalaže z valovito lepenko. Za to ni zaslužen le material, temveč tudi izkušeni razvojni tehnologi, ki vedno znova inovirajo izdelavo embalaže z novimi rešitvami.

vizija vašega podjetja je postati vodilni em- balažno-svetovalni servis v Sloveniji in na Hrvaškem s kompletno ponudbo embalaže in storitev zanjo. kaj lahko ponudite na trgu več, v čem se razlikujete od konkurence? ali se od- ločate bolj za proizvodnjo ali bolj za trgovino?

Na slovenskem trgu uspevamo iz dveh razlogov.

Prvič, ker imamo zelo dober razvoj s pomočjo naših nemških kolegov, in drugič, ker za naše stranke skladiščimo in embalažo dobavljamo just in time. Dandanes stranke nimajo prostora za skladiščenje niti lastnih polproizvodov ali končnih proizvodov, kaj šele za embalažo. Ta servis izvajamo tudi za manjše kupce, ki šele začenjajo s svojo prodajo in si prav tako ne morejo privoščiti večjih zalog embalaže. Od konkurence se razlikujemo ravno v dobrem razvoju. Kot hčerinsko podjetje nemškega pro- izvajalca valovite lepenke in embalaže iz nje, večinoma gre za heavy duty embalažo, imamo dober vpogled v razvoj in izdelavo tehnološko zahtevne embalaže za izvoznike. Ukvarjamo se tudi s prodajo različnih embalažnih rešitev drugih proizvajalcev iz cele Evrope.

ukvarjate se s svetovanjem in prodajo op- timalne embalaže proizvodnim podjetjem

iz različnih branž. za katere vaše proizvode trg išče in koliko so kupci vključeni v razvoj embalažnega izdelka?

Trg išče prav vse proizvode za pakiranje.

Odvisno od branže in velikosti podjetja. Lahko rečem, da imamo pri nas skoraj za vsakega nekaj. Če ne kartonske škatle, pa polnila raz- ličnih vrst. Bodisi za eksterno logistiko ali pa plastične zaboje za interno logistiko. Če imajo kupci mnogo reklamacij zaradi poškodb med transportom, jim ponudimo šok indikatorje, ki se obarvajo rdeče, če je bil paket izpostavljen močnemu udarcu.

Velikokrat nam kupci pošljejo že prototip izdel- ka, ki še ni ugledal luč sveta, da jim naredimo primer pakiranja. Spet drugi se na nas obrnejo, ko že imajo rešitev pakiranja, ki se zaradi spre- menjenih okoliščin ne obnese več.

kakšna je vaša po- nudba kontejnerjev iz lepenke in kateri industriji je ta emba- laža namenjena?

Kontejnerji iz valovite lepenke so namenje- ni transportu težjih izdelkov v kamionih kot tudi za transport z ladjami preko oceana.

Ker je valovita lepenka

marec 2018

9

127

EMBALA žA

odporna na vlago (Nassfest), je lahko embalaža več tednov brez težav izpostavljena visoki vla- žnosti. Namenjena je prevozu vseh vrst blaga, večinoma pa jo uporabljajo dobavitelji avtomo- bilske industrije.

ukvarjate se tudi z reinženiringom embalaže.

katerim kupcem je ta storitev namenjena in kaj vam pomeni v realizaciji?

Reinženiring embalaže opravljamo dnevno, ko nas stranke pokličejo na sestanek glede pakir- nih izzivov. Pogosto so zaradi zahtev končnih kupcev prisiljeni v izboljšavo embalaže. Včasih iz kartonske v plastično, včasih iz lesene v kar- tonsko. Včasih se rešujejo le težave s polnili, zunanja embalaža pa ostane nespremenjena.

kako se kot podjetje pripravljate na prehod v zeleno gospodarstvo, na katerem področju ste trajnostni?

V naši proizvodnji v Nemčiji izpolnjujemo vse najvišje standarde, ki so določeni za to podro- čje. Z zadnjo zgrajeno tovarno na Bavarskem pred nekaj leti smo pričeli tudi z izdelavo va- lovite lepenke za lastne potrebe. V lanskem letu smo v uporabo predali proizvodnjo lesenih palet za enkratno uporabo, letno jih naredimo 1,5 mio. Da bi bili popolnoma samozadostni, bi potrebovali le še svojo papirnico, kar ni re- alno zaradi izredno visokih stroškov zagona takšnega obrata.

poleg embalaže iz kartona ponujate tudi pla- stično embalažo, plastične palete in vračljivo plastično embalažo. So to proizvodi izdelani v

kontejnerji iz valovite lepenke so namenjeni transportu težjih izdelkov v kamionih kot tudi za transport z ladjami preko oceana. ker je valovita lepenka odporna na vlago (nassfest), je lahko embalaža več tednov brez težav izpostavljena visoki vlažnosti.

prikaz procesa označevanja in sledljivosti na sejmu Techexpo

Poleg predstavitev in šolanj za svoje partner- je, ki jih izvajamo na sedežu podjetja Ema, predstavljamo paleto izdelkov in naprav pri- znanih blagovnih znamk tudi širši javnosti, in sicer na sejmu TechExpo, ki bo med 18. in 21. aprilom na celjskem sejmišču. Predstavili bomo novosti na področju industrijskega označevanja, zaščitnega pakiranja, leplje- nja in skladiščnega poslovanja. Stremimo k ponujanju napredne sledljivosti izdelkov za mala, srednja in velika podjetja. Zavedamo se pomembnosti ekološke ozaveščenosti, kar dokazujemo z ISO certifikatoma 14001:2015 in ISO 9001:2015. Dandanes je vse bolj po- membno nameniti pozornost dejavnikom, ki vplivajo na okolje, in prav v ta namen ponujamo naprave, ki so varčne in hkrati z obnovljivimi viri puščajo minimalne sledi v okolju. Celoten proces označevanja in sledlji- vosti bomo predstavili na sejmu TechExpo aprila v Celju.

Embalažna novica

Zelenega omrežja

Ema d.o.o.

www.ema.si eni izmed drugih hčerinskih podjetji?

Res je, našim kupcem ponujamo tudi svetova- nje s področja plastične povratne embalaže, za- boje in plastične palete. Sodelujemo z drugimi proizvajalci in z veliko zalogo našim strankam dobavljamo želene dimenzije zabojev v nekaj dneh.

kako ste poslovali lani in kakšni so načrti?

Leto 2017 je bilo rekordno v vseh pogledih.

V prihodnje bomo našim kupcem ponujali tudi svetovanje s področja RFID tehnologije, za katero je medij prenosa pogosto povratna plastična embalaža. RFID tehnologija nam omogoča prihranke z optimizacijo proizvodne in skladiščne logistike. Na tem področju nam pomaga strokovnjak iz Anglije, ki se s tem ukvarja že več kot 25 let in je v Parizu sode- loval pri izgradnji prvega ISO standarda za to področje. 

Kratko, zanimivo

induStrijSka SimBioza je pot v krožno

goSpodarStvo

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohe- zijsko (SVRK) sodeluje v evropskem projektu SYMBI. Projekt podpira prehod v krožno gospodarstvo preko industrijske simbioze, ki vzpostavlja teritorialne sinergije na področju upravljanja odpadkov in izmenjave odpadne energije ter stranskih proizvodov kot sekun- darnih virov.

Industrijska simbioza predstavlja enega od ključnih poslovnih modelov za aktivni prehod v krožno gospodarstvo. Posnema naravne eko- sisteme, v katerih prihaja do izmenjave suro- vin in energije. Regije, ki uvajajo industrijsko simbiozo, krepijo regionalno konkurenčnost in rast s povečevanjem prihrankov pri suro- vinah in energiji, ponovni uporabi odpadkov in stranskih proizvodov porabe energije v

industrijskih procesih. Zanje je značilno uvajanje novih poslovnih modelov trgovanja s sekundarnimi surovinami in inovativnimi storitvami pri ravnanju z odpadki. Te regije so manj odvisne od uvoza primarnih surovin in s tem tveganj, povezanih z nihanjem cen.

Projekt Symbi se izvaja v okviru medregio- nalnega programa Interreg Europe. SVRK se skupaj z deležniki osredotoča predvsem na tiste teme, ki so za Slovenijo in doseganje nje- nih strateških ciljev najpomembnejše. Gre za pospeševanje uporabe sekundarnih surovin, spodbujanje investicij s pomočjo finančnih instrumentov ter zeleno javno naročanje. Ime projekta je SYMBI – Industrial SYMBIosis for Regional Sustainable Growth and a Resource Efficient Circular Economiy, in sicer v pro- gramu Interreg Europe. Partnerji so Španija (vodilni partner), Poljksa, Italija, Slovenija, Grčija, Madžarska in Finska. Vrednost projek- ta je 1,6 milijonov evrov, financira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.

P a Pirn ic e, zn a n o s t i n o ko lj e

marec 2018 foto: arhiv podjetja

s ab ina m ed ve še k

EMBALA žA 10

127

kako izboljšati tisk vrednostnih in verifikacijskih dokumentov s personaliziranimi podatki v kapljičnem tisku, če konkurenca že ima takšne papirje? To so se vprašali v papirnici radeče papir nova, se povezali s kemijskim inštitutom in raziskali, kako izboljšati površino surovega papirja s takšnim premazom, ki bo omogočil najboljši tisk. Za raziskavo je sabina medvešek prejela nagrado združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZs. Z nagrado za najboljše zaključno delo s področja papirništva in sorodnih ved želijo spodbuditi raziskovalno delo mladih. naslov magistrske naloge sabine medvešek: Vpliv nanokristalinične celuloze na potiskljivost papirja. raziskava je izvirna, saj preučuje uporabo nanoceluloznih materialov v papirništvu.

pApirniCe, ZnAnosT in okoLJe

z uporabo nanoceluloznih materialov do boljše potiskljivosti papirja

zakaj pri tisku vrednostnih in verifikacijskih dokumentov s personaliziranimi podatki in fotografijami kot tiskarska barva niso ustrezna nizkoviskozna črnila na vodni osnovi?

Papirji, ki jih omenjate, morajo izkazovati dobre površinske in mehanske lastnosti, ki so osnova za kakovosten tisk. V okviru ma- gistrskega dela smo te lastnosti raziskovali, da bi zagotovili kakovostnejši kapljični tisk personaliziranih podatkov. Pri tisku perso- naliziranih osebnih podatkov in fotografij na vrednostnih dokumentih igrajo natančnost, finost in visoka ločljivost tiska pomembno vlogo. Pogosto se takšne vrste tiskovin tiskajo s tehniko digitalnega kapljičnega tiska (ang. Ink- jet), pri katerem se uporablja tiskarska barva v obliki nizkoviskoznega črnila na vodni osnovi.

Zaradi premajhne razlike površinske energije med papirjem in črnilom pride velikokrat do nekontroliranega razlivanja posameznih ka- pljic črnila in tako do nekvalitetnega odtisa.

kaj je bil cilj vašega raziskovalnega projekta in zakaj ste se povezali s kemijskim inštitutom?

Premazovanje surovega vrednostnega papirja izboljša mehanske in prav tako površinske lastnosti. S premazovanjem papirja ustvari- mo dobre pogoje za tisk s konvencionalnimi in digitalnimi tehnikami tiska. V tej raziskavi smo želeli preveriti, ali lahko z dodatkom de- leža NCC v osnovni škrobni in premazom PVA vplivamo na spremembo mehanskih in povr- šinskih lastnosti ter tako neposredno na tisk.

Danes v svetu poznajo več različnih postopkov pridelave nanokristalinične celuloze (NCC).

Uporabljata se predvsem dva: s hidrolizo z žveplovo (VI) kislino, kjer uporabljajo kislino v koncentraciji 60 % in več, in z mehanskim mletjem. Postopki so energetsko zahtevni, zaradi uporabe žveplove kisline pa neprijazni za okolje. Tako je tudi cena NCC izjemno vi- soka. Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so na osnovi izkušenj in spoznanj pri raziskavah, povezanih z utekočinjanjem lesa oziroma bio- mase, ki potekajo že več kot deset let, razvili nov postopek pridobivanja NCC, ki je hitrejši in cenejši.

Za pripravo NCC v tej obliki so potrebni reaktorji in tehnologija, ki je papirnice na- vadno nimajo. Za laboratorijske poizkuse se raziskovalci najpogosteje povežejo z raznimi raziskovalnimi inštituti. Mi smo se zaradi iz- kušenj pridobivanja NCC povezali z izr. prof.

dr. Matjažem Kunaverjem, ki že več deset let

opravlja raziskave na tem področju.

katera premazna mešanica se je izkazala kot najboljša, zakaj in katere materiale ste uporabili?

Za potrebe raziskave smo uporabili dva papirja – 100 % celulozni in 50/50 % mešanico bomba- žno-celuloznega papirja. V pripravljen škrobni in premazom PVA smo dodali 3 in 5 % koncen- tracije NCC ter obojestransko premazali vzorce papirjev. Raziskava je pokazala, da se lastnosti nepremazanih in premazanih papirjev med seboj razlikujejo. Na razlike je vplivala vrsta premaza pa tudi dodatki različnih koncentracij NCC. Dodatek kakršnegakoli premaza nekoliko izboljša mehanske lastnosti izbranih vzorcev papirja. Te lastnosti, kot tudi potiskljivost, se z dodatkom NCC še izboljšajo. Najboljše se je izkazala škrobna premazna mešanica z dodano 3% koncentracijo NCC. Stroškovno, ekološko in procesno je ta rezultat najoptimalnejši za nadaljni razvoj.

zakaj so premazi, ki ste jih pridobili z do- datkom nanokristalinične celuloze, ekološko neoporečni in biorazgradljivi?

NCC je kristalinični del celuloznih vlaken in ima izjemne mehanske lastnosti. Je lažja, a močnejša od jekla, izdelana iz obnovljivih virov in je biorazgradljiva. Z uporabo NCC v premaznih sredstvih papirja je možno doseči

marec 2018

11

127

EMBALA žA

enakomernejšo in bolj gladko površino, s tem pa direktno vplivati na izboljšanje mehan- skih lastnosti papirja in obenem kakovosti odtisa. Glede na to, kakšno topilo uporabimo pri spiranju, je končni produkt suspenzija NCC v topilu ali pa v vodi. Uporabimo lahko vsako naravno snov, ki vsebuje celulozo. To so predvsem lignocelulozni materiali, kot je les, lesno žaganje, papir, odpadni papir, slama, seno, rastlinska vlakna, bombažna vlakna ali ostanki sladkornega trsa. Najboljši so bombaž, papir ali očiščena celulozna vlakna, kot so mi- krokristalična celulozna vlakna zaradi visoke vsebnosti celuloze.

ali bodo vaši rezultati osnova, da se nov po- stopek uvede v proizvodni proces?

Dodana NCC poveže vlakna papirja v trdnej- šo strukturo, jih dodatno zamreži ter hkrati omogoči bolj hidrofilno površino, ki je primer- nejša za absorpcijo črnila na vodni osnovi. Ker kapljični tisk zahteva manjšo klejenost papirja in s tem večjo poroznost, bi lahko na podlagi re- zultatov zaključili, da je najprimernejši škrobni premaz z dodatkom 3 % NCC. Iz analize povr- šine premazanih papirjev je namreč mogoče zaključiti, da je struktura površine papirja najbolj zaprta v primerih, ko je bil premazoma dodan 5 % dodatek NCC.

kako boste nadaljevali?

Raziskavo bomo omejili na bombažno-celu- lozni papir in preučili vpliv znižanja deleža dodatka NCC iz obsega 3 % do 1,5 %, saj je raziskava pokazala, da je manjša koncentracija optimalnejša. Preučili bomo še vpliv dodatka večje količine belilnega sredstva, da papir ne bi porumenel, s čimer bi dosegli boljšo belino, in nato ponovno preučili mehanske in površinske lastnosti novo premazanih vzorcev bombažno- -celuloznega papirja. In še več raziskav bo.

kaj ta novost predstavlja za podjetje na trgu v primeri s konkurenco in kakšna je konkurenca pri proizvodnji vrednostnega papirja?

V Sloveniji je 7 papirnic, ki se ukvarjajo z izdela- vo papirja, vendar se samo Radeče papir Nova, d.o.o. ukvarja z izdelavo vrednostnega papir- ja. V Sloveniji ni tovrstne konkurence, je pa

konkurenca v Evropi velika in vsak razvoj ter izboljšava pomenita korak pred konkurenco.

Izboljšanje potiskljivosti bi v delu produktnega programa podjetja na področju personalizacije dokumentov pomenila približevanje konku- renci, ki na trgu že ima papirje, oplemenitene za personalizacijo podatkov v kapljičnem tisku.

Ti papirji se morajo dobro odražati tudi v me- hanskih lastnostih zaradi vedno bolj zahtevnih specifikacij vrednostnih dokumentov. Z razi- skavami moramo nadaljevati, če hočemo biti konkurenčni.

kakšno delo boste opravljali v podjetju radeče papir nova?

Podjetju Radeče papir Nova, d.o.o. sem se pridružila leta 2014 po opravljeni diplomi na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti v oddelku grafike. Ukvarjala sem se predvsem s tiskom in pripravo za tisk različnih komer- cialnih tiskovin. Med delom in nadaljevanjem študija na podiplomskem programu grafike na NTF sem pričela povezovati pogoje tiska v odvisnosti od izdelave papirjev in se nato tudi priključila razvojno raziskovalni ekipi v podjetju. Sedaj opravljam delo tehnologa v oddelku vrednostnih papirjev in se ukvarjam večinoma z analizo in planiranjem stroškov izdelave omenjenih papirjev. 

Promocija

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2018_03_27 BOX_SIDE OGLAS_tisk.pdf 1 27.03.2018 15:30:03

nCC je kristalinični del celuloznih vlaken in ima izjemne mehanske lastnosti.

Je lažja, a močnejša od jekla,

izdelana iz obnovljivih virov in

je biorazgradljiva.

marec 2018

EMBALA žA 12

127

Em b a la žn a a n k Eta

kakšne novosti pri prenovah embalaže bodo predstavila podjetja? »osnovno merilo pri oblikovanju nove embalaže so zaščita izdelka, všečnost potrošniku in seveda možnost industrijske uporabe,«

je povedala mag. mateja Juvančič iz Ljubljanskih mlekarn. na kratko anketo o novi embalaži, materialih in o sodobnih trendih oblikovanja embalaže so se odzvali tudi v drugih podjetjih, kjer so sogovorniki prednostno govorili o reciklabilni embalaži, funkcionalnosti in zagotavljanju kakovosti ter varnosti izdelka.

postavili smo jim naslednja anketna vprašanja:

urška košenina

emBALAŽnA AnkeTA

reciklažni materiali, zelena embalaža in varnost izdelka

1. Ali v novem letu načrtujete prenovo embala- že? Katero embalažo boste prenovili, ali ste prej opravili tržno raziskavo, vzroki za spremembo?

2. Kateri elementni prenove so prednostni – re- pozicioniranje blagovne znamke, razvoj novih izdelkov, dizajn, materiali…

3. Upoštevate pri prenovi embalaže eko dizajn, življenjski ciklus izdelka? Komunicirate o vaši zeleni embalaži s končnimi porabniki in kaj želite doseči s prenovo?

4. Kateri sodobni trendi pri oblikovanju em- balaže se vam zdijo najpomembnejši in koliko vpliva na spremembe stroškovni vidik (energi- ja, surovina, delo)?

mag. mateja juvančič, vodja operativnega razvoja in raziskav, ljubljanske mlekarne:

Informacij o kakršnihkoli načrtovanih spre- membah embalaže v letošnjem letu nimam.

Lahko podam le svoje mnenje na zadnje vprašanje: osnovno merilo pri oblikovanju nove embalaže so zaščita izdelka, všečnost potrošniku in seveda možnost industrijske uporabe. Obstoječa polnilna oprema vedno omejuje možnosti, zato je pomembno, da se znotraj industrijskih možnosti preveri ideje, ki so bolj »zelene« od običajnih, ki so morda ener- gijsko manj potratne ali pa so lažje obvladljive s stališča ločevanja embalaže.

anita voršič, prevzem blaga z deklariranjem, dm drogerie markt d.o.o.:

Ker se z oblikovanjem in izdelovanjem embala- že pri dm drogerie markt ne ukvarjajo, je Anita Voršič odgovore prilagodila glede na zbiranje embalaže na dvorišču podjetja.

1. Pred kratkim smo izvedli prenovo pri sor- tiranju barvne in prozorne folije. Tržno raz- iskavo smo naredili preko ponudb različnih ponudnikov. Za spremembo smo se odločili tako iz stroškovnega kot okoljevarstvenega vzroka.

2. Ker embalažni- no ločujemo po frakci- jah, so to za nas pred- nostni materi- ali.

3. S prenovo embalaže želimo doseči hitrejše recikliranje.

S končnimi uporabniki pa

komuniciramo preko naše spletne strani v skladu z zakonskimi določili.

4. Najpomembnejši trend je recikliranje.

Stroškovni vidik na spremembe vpliva pozitiv- no. Res je, da je z ločevanjem več dela, vendar če gre za skupno dobro, je to zanemarljivo.

oddelek za odnose z javnostmi, Hofer:

Osnovna filozofija podjetja Hofer je osredo- točenost na »bistvo« trgovine. Naše glavno vodilo je kupcem vedno nuditi izdelke najvišje kakovosti po najnižji ceni, čemur so podrejeni vsi naši poslovni procesi. Večino izdelkov po- nujamo pod lastnimi blagovnimi znamkami, saj se tako lahko hitreje odzovemo na potrebe in želje kupcev, hkrati pa celotno odgovornost za kakovost, dostopnost in podobo izdelka prevzemamo nase. Embalažo za izdelke lastnih blagovnih znamk oblikujemo v sodelovanju z dobaviteljem, pri čemer sledimo predpisanim vodilom, a seveda tudi trendom. Embalaže sicer prilagajamo glede na sprotno izkazane potrebe, podrobnejših podatkov o načrtovanih prenovah pa vam zaradi občutljivosti informa- cij ne moremo podati.

tina cipot, korporativno komuniciranje, lidl Slovenija d.o.o.k.d.:

V Lidlovih trgovinah najdete več kot 1.600 različnih izdelkov, zato so prenove embalaž stalnica.

Večino embalaž prejmemo že oblikovanih, saj se velika večina (z izjemo lokalnih/nacional- nih) embalaž v Lidlu zasnuje na mednarodni ravni. Pri embalaži je največji poudarek na funkcionalnosti - primarna naloga embalaže je v zagotavljanju kakovosti in varnosti izdelka od pakiranja do porabe. 

foto: arhiv podjetja

A ni ta V or šič

marec 2018

13

127

EMBALA žA

Promocija

marec 2018

Na terenu odkupujemo neoprano ovčjo volno.

Komunala Novo mesto 127

14 OKOLJE

Večstranska koristna uporaba ovčje volne

Ovčja volna je naraven material z izjemnimi lastnostmi. Poleti varuje pred vročino, pozimi greje. Vsebuje lanolin, ki ima funkcijo, da odbija prah, pršico in vlago, zato je po naravni poti protialergijska. Primerna je za topla oblačila pozimi. Med najbolj zaželenimi so volnene nogavice, ki so zelo primerne za tiste, ki se pre- komerno potijo ali jih konstantno zebe v noge, ter za boleče ali srbeče noge. Volna je dober ma- terial tudi za posteljnino. Izboljšuje kvaliteto spanja, pomaga pri glavobolu, migrenah, nes- pečnosti. Uporabi se jo lahko tudi kot naraven izolacijski material za stavbe. Po nepreverjenih podatkih se po slovenskih travnikih pase okoli 12.000 ovc. Če vsaka ovca letno prispeva 1,5 kg volne, to pomeni okoli 180 ton čiste ovčje volne letno. Rejci ovce strižejo enkrat ali dvakrat letno. Približno 35 % rejcev ostriženo volno zavrže v smeti, gozdove, jame, lahko pa služi za izdelavo različnih naravnih izdelkov iz volne.

V predilnici ovčje volne Soven v Selnici ob Dravi volno predelujejo za nadaljnjo uporabo ter iz nje izdelujejo naravne izdelke in tekstil.

Med barvami so najbolj zaželene naravne, kot so bela (drap), siva in melirana domača ovčja volna. Zadnja leta je trend naravno ekološko barvanje preje v pastelne barve, kot so zelena, modra, rdeča idr. Izdelki iz naravne ovčje volne, ki nosijo oznako ekološko in unikatno ter imajo certifikat art/craft Slovenija, so na voljo v pro- dajalni Soven Natura v centru Ljubljane na Ciril Metodovem trgu. Skupine, šole, društva pa si lahko po predhodnem dogovoru prodajalno v Ljubljani ali predilnico v Selnici ob Dravi tudi ogledajo.

Soven d.o.o., Selnica ob Dravi www.soven.si

mobilno zbiranje starih aparatov na podeželju

Družba Zeos, d.o.o., je v sklopu letošnjih ak- tivnosti pri projektu Life Gospodarjenje z e- -odpadki pričela z mobilnim zbiranjem starih aparatov na podeželju. Zato smo izdelali nov mobilni zbiralnik za stare aparate, ki bo po- toval po državi. Tako bomo tudi tistim občan- kam in občanom, ki sicer nimajo v svoji bližini

lokacij za oddajo e-odpadkov, odpadnih sijalk in baterij, nudili možnost, da jih prinesejo na vnaprej določene zbirne točke v njihovi bližini.

Stranski levi del zbiralnika je namenjen oddaji malih aparatov, TV in monitorjev, mobilnih telefonov, sijalk in baterij, ki se odložijo v posa- mezne zbiralnike. Velike gospodinjske aparate in hladilno zamrzovalne aparate pa se odda na desnem delu mobilne zbiralnice. Aktivnost v družbi izvajajo skupaj z nekaterimi izvajalci gospodarskih javnih služb za ravnanje z od- padki. Točni termini in lokacije zbiranja bodo objavljeni sproti po naših medijskih kanalih in kanalih posameznih lokalnih partnerjev.

Zeos, d.o.o.

www.zeos.si

Tekmovanje za poslovno idejo

Če imate odlično poslovno idejo in se želite naučiti osnovnih podjetniških veščin, razviti svoj poslovni načrt in predstaviti svojo idejo bodočim vlagateljem, se spoznajte z najve- čjimi tematskimi inovacijskimi mrežami v Evropi. EIT Health, EIT RawMaterials in EIT Food bodo skupaj pripravili tekmovanje za poslovne ideje za izboljšanje medsektorske inovacijske uspešnosti v državah EIT RIS pri naslednjih tematikah: hrana, zdravje in surovine. Izbrani bodo začeli z dvodnevnim treningom poslovnega načrtovanja, kjer bo glavni poudarek na izdelavi poslovnega modela. Udeleženci bodo izbrani na podlagi kvalitete predložene podjetniške ideje, njenega vpliva na sektor in možnega potenciala rasti.

Lokacije treningov bodo: Zagreb, Budimpešta in Varšava. Po uspešnem zaključku treninga bodo udeleženci usposabljanja pridobili 1.000 evrov štipendije, predložili svoj poslovni načrt

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Zeleno omreŽje

^{marec 2018}

N i k o l a H o l e č e k

HRUP IN PROTIHRUPNE TEHNOLOGIJE

PRI APARATIH V DOMAČEM OKOLJU

Nikola Holeček HRUP IN PROTIHRUPNE TEHNOLOGIJE PRI GOSPODINJSKIH APARATIH 127

OKOLJE 15 www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

in dobili možnost za nadaljnje izobraževanje, namensko mentorstvo in konkurirali v finalu za glavno denarno nagrado do 10.000 evrov.

Več informacij je dostopnih na https://www.

lyyti.fi/p/EITBIC2018_0505/en/eit_cross- -kic_business_idea_competition_2018 Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

izšla je nova

znanstvena monografija o hrupu in protihrupnih tehnologijah

V založbi Visoke šole za varstvo okolja (VŠVO) je izšla nova knjiga v zbirki Varstvo okolja in ekotehnologije 1, v kateri izdajamo znanstve- ne monografije. Avtor dr. Nikola Holeček je v knjigi z naslovom Hrup in protihrupne tehno- logije pri aparatih v domačem okolju predstavil večletne raziskave razpoznavanja in zmanjše- vanja hrupa pri gospodinjskih aparatih, ki jih s sodelavci opravlja kot vodja Raziskovalne enote Gorenje in ustanovitelj Laboratorija za akusti- ko. Knjiga bo dobrodošel učni pripomoček na VŠVO in še nekaterih drugih študijskih progra- mih. Zavedanje o pomembnosti zmanjševanja hrupa zaradi njegovega vpliva na počutje in zdravje je čedalje večje. Za proizvajalce je po- membna z ekonomskega vidika, saj v bogati ponudbi kupci ne izbirajo hrupnih aparatov.

Zato je protihrupne tehnologije nujno upošte- vati pri konstrukciji in proizvodnji aparatov.

Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

Telekom slovenije izpolnil zahteve glede energetskih pregledov

V Telekomu Slovenije smo med prvimi družba- mi v Sloveniji izpolnili zahteve glede izvajanja energetskih pregledov. Tako smo v februarju 2018 s strani Agencije za energijo RS prejeli od- ločbo o izpolnitvi zahtev izvajanja energetskih pregledov v skladu s 354. členom Energetskega zakona. S tem lahko v Telekomu Slovenije ener- getske preglede izvajamo samostojno. Odločba se navezuje na rok veljavnosti certifikata ISO 50001 za sistem učinkovite rabe energije. Po tem roku bo moral Telekom Slovenije certifikat obnoviti in zaprositi za izdajo nove odločbe ali pa v 12 mesecih izvesti vse potrebne energetske preglede z zunanjimi izvajalci. Ključni energent Telekoma Slovenije s skoraj štiri petinskim deležem je električna energija. Njeno porabo v Telekomu Slovenije znižujemo že osmo leto zapored.

Telekom Slovenije, d.d.

www.telekom.si

naj se pove, da je kriza v gradbeništvu minila

Z junijem 2018 bo začel veljati nov gradbeni zakon, zato so na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje v so- delovanju z Društvom gradbenih inženirjev in tehnikov Celje (Dgit) sredi februarja pripravili izobraževanje za gradbince savinjske regije.

Izobraževanje je izvedla Anja Glušič, u. d. i. g., preko CPU – Gospodarske zbornice Slovenije.

Novi Gradbeni zakon (GZ) bo nadomestil ob- stoječi Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) in

ureja pogoje za graditev objektov. Prinaša šte- vilne spremembe, ki bodo imele vpliv predvsem na sklepanje pogodb v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem objektov. Z uporabo novega zakona se bodo krepile vloge udeležen- cev pri gradnji, predvsem nadzorniku, spre- membe so tudi pri investitorju, projektantu in izvajalcu. Širi se obseg gradenj brez gradbenega dovoljenja, a hkrati poostruje zahteva za pri- dobitev uporabnega dovoljenja. Med drugim je novost združen postopek pridobivanja grad- benega dovoljenja in presoje vpliva na okolje, t. i. integralni postopek. GZ deli pristojnosti pri inšpekcijskem nadzoru tudi na občinske inšpektorje in omogoča različne postopke legalizacije obstoječih nedovoljenih objektov.

Izobraževanja se je udeležilo 78 gradbincev iz različnih podjetij. V zaključku je ravnateljica šole Irena Posavec udeležence pozvala, da naj dajo gradbeni panogi pravo veljavo in da je že čas, da se pove, da so se zgodbe kriz zaključile.

Na Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja so imeli letos 80 % večji obisk učencev kot lani, ki so se zanimali za program gradbeni tehnik.

ŠC Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja

http://gvo.sc-celje.si

naravna izolacija iz slovenske ovčje volne in sindrom bolnih hiš

Izolacija iz slovenske ovčje volne je narejena iz slovenske surovine, je obnovljiv vir (če ovčjo volno predelamo, je surovina, sicer pa kot od- padek, če jo rejci sežgejo, obremenjuje okolje), za vgradnjo pa se lahko pridobi ekološki kredit ali ekološka nepovratna sredstva. Proizvodnja izolacije iz ovčje volne porabi malo energije in ne onesnažuje okolja. Dosega najvišje evropske standarde na področju toplotne in zvočne izo- lativnosti ter ima certifikat Evropsko tehnično soglasje – ETA. Takšna izolacija ima izredno dolgo življenjsko dobo, po uporabi pa jo lahko kompostiramo. Človek večino svojega časa pre- živi v zaprtih prostorih in nastal je sindrom bolnih hiš. To so hiše, v katerih ljudje pogo- steje obolevajo za rakom, motnjami spanja in splošnega telesnega razvoja ter alergijami in boleznimi dihal. Vzroki so v uporabi nevarnih

marec 2018127

16 OKOLJE

kemikalij (barve, lesni premazi, lepila idr.), nizko in visoko frekvenčnih elektromagne- tnih sevanj, nepropustnih materialih idr.

Ovčja volna pa je naraven material. Vlakno vsebuje maščobo lanolin. Večja, kot je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost. Uravnava tem- peraturo – poleti varuje pred vročino, pozimi greje. Odbija prah, pršice, vlago, vnetljiva je le pri visokih temperaturah nad 520 °C. Bio volnena izolacija se lahko uporablja za klasične zidane hiše in za vse sodobne montažne, lese- ne, nizkoenergetske, ekološke in pasivne hiše.

Soven d.o.o., Selnica ob Dravi www.soven.si

Varna otroška igrišča po novih standardih sisT en 1176

Namen novega standarda SIST EN 1176-1:2018 je zagotoviti ustrezno raven varnosti med igranjem na igralih ali okoli njih ter hkrati spodbujati dejavnosti in lastnosti, za katere je znano, da koristijo otrokom, ker ponujajo dragocene izkušnje. Te jim bodo pomagale tudi pri reševanju situacij izven otroškega igrišča.

Standard določa splošne varnostne zahteve za trajno vgrajeno javno opremo in podloge otro- ških igrišč. Pripravljen je bil z upoštevanjem potrebe po nadzoru majhnih otrok in manj spo- sobnih ali manj zmožnih otrok. Določa zahte- ve, ki bodo otroka zaščitile pred nevarnostmi, ki jih morda sam ne more predvideti. Dodatne varnostne zahteve za posamezne dele opreme za otroška igrišča so opredeljene v nadaljnjih novih delih: SIST EN 1176-2:2018 za viseče gugalnice, SIST EN 1176-3:2018 za zaščito pred morebitnimi

nevarnostmi med uporabo tobo- ganov, SIST EN 1176-4:2018 za trajno nameščene vrvne proge za otroke, SIST EN 1176-6:2018 pa se uporablja za opor- ne gugalnice.

Slovenski inštitut za standardizacijo - SIST www.sist.si

eko tudi s poslovno obleko

Sens, slovenska blagovna znamka moških oblek, ki navdušuje že 24 let, vseskozi stremi k ekološki ozaveščenosti in k odgovornemu ravnanju do okolja. Zato je v naših kolekcijah

iz leta v leto opaziti večjo ponudbo ekoloških oblek. V novi kolekciji, v kateri so na voljo tako poslovna kot mladostniška oblačila, je obraz linije priznani model Alen Kobilica, ki je tudi sam velik zagovornik ekološke proi- zvodnje. Poslovneže to sezono nagovarjamo z naprednimi ekološkimi oblekami. Priznana oblikovalka in direktorica podjetja Sens, Zlata Zavašnik, pojasnjuje, da gre pri takšnih oble- kah za posebno mešanico volne in poliestra, ki je v celoti pridobljen iz prosojnih odpadnih plastenk. Ne le, da so takšna oblačila prijazna okolju, prijazna so tudi potrošnikovemu žepu;

cene eko oblačil so namreč enake tistim iz obi- čajnih tkanin. Odločitev za takšno potezo smo sprejeli v želji, da kar največ ljudi spodbudimo k temu, da kupujejo trajnostna in okoljsko naravnana oblačila.

Sens d.o.o.

http://sens.si

renault ustvarja prvi

»pametni otok«

Skupina Renault in dobavitelj energije Empresa de Electricidade da Madeira bosta uvedla pa- meten električni ekosistem na otoku Porto Santo. 20 prostovoljcev bo uporabljalo 14 av- tomobilov ZOE in 6 Kangoojev Z.E. za svoje vsakdanje poti. Ta vozila bo možno polniti pametno na 40 javnih in zasebnih polnilnih mestih. Do konca leta 2018 bodo v drugi fazi ta vozila prešla v obširnejšo interakcijo z omrežjem, saj bodo v konicah lahko električ- no energijo oddajala v omrežje. Poleg tega, da bodo pametno polnjena, bodo služila tudi kot začasni shranjevalniki energije. V tretji fazi

bodo rabljeni akumulatorji električnih vozil Renault v svojem drugem življenjskem obdobju uporabljeni za shranjevanje energije iz nihajoče proizvodnje elektrike s sončnimi celicami in vetrnicami na otoku Porto Santo. Energija, ki bo tako shranjena v trenutku proizvodnje, bo napajala lokalno omrežje glede na trenutne po- trebe. Nekaj od teh akumulatorjev bo prišlo z otoka Madeira. Skupina Renault tako dokazuje, da je zmožna svoje akumulatorje uporabiti tudi v njihovem drugem življenjskem obdobju kot del lokalnega ekosistema.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o.

www.renault.si

sejmi za trajnostno gospodarjenje in bivanje

Mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti Megra je v Gornji Radgoni predstavil mehanizacijo, orodja in storitve za gradnjo, za energijsko in siceršnjo obnovo stavb, urejanje okolice, čistilne naprave, klima- tizacijo ter gradnjo z lesom. Sočasno s sejmom trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga Green bo poudaril brezplačno, neodvisno svetovanje strokovnjakov s področja trajnostne gradnje in energetike ter varovanja okolja. V strokovnem delu se bo posvetil razvoju sodob- ne prometne infrastrukture, komunale, zele- nim tehnologijam, izobraževanju in pomenu obrtnih dejavnosti. Medical, mednarodni sejem sodobnega zdravstva, pa bo od 17. do 19. aprila strokovno in širšo javnost seznanjal z najsodobnejšimi medicinskimi in rehabilita- cijskimi pripomočki in storitvami ter zdravim življenjskim slogom. Posebno pozornost bo namenil inovacijam in projektu Bionski člo- vek, ki bo prikazal dinamične vsadke, črpalke in senzorske sisteme. Vse, ki skrbijo za svoje in zdravje bližnjih, vabijo koristni nasveti, strokovna podpora bolnikom in učinkoviti preventivni programi. Na enem mestu bodo lahko opravili številne meritve zdravstvenih parametrov ter uživali ob izbrani ponudbi jedi v Zdravi kuhinji.

Pomurski sejem, d.d.

www.pomurski-sejem.si