UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Almedina Alibašić
ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA Z
BIPOLARNO MOTNJO S CILJEM OHRANITVE TER IZBOLJŠANJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
diplomsko delo
MENTAL HEALTH IMPROVEMENT OF A PATIENT WITH BIPOLAR DISORDER THROUGH HEALTH
EDUCATION
diploma work
Mentor: pred. Aljoša Lapanja
Recenzentka: doc. dr. Andreja Kvas
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju pred. Aljoši Lapanji za vse nasvete, pomoč in odzivnost pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi recenzentki doc. dr. Andreji Kvas za strokovno recenzijo diplomskega dela.
Iskrena zahvala za spodbujanje gre tudi mojim najbližjim, ki so me v času študija in pisanja diplomskega dela nenehno podpirali.
Zahvaljujem se tudi Alexandri Elbakyan za ustvarjanje spletne strani Sci-Hub, ki mi je neizmerno olajšala dostop do literature.
IZVLEČEK
Uvod: Bipolarna motnja razpoloženja je ena najbolj razširjenih duševnih motenj.
Diagnoza, potek bolezni in zdravljenje so zelo kompleksni. Poudarek je na pravilnem prepoznavanju simptomov manije in depresije. Izvajalci zdravstvene nege s pomočjo zdravstvene vzgoje pacienta in njegovo družino podučijo o bolezni ter o spremembah življenjskega sloga v zvezi z le-to. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti bipolarno motnjo in različne oblike zdravljenja, zdravstvene nege, pomen zdravstvene vzgoje in vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri zdravljenju, spoprijemanju pacienta in njegovih bližnjih z diagnozo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje literature. Literaturo smo iskali na naslednjih podatkovnih bazah: PubMed in CINAHL ter v digitalnih knjižnicah DiKUL in Wiley Online Library z naslednjimi ključnimi besedami: nursing AND bipolar disorder, health education AND bipolar disorder, healthcare AND bipolar disorder, healthcare workers AND mental health.
V pregled smo vključili 10 let staro literaturo. Rezultati: Bipolarna motnja je kompleksna duševna motnja, ki vpliva na življenje pacienta in njegovih bližnjih. Izvajalci zdravstvene nege z naprednimi znanji s področja duševnega zdravja lahko te posledice ublažijo in izboljšajo kakovost življenja pacienta. Metode zdravstvene vzgoje so se pokazale kot uspešne pri zdravljenju bipolarne motnje. Razprava in zaključek: Številne raziskave potrjujejo pomen vloge izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi pacienta z bipolarno motnjo, še posebej na področju zdravstveno-vzgojnega dela. Implementacija specializacije za izvajalce zdravstvene nege bi prispevala k boljšim izidom zdravljenja. Za uspešno zdravljenje je potrebna souporaba različnih metod zdravljenja. Potrebne so tudi nadaljnje raziskave na večjih populacijah in raziskave na področju Slovenije.
Ključne besede: duševna motnja, medicinska sestra, manija, depresija, kakovost življenja
ABSTRACT
Introduction: Bipolar mood disorder is one of the most common mood disorders. The diagnosis, course and treatment of the disorder are very complex. Emphasis is on correctly recognising the symptoms of mania and depression. With the help of health education, a nurse will teach the patient and his family about the disorder and the lifestyle changes that come with it. Purpose: The purpose of the thesis is to present bipolar disorder and different kinds of treatment, nursing care, to present the importance of health education and the role of nursing in the treatment process, to show the way patients and their close ones deal with the diagnosis. Methods: We used the descriptive method for reviewing domestic and foreign literature. We used these databases to search for literature: PubMed and CINAHL, as well as digital libraries DiKUL and Wiley Online Library with the following keywords: nursing AND bipolar disorder, health education AND bipolar disorder, healthcare AND bipolar disorder, healthcare workers AND mental health. We limited the literature to no older than 10 years. Results: Bipolar disorder is a complex mental disorder, which affects the lives of patients and their close ones. Nurses who have additional education in mental health can decrease those effects significantly and improve the quality of life of patients. Health education methods have shown to be effective in treating bipolar disorder. Discussion and conclusion: Numerous studies have shown the importance of the role of nursing in treating patients with bipolar disorder, especially when using health education. Implementing specialisation programmes for nurses would contribute to better outcomes. The use of different treatment methods is necessary for succeful treatment. Further studies with larger populations are necessary, as are studies in Slovenia.
Keywords: mental disorder, registered nurse, mania, depression, quality of life
KAZALO VSEBINE
1 UVOD...1
1.1 Bipolarna motnja razpoloženja ...2
1.1.1 Zdravljenje bipolarne motnje ...5
1.2 Zdravstvena vzgoja ...6
1.2.1 Zdravstvena vzgoja in bipolarna motnja...7
2 NAMEN...9
3 METODE DELA ... 10
4 REZULTATI ... 12
5 RAZPRAVA ... 24
6 ZAKLJUČEK ... 28
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 29
KAZALO SLIK
Slika 1: Shematski prikaz poteka bipolarne motnje...2
KAZALO TABEL
Tabela 1: Število zadetkov po podatkovnih bazah ... 11 Tabela 2: Predstavitev raziskav, vključenih v pregled literature…………..…………...12
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
BM Bipolarna motnja
SZO Svetovna zdravstvena organizacija
1
1 UVOD
Duševno zdravje ni le odsotnost duševnih motenj. Duševno blagostanje, samoučinkovitost, avtonomija, zmožnosti ter prepoznavanje lastnega intelektualnega in čustvenega potenciala so koncepti duševnega zdravja. Duševno zdravi posamezniki poznajo svoje sposobnosti, učinkovito se spopadajo s stresom, so produktivni in prispevajo k svojim skupnostim (SZO − Svetovna zdravstvena organizacija, 2003).
Motnje razpoloženja ali čustvene (afektivne) motnje so najbolj razširjene duševne motnje po vsem svetu, in sicer zaradi dveh razlogov: so zelo razširjene v splošni populaciji ter povzročajo znatno izgubo kakovosti življenja in socialne vključenosti prizadetega posameznika. Nadalje, motnje razpoloženja prispevajo k slabšemu izidu komorbidnih duševnih in somatskih stanj (Jacobi et al., 2005).
Obstajajo tri velike skupine motenj razpoloženja: anksiozne motnje, depresija in bipolarna motnja (BM) razpoloženja. Skupna značilnost vseh treh je, da ovirajo vsakodnevno življenje posameznika (Dernovšek et al., 2018, 12).
V svetu čedalje bolj narašča število pacientov z duševnimi motnjami, ki so vključeni v zunajbolnišnično obravnavo, kar zastavlja vprašanje pomena prepoznavanja vloge izvajalcev zdravstvene nege pri tem procesu (Ameel et al., 2019).
Nosilci in izvajalci zdravstvene oskrbe pri pacientih z BM so bili v preteklosti večinoma psihiatri. V različnih državah pa so danes poleg psihiatrov v zdravstveno oskrbo vključene tudi izvajalci zdravstvene nege, specializirani za to področje. Njihove metode in intervencije se v različnih geografskih področjih lahko zelo razlikujejo, ker so v veliki meri utemeljene na predhodnih izkušnjah izvajalca. Ker to lahko privede do razlik v kakovosti zdravstvene oskrbe, se izkazuje potreba po implementaciji univerzalnih programov (Goossens et al., 2007).
Obstajajo različni farmakološki in nefarmakološki načini zdravljenja BM in z njo povezanih komorbidnosti. Malhi in sodelavci (2015) so ugotovili, da je kombinacija zdravil in psihoterapije učinkovitejša kot zdravila sama.
2
Pacienti z BM so pogosto odvisni od družine in skrbnikov pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti ter imajo težave tudi pri vzdrževanju medsebojnih odnosov (Young, Grunze, 2013).
Ameel in sodelavci (2019) poudarjajo, da bi bistvo zdravstvene nege v psihiatričnih ambulantah za odrasle bile intervencije, ki so namenjene pomoči pacientom in družinskim članom pri izgrajevanju njihovih sposobnosti in veščin ter spoprijemanju z boleznijo.
Zdravstvena vzgoja ima v tem procesu osrednjo vlogo.
1.1 Bipolarna motnja razpoloženja
BM, v preteklosti imenovana tudi manična depresija, je duševna motnja, ki povzroča ekstremne spremembe razpoloženja (slika 1), vključno s čustvenimi vzponi (manija ali blažja oblika – hipomanija) in padci (depresija) (Mayo clinic, 2021). BM se pri večini pacientov začne zgodaj v odraslosti, med 15. in 30. letom. Zaznamuje jo značilna nestabilnost razpoloženja, ki jo spremljajo spremembe v razmišljanju in vedenju. Potek bolezni se lahko zelo razlikuje od posameznika do posameznika, od ene same manične epizode do številnih ponovitev manije, depresije ali mešanih stanj s psihotičnimi značilnostmi ali brez njih. Posamezne epizode lahko trajajo tudi več tednov. Na potek bolezni vplivajo različni dejavniki, kot sta npr. zloraba drog in družinske težave (Lam et al., 2010, 1).
Slika 1: Shematski prikaz poteka bipolarne motnje (povzeto po Costa et al., 2019).
3
Manijo in depresijo spremljajo različni simptomi, kot so depresivno razpoloženje, poslabšanje kognitivnih sposobnosti, spremembe pri spanju in apetitu, nihanje energije, blodnje in halucinacije (Aldinger, Schulze, 2017).
Manija in hipomanija sta dve ločeni vrsti epizod, ki imata enake simptome, le da je manija hujša oblika hipomanije. Manično ali hipomanično epizodo lahko prepoznamo po tem, da so prisotni vsaj trije od teh simptomov:
• nenavadna živahnost ali živčnost,
• povečana aktivnost, energija ali vznemirjenost,
• pretiran občutek dobrega počutja in samozavesti (evforija),
• zmanjšana potreba po spanju,
• nenavadna zgovornost,
• dirkalne misli,
• zmedenost in
• slabo sprejemanje odločitev (neodgovorni nakupi in naložbe, tvegano spolno vedenje) (Mayo clinic, 2021).
Simptomi hude depresivne epizode so takšni, da povzročijo opazne težave pri vsakdanjih opravilih (npr. v službi, šoli, družabnih aktivnostih in osebnih odnosih). Eno epizodo zaznamuje vsaj pet od teh simptomov:
• depresivno razpoloženje (žalost, brezupnost, praznost, jokavost, razdražljivost),
• izguba interesa in užitka za aktivnosti,
• nenamerna izguba ali pridobitev telesne teže, zvečanje ali zmanjšanje apetita,
• nespečnost ali odvečno spanje,
• upočasnjenost ali nemir,
• izčrpanost ali utrujenost,
• občutek ničvrednosti ali nezmerne krivde,
• zmedenost, nezmožnost koncentracije, neodločnost,
• samomorilnost (Mayo clinic, 2021).
Obstaja več različnih oblik BM, katerih simptomi se lahko kažejo z značilnimi spremembami razpoloženja in vedenja, ki povzročajo težave v vsakdanjem življenju:
4
• BM I: vsaj ena epizoda manije, ki se lahko pojavi pred ali po obdobjih hipomanije ali depresije. V določenih primerih lahko manija povzroči tudi psihozo;
• BM II: vsaj po ena epizoda hude depresije in hipomanije brez manične epizode;
• ciklotimija: številna obdobja hipomanije in blažje depresije v trajanju vsaj dve leti pri odraslih oziroma eno leto pri otrocih in najstnikih;
• druge vrste: v to skupino spadajo motnje, katerih vzrok je zloraba drog ali alkohola ali pa so vzrok druge bolezni (Cushingova bolezen, multipla skleroza, možganska kap) (Mayo clinic, 2021).
BM je prisotna pri 2–3 % svetovnega prebivalstva (Merikangas et al., 2011). Zgodnja diagnoza, pravilno zdravljenje in nenehno vodenje pacientov so ključnega pomena zaradi potencialnih nevarnih posledic nezdravljenja BM. Samomorilnost je izredno visoka pri ljudeh, ki živijo z BM. Zaradi slabe ozaveščenosti javnosti je zdravstvena vzgoja pri tej bolezni posebno pomembna in lahko reši življenje (Tondo et al., 2020).
Pričakovana življenjska doba pri moških z diagnozo BM je pri starosti 15 let krajša od pričakovane življenjske dobe v splošni populaciji za 12,8 leta in za 10,4 leta pri ženskah (Kessing et al., 2015). Raziskave so pokazale tudi, da približno tretjina obolelih poskusi samomor vsaj enkrat v življenju (Subramanian et al., 2020).
Zaradi strahu pred jemanjem različnih zdravil se mnogi pacienti odločajo za alternativne pristope k zdravljenju in uporabljajo različne psihoaktivne snovi, kot so alkohol in prepovedane droge. Takšen pristop pogosto privede do neželenih izidov (Nestsiarovich et al., 2017).
Ker je za BM značilna visoka stopnja komorbidnosti in visoka stopnja zdravstvenih zapletov, je pri pacientih pogosto treba uporabiti različne načine zdravljenja, ki so usmerjeni v komorbidna stanja. Manijo in depresijo spremljajo različni simptomi, kot so depresivno razpoloženje, poslabšanje kognitivnih sposobnosti, spremembe pri spanju in apetitu, nihanje energije, blodnje in halucinacije. Pacienti, ki živijo z BM, imajo lahko težave tudi v evtimiji, predvsem težave z zmanjšanjem psiholoških kapacitet in z dejavniki, ki vplivajo na socialno integracijo in zaposlitev (Aldinger, Schulze, 2017).
5 1.1.1 Zdravljenje bipolarne motnje
Zdravljenje BM je običajno osredotočeno na akutno stabilizacijo stanja, pri kateri je cilj zdravstvenih delavcev, da pacienta, ki doživlja epizodo manije ali depresije, pripeljejo do stanja evtimije ali stabilnega razpoloženja. Drugi cilj pa je preprečevanje ponovitev epizod, zmanjšanje simptomov ter okrepitev socialnega in poklicnega delovanja. Zdravljenje obeh faz bolezni je lahko zapleteno, saj lahko postopki za lajšanje depresije povzročijo manijo, hipomanijo ali »rapid cycling« (opredeljeno kot štiri ali več epizod v 12 mesecih), postopki, ki zmanjšajo manijo, pa lahko povzročijo ponovni razvoj depresivne epizode (Geddes, Miklowitz, 2013).
Farmakološko se BM lahko zdravi s stabilizatorji razpoloženja, kot so litij ter nevroleptiki prve in druge generacije. Poleg farmakološkega zdravljenja so v uporabi tudi druge metode, v katere spadajo elektrokonvulzivna terapija, psihoterapija in psihoedukacija (Karanti et al., 2015).
Za zdravljenje manije se uporabljajo antipsihotiki druge generacije, ki imajo tudi antimanični učinek: olanzapin, risperidon, ziprasidon, aripiprazol, kvetiapin. Kot uporabni so se izkazali tudi antikonvulzivi, predvsem natrijev valproat in karbamazepin (Baldessarini et al., 2018).
Mnenja glede zdravljenja bipolarne depresije pa se zelo razlikujejo zaradi pomanjkljivosti v dosedanjem raziskovanju. Uporaba antidepresivov bi lahko privedla do sprožitve manične epizode, kar je neželen izid. Zaradi tega se pojavljajo etična vprašanja glede vključitve ljudi z BM v klinične študije ter je posledično učinek antidepresivov slabo raziskan. Priporoča pa se uporaba stabilizatorjev razpoloženja in antipsihotikov (Vázquez et al., 2013).
V okviru psihoterapije so v uporabi različne oblike zdravljenja: kognitivno-vedenjska terapija, družinsko usmerjena terapija, medosebna in socialna terapija ritma, skupinska psihoedukacija in sistematično vodenje zdravstvene nege (Geddes, Miklowitz, 2013).
Raziskave kažejo, da do 60 % ljudi z BM preneha z jemanjem zdravil po umiritvi akutne epizode. Zaradi tega je poudarek na integraciji psihoterapije s farmakoterapijo za povečanje kakovosti življenja pacientov. Čeprav imajo različni načini zdravljenja različne
6
metode in strukturo, so njihovi cilji podobni in se medsebojno dopolnjujejo (Geddes, Miklowitz, 2013).
Psihoedukacija je metoda, ki je učinkovita za informiranje pacientov in bližnjih o prilagoditvah življenjskega sloga in veščinah, ki so potrebne za obvladovanje bolezni, tako da lahko pacienti postanejo aktivnejši udeleženci v procesu lastnega zdravljenja.
Psihoedukacija se ukvarja s tem, kako vplivati na človekovo notranjost, misli in čustva s ciljem spremembe njegovega vedenja (Wilson et al., 2017).
1.2 Zdravstvena vzgoja
Po definiciji SZO (1998), zdravstvena vzgoja obsega zavestno oblikovane priložnosti za učenje s pomočjo komunikacije, katere namen je izboljšanje zdravstvene pismenosti, vključno z izboljšanjem znanja in razvijanjem življenjskih spretnosti, ki prispevajo k zdravju posameznika in skupnosti.
Koncepta pojma »promocija zdravja« in »zdravstvena vzgoja« sta kompleksna in se nenehno spreminjata. Kljub temu da se dopolnjujeta med sabo in sta medsebojno povezana, obstajajo ključne razlike med njima. Izvajalci zdravstvene nege so lahko vključeni v obe dejavnosti, čeprav so bolj prisotni v izvajanju zdravstvene vzgoje kot v dejavnosti promocije zdravja. V procesu zdravstvene vzgoje skušamo motivirati posameznika v vedenjske spremembe in pri tem neposredno vplivamo na njegove vrednote in prepričanja. To počnemo pri posameznikih, pri katerih obstaja tveganje za ali je že prišlo do bolezni ali invalidnosti (Whitehead, 2018).
Zdravstvena vzgoja v širšem pomenu besedne zveze je proces učenja pozitivnih navad ali vedenja pri posamezniku, skupini ali populaciji. Namen zdravstvene vzgoje je motivacija in informiranje s ciljem ohranjanja zdravja, rehabilitacije, skrbi za kronično bolne, preventive in zgodnjega odkrivanja bolezni. Izvajalci zdravstvene vzgoje so različni zdravstveni delavci, med njimi tudi izvajalci zdravstvene nege. Z zdravstveno vzgojo posamezniku pomagamo pri pridobivanju znanja ter oblikovanju stališč in vedenj za zdrav življenjski slog (NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021).
Zdravstvena vzgoja se ukvarja tudi s spodbujanjem motivacije, spretnosti in samoučinkovitosti, ki so potrebni ukrepi za izboljšanje zdravja. Posredovanje podatkov o
7
temeljnih družbenih, ekonomskih in okoljskih razmerah, ki vplivajo na zdravje, pa tudi o dejavnikih tveganja in posledicah tveganega vedenja za posameznike so del zdravstvene vzgoje (SZO – Svetovna zdravstvena organizacija, 1998).
Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja sta uporabni v različnih okoljih, kot so npr.
izobraževalne inštitucije, javna uprava, podjetja in korporacije, neprofitne organizacije in različne agencije ter zdravstveni domovi, klinike in bolnišnice.Zdravstvena vzgoja je povezava med znanjem o zdravju, ki so ga strokovnjaki pridobili s pomočjo raziskav, in splošno populacijo, ki to znanje uporablja. Strokovnjaki zdravstvene vzgoje na podlagi podatkov o določeni skupnosti izdelujejo zdravstvenovzgojne načrte in programe, izbirajo ustrezne komunikacijske metode za informiranje populacije o rešitvah za določene težave, ocenjujejo učinkovitost obstoječih zdravstvenih programov s ciljem izboljšanja le-teh (Walden Univeristy, 2021).
1.2.1 Zdravstvena vzgoja in bipolarna motnja
Vloga izvajalcev v zdravstveni negi na področju psihiatrije je pomembna iz dveh vidikov:
prvič s teoretičnega vidika (razlaga pomena in narave BM kot bolezni), drugič s praktičnega vidika vsakdanjega obvladovanja bolezni. So namreč ključni člani multidisciplinarnega tima pri diagnozi in zdravljenju BM, izobraževanju pacientov in družin ter pri nudenju dolgotrajne zdravstvene oskrbe. Cilj zdravstvene vzgoje pri BM je vključevanje pacientov in njihovih družin v načrtovanje in potek zdravljenja, zato je glavna naloga izvajalcev zdravstvene nege emancipacija tako pacientov kot njihovih bližnjih. To pomeni, da bi pacienti s pomočjo znanja in veščin, ki so jih pridobili s pomočjo zdravstvene vzgoje, izgradili samozavest in sodelovali pri sprejemanju odločitev tekom zdravljenja (Tugrul, 2003).
Izvajalci zdravstvene nege pacientom nudijo pomoč na različnih življenjskih področjih, kot so medsebojni odnosi, zdrav življenjski slog, razvedrilo in rekreacija itn. Naučijo lahko pacienta, kako bo obvladoval stres, načrtoval dnevne aktivnosti, prepoznal simptome bipolarne epizode ipd. Nudijo pacientu svetovanje in podporo pri morebitni nosečnosti in drugih pomembnih dogodkih (Goossens et al., 2008).
Izvajalci zdravstvene nege opolnomočijo pacienta in njegove bližnje za vsakodnevno delovanje doma in kot del družbe. To lahko naredijo kot del bolnišnične ali
8
zunajbolnišnične obravnave. Obstaja tudi možnost svetovanja na daljavo s pomočjo interneta (Ameel et al., 2019).
Izvajalci zdravstvene nege so pomembni pri spremljanju poteka zdravljenja osebe z BM, pacientom in svojcem pomagajo na različne načine: promocija družbenih stikov, družinsko svetovanje, povečanje veščin za reševanje težav, promocija zdravja (Goossens et al., 2008).
9
2 NAMEN
Namen diplomske naloge je raziskati različne posledice zdravljenja BM in spoznati načine spoprijemanja pacientov z boleznijo ter intervencije zdravstvene vzgoje za izboljšanje duševnega zdravja.
Cilji diplomske naloge so:
• ugotoviti vpliv BM na kakovost življenja posameznika in spremembe v dinamiki odnosov do pomembnih drugih,
• opredeliti intervencije zdravstvene vzgoje za ohranjanje in izboljšanje zdravja pacienta z BM,
• izpostaviti vlogo zdravstvene vzgoje za duševno zdravje pacienta z BM.
10
3 METODE DELA
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom obstoječe znanstvene in strokovne literature, ki smo jo poiskali s pomočjo digitalne knjižnice UL DiKUL in Wiley Online Library ter v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in CINAHL. Proces iskanja, zbiranja in pregledovanja literature je potekal s pomočjo oddaljenega dostopa do informacijskih virov. Časovni okvir je bilo obdobje od 30. marca 2020 do 17. avgusta 2021.
Vključitveni kriteriji so bili: znanstveni članki, prosto dostopni članki, objavljeno celotno besedilo, članki s področja zdravstva, angleška literatura in slovenska literatura.
Izključitveni kriteriji so bili: dvojniki člankov in medicinski strokovni članki. Pri iskanju literature smo se osredotočili na teoretične in empirične članke s področja zdravstvene vzgoje pacientov z BM. Pri iskanju člankov smo ključne besede in besedne zveze povezovali z logičnim operaterjem AND: nursing AND bipolar disorder, health education AND bipolar disorder, healthcare AND bipolar disorder, healthcare workers AND mental health. Starost literature smo omejili na vire, ki so bili izdani v zadnjem desetletju. Starejše vire smo vključili le v primeru, da so pridobljeni rezultati relevantni.
Med iskanjem smo dobili 20.684 različnih zadetkov. Ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo jih v pregled v polnem besedilu vključili 42. V končni pregled in analizo literature smo vključili 14 člankov, ki so najbolj ustrezali namenu diplomskega dela (tabela 1).
11
Tabela 1: Število zadetkov po podatkovnih bazah
Podatkovne baze Ključne besede Število zadetkov
Izbrani zadetki za pregled v celotnem besedilu
CINAHL
healthcare AND bipolar disorder 135 healthcare workers AND mental 2
health 175
Wiley Online Library
nursing AND bipolar disorder 5582 health education AND bipolar 21
disorder 740
PubMed healthcare workers AND mental
health education 6561 4
DiKUL
nursing AND bipolar disorder 3573
15 healthcare AND bipolar disorder 3918
Skupaj 20684 42
12
4 REZULTATI
Rezultati pregleda literature so predstavljeni v tabeli 2 na podlagi zastavljenih ciljev diplomskega dela.
Tabela 2: Predstavitev raziskav, vključenih v pregled literature
Avtor, leto, država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Beentjes et
al.
2016
Nizozemska
Nurses' experience of maintaining their therapeutic
relationship with outpatients with bipolar disorder and their caregivers during different stages of a manic episode: a
qualitative study Izvirni znanstveni članek
Kvalitativna študija,
nestrukturirani intervju
Patronažne medicinske sestre so spraševali o medosebnih odnosih s skrbniki in oskrbovanci.
9 patronažnih medicinskih sester s področja duševnega zdravja z najmanj 2 letoma izkušenj v praksi
Pojavili so se dvomi med udeleženci glede sodelovanja s skrbniki pacientov. Po eni strani odprta komunikacija s skrbnikom o pacientu lahko privede do boljše skrbi za pacienta, ampak so potrebni premisleki glede avtonomije pacienta.
Odprt odnos in visoka raven povezanosti medicinske sestre s pacienti in skrbniki
prispevata k boljšim izidom zdravljenja, temu pripomore tudi zdravstvena vzgoja.
13 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve
Crowe et al.
2011 Nova Zelandija
Patients’ reports of the factors
influencing medication
adherence in bipolar disorder – an
integrative review of the literature
Pregledni znanstveni članek
Integrativni pregled literature
Raziskovalce so zanimali razlogi za neredno jemanje zdravil pri pacientih z BM z njihovega stališča ter morebitne intervencije, s katerimi bi lahko
medicinske sestre pripomogle k reševanju težav.
13 izvirnih
znanstvenih člankov
Razlogi za neredno jemanje zdravil so različni in
kompleksni. Pacienti se težko sprijaznijo z diagnozo.
Pacienti precenjujejo svoje zmožnosti in imajo različne percepcije zdravljenja.
Potrebna je uporaba različnih tehnik zdravljenja, vključno z zdravstveno vzgojo.
McKenzie, Chang 2014 ZDA
The effect of nurse- led motivational interviewing on medication adherence in
patients with bipolar disorder
Izvirni znanstveni članek
Pilotna študija Raziskali so učinek
motivacijskega intervjuja na redno jemanje zdravil pri pacientih z BM.
Raziskali so učinek motivacijskega intervjuja na redno jemanje zdravil pri pacientih z BM.
14 polnoletnih, angleško govorečih pacientov z BM I ali II, z manj kot 80- odstotno stopnjo rednega jemanja zdravil
Motivacijski intervju se je pokazal kot uspešno orodje za zdravljenje pacientov z BM.
Pri udeležencih so ugotovili izboljšavo pri rednem jemanju zdravil.
14 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Goossens et
al.
2008
Nizozemska
The nursing of outpatients with a bipolar disorder:
what nurses actually do
Izvirni znanstveni članek
Kvalitativna študija,
polstrukturiran intervju, fokusne skupine
Raziskali so intervencije, ki jih izvajajo patronažne medicinske sestre na področju duševnega zdravja.
23 patronažnih
izvajalcev zdravstvene nege s področja
psihiatrije, zaposlenih v 20 ustanovah:
- 5 udeležencev so člani tima, ki je specializiran za BM, - 7 jih sodeluje s pacienti, ki imajo različne duševne motnje,
- 2 se ukvarjata s terapijo (stabilizatorji razpoloženja),
- 9 je zaposlenih v zunajbolnišnični obravnavi s
specializacijo za BM in delajo samo s takšnimi pacienti.
Trenutne intervencije, ki jih udeleženci izvajajo v praksi:
- informiranje in zdravstvena vzgoja,
- podpora in svetovanje, - dostopnost medicinske sestre,
- načrtovanje,
- spremljanje uporabe zdravil, - družinsko svetovanje, - promocija družbenih stikov, - povečanje motivacije za zdravljenje in strukturiranosti dnevnih aktivnosti,
- povečanje veščin za reševanje težav, - preventivni ukrepi, - krizne intervencije, - kognitivno-vedenjska terapija
- svetovanje o nadaljevanju dela,
- svetovanje v primeru nosečnosti
15 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Miziou et
al.
2015 Grčija
Psychosocial treatment and interventions for bipolar disorder: a systematic review Pregledni znanstveni članek
Sistematični pregled literature
Raziskali so pretekle raziskave in literaturo iz področja zdravljenja BM
78 randomiziranih kontrolnih študij v angleškem jeziku
Psihosocialne intervencije pripomorejo k boljšemu izidu bolezni. Te intervencije je treba uporabiti čim bolj zgodaj v poteku BM. Intervencije morajo biti prilagojene posamezniku, med njih spada tudi zdravstvena vzgoja.
Crowe et al.
2012 Nova Zelandija
Feeling out of control: a qualitative analysis of the impact of bipolar disorder
Izvirni znanstveni članek
Kvalitativna študija, intervju Randomizirana študija s kontrolno skupino
Raziskali so lastne
izkušnje, težave in osebno počutje pacientov z BM.
21 polnoletnih pacientov z BM I ali II, ki so vključeni v patronažno varstvo, izključitveni kriterij je bila uporaba drog ali alkohola
16 žensk in 5 moških, večina sredi bipolarne epizode.
Najpogostejše težave med udeleženci:
- občutek preobremenjenosti, - izguba avtonomije,
- občutek pomanjkljivosti.
Za reševanje teh težav lahko izvajalci zdravstvene nege uporabijo zdravstveno vzgojo.
van der Voort et al.
2015
Nizozemska
Collaborative care for patients with bipolar disorder:
effects on functioning and quality of life Izvirni znanstveni članek
Randomizirana klinična študija s kontrolno skupino Vprašalnik na začetku raziskave in ponovitev po enem letu
Raziskali so vpliv tehnike skupne oskrbe na potek zdravljenja
56 pacientov z BM v raziskovani skupini, ki so vključeni v
zunajbolnišnično obravnavo pri 16 klinikah za duševne motnje, ter 82
pacientov v kontrolni skupini
Po uporabi tehnike skupne oskrbe pri pacientih se je izboljšalo delovanje na področju avtonomije, izkoriščanje prostega časa, kognitivno delovanje. telesno zdravje. Vloga medicinskih sester je izvajanje intervencij zdravstvene nege in
zdravstvenovzgojno delo.
16 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Chiang et
al.
2017 Tajvan
Efficacy of
cognitive-behavioral therapy in patients with bipolar disorder: a meta- analysis of randomized controlled trials Pregledni znanstveni članek
Meta-analiza randomiziranih kontrolnih študij
Raziskovalci so analizirali dosedanjo literaturo, s ciljem ugotavljanja učinka kognitivno-vedenjske terapije pri BM.
19 izvirnih
znanstvenih člankov
Kognitivno-vedenjska terapija je učinkovita pri zmanjševanju ponovitev in simptomov depresije, manije ter pri izboljševanju psihosocialnega učinkovanja.
Carlyle et al.
2012 Nova Zelandija
Models of care delivery in mental health nursing practice: a mixed method study Izvirni znanstveni članek
Raziskava mešanih metod
Raziskali so vpliv konceptualnih modelov zdravstvene nege na zdravljenje v kliničnih okoljih.
48 medicinskih sester, zaposlenih v različnih kliničnih okoljih na področju psihiatrije
Obstoječi modeli zdravstvene nege nekoliko ovirajo
intervencije, ki jih izvajalci zdravstvene nege lahko naredijo. Potreben je individualiziran pristop k zdravljenju BM, ki vključuje druge metode, kot je
zdravstvena vzgoja.
Bauer et al.
2016 ZDA
Lifestyle interventions targeting dietary habits and exercise in bipolar disorder: a systematic review Pregledni znanstveni članek
Sistematični pregled literature
Raziskali so intervencije zdravstvene vzgoje glede življenjskega sloga pri BM
6 izvirnih znanstvenih člankov o prehrani in fizični aktivnosti v angleščini
Različne intervencije zdravstvene vzgoje glede učenja o zdravi prehrani, telesni aktivnosti,
ohranjevanju odnosov pripomorejo k zmanjšanju razvoja komorbidnosti pri pacientih z BM.
17 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Crowe,
Inder 2018 Nova Zelandija
Staying well with bipolar disorder: a qualitative analysis of five-year follow- up interviews with young people Izvirni znanstveni članek
Kvalitativna študija 5 let po udeležbi v randomizirani kontrolni študiji
Raziskali so vpliv psihoterapije pri mladih ljudeh z BM.
30 pacientov z BM, ki so že sodelovali v prejšnji študiji
Raziskava je pokazala najpomembnejše teme, ki so jih udeleženci navedli po psihoterapiji:
- samozavedanje v kontekstu bolezni,
- razumevanje BM, - dobro počutje z BM.
Za razumevanje bolezni in dobro počutje je zelo pomembna zdravstvena vzgoja.
Perlick et al.
2018 ZDA
Randomized trial comparing caregiver-only family-focused treatment to standard health education on the 6- month outcome of bipolar disorder Izvirni znanstveni članek
Randomizirana študija v trajanju 12–15 tednov Evalvacija pred študijo, tekom ter ponovna
evalvacija intervencije po 6 mesecih.
Raziskovali so katere intervencije zdravstvene vzgoje vplivajo na fizično in duševno zdravje.
46 skrbnikov oseb, ki imajo BM
Zdravstvena vzgoja skrbnikov glede lastnega fizičnega in psihičnega zdravja ter glede BM je pokazala dobre rezultate. Boljše počutje in zdravje skrbnikov pripomoreta k boljšemu zdravju in počutju oseb z BM.
18 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Granek et
al.
2016 Izrael
Living with bipolar disorder: the impact on patients, spouses, and their marital relationship Izvirni znanstveni članek
Spraševanje, polstrukturiran intervju
Udeležence so spraševali o morebitnih težavah, ki jih opažajo pri zakoncih.
11 poročenih
pacientov z BM in 10 zakoncev, ki nimajo duševne motnje
Težave zakoncev s stališča pacientov: nezmožnost, osamljenost, sram, tesnoba.
Težave zakoncev z lastnega stališča: samopožrtvovanje, negovalno breme,
nezmožnost, osamljenost, sram, tesnoba, frustracija, zamera, empatija, necenjenost.
Težave pacientov s stališča zakoncev: sram, krivda, nezmožnost, tesnoba, strah pred hospitalizacijo, strah, spoprijemanje z boleznijo.
Težave pacientov z lastnega stališča: sram, žalost, dvom vase, obžalovanje,
preobčutljivost, osamljenost, empatija, trpljenje, jeza, obup, strah, težave s samonego, družbene težave.
Za pomoč s temi težavami lahko izvajalci zdravstvene nege pomagajo z dodatno zdravstveno vzgojo glede simptomov in zdravljenja BM, ali zakonce napotijo k drugim strokovnjakom.
19 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Jönsson et
al.
2011 Švedska
Outcomes of an educational
intervention for the family of a person with bipolar disorder: a 2-year follow-up study Izvirni znanstveni članek
Longitudinalna študija
Udeleženci so se samoocenjevali s pomočjo različnih lestvic.
Raziskali so vpliv zdravstvenovzgojne intervencije na svojce oseb z BM na začetku študije in tekom 2 let.
34 polnoletnih svojcev oseb, ki se zdravijo za BM
BM ima značilen negativen vpliv na svojce kot primarne skrbnike pacientov.
Zdravstvenovzgojne intervencije izboljšajo razumevanje bolezni, kar pripomore k boljši kakovosti življenja.
20
Goossens in sodelavci so leta 2008 izvedli raziskavo, v kateri so spraševali medicinske sestre na Nizozemskem o njihovih izkušnjah v zdravstveni negi na področju psihiatrije.
Medicinske sestre so izpostavile najbolj pogoste probleme, s katerimi se pacienti spoprijemajo:
• nezmožnost spoprijemanja z boleznijo,
• socialni problemi,
• poklicni problemi,
• težave v medsebojnih odnosih,
• nestabilno razpoloženje.
McKenzie in Chang (2014) sta raziskovala vpliv motivacijskih pogovorov glede rednega jemanja zdravil. Medicinske sestre so uporabile metodo motivacijskega intervjuja kot orodja zdravstvene vzgoje. Posledično so udeleženci pokazali znatno izboljšanje pri rednem jemanju zdravil in pri motivaciji za spremembo na bolje. Implementacija te metode v praksi bi omogočila boljše izide zdravljenja.
Kar se tiče rednega jemanja zdravil, raziskave kažejo, da so pacienti bolj motivirani, če se jim zdravljenje zdi »smiselno«. Ta smiselnost pa je definirana kot posledica njihovih lastnih izkušenj z boleznijo in njihovih lastnih mnenj in prepričanj. Ker je pri kroničnih boleznih potrebno nenehno zdravljenje, se pri pacientih pojavijo dvomi o potrebi po zdravljenju ter sami spremenijo shemo zdravljenja s ciljem »jemanja kontrole nazaj v svoje roke«. S pomočjo zdravstvene vzgoje lahko vplivamo na mnenje in prepričanja pacientov (Crowe et al., 2011).
V raziskavi iz leta 2012 so Crowe in sodelavci odkrili, da je občutek pomanjkanja kontrole skupen osebam, ki živijo z BM. Ta občutek izhaja iz simptomov duševne motnje in iz zdravljenja. Intervencije zdravstvenih delavcev za vrnitev občutka kontrole morajo biti utemeljene v raziskovanju posameznikovega razumevanja motnje in načina, kako motnja vpliva na njegovo osebno identiteto. Implikacija teh ugotovitev je, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri promociji samostojnosti pacienta z BM. Vloga medicinskih sester je implementacija strategij, ki bodo olajšale spoprijemanje s simptomi in družbeno stigmo ter spodbujale pacienta za aktivno vključitev v lastno zdravljenje.
Skupna oskrba (angl. collaborative care) je večkomponentna intervencija, ki jo izvaja multidisciplinarni tim, pri čemer imajo osrednjo vlogo izvajalci zdravstvene nege
21
(medicinska sestra - nosilka zdravstvene nege). V tim sta poleg zdravstvenih delavcev (medicinska sestra, psihiater) vključena tudi pacient sam in en svojec. Če je potreba, se v tim vključijo tudi drugi strokovnjaki. V raziskavi iz leta 2015 so van der Voort in sodelavci na Nizozemskem raziskali vpliv skupne oskrbe na zdravljenje BM. Timska srečanja so potekala vsaj trikrat letno, pod vodstvom medicinske sestre. Vse odločitve glede zdravljenja so sprejemali skupaj. Naredili so načrt zdravljenja, kjer so določili dejavnosti in cilje. Skupaj so spremljali in ocenjevali potek zdravljenja. Medicinske sestre so uporabljale zdravljenje s poudarkom na reševanju težav (angl. Problem Solving Treatment – PST), ki je posebna tehnika za učenje pacientov efektivnega reševanja vsakdanjih problemov. Cilj tega posega je bil izboljšanje razpoloženja pri pacientu. Raziskava je pokazala, da je CC obetavna intervencija, ki lahko pacientom pomaga pri izboljšanju telesnega zdravja in delovanja (npr. vsakodnevne aktivnosti, energija, delovna sposobnost), kar je pomemben kazalec kakovosti življenja pri pacientih z BM. Pri izboljšanju delovanja so izpostavili zmanjšanje simptomov depresije. Menijo tudi, da imata PST in CC skupaj, ob rednem izvajanju, neposreden vpliv na delovanje.
Kognitivno-vedenjska terapija je še eden od uspešnih načinov zdravljenja BM. Kombinira se s farmakološkim zdravljenjem. Pacienti, deležni takega načina zdravljenja, imajo posledično zmanjšane simptome depresije in manije, manjše število relapsov in izboljšano psihosocialno delovanje (Chiang et al., 2017).
Beentjes in sodelavci (2016) so raziskali odnose med patronažnimi medicinskimi sestrami s področja psihiatrije ter pacienti in njihovimi svojci (skrbniki) v času različnih faz manije.
Zanimalo jih je, kako medicinske sestre doživljajo vlogo svojcev skrbnikov. Udeleženci so izpostavili, da se jim je zdelo napačno, da se s skrbniki pogovarjajo o stanju pacienta, brez njegove prisotnosti. Raziskovalci pa so ugotovili, da je izid intervencij tekom manične epizode boljši, če imajo patronažne medicinske sestre dobre medsebojne odnose tako s skrbniki kot tudi s pacienti. Raziskovalci svetujejo:
• vključevanje skrbnikov v načrtovanje zdravljenja in pripravljanje načrta za relaps,
• skupno evalvacijo relapsa s pacienti in skrbniki,
• vzdrževanje stikov med medicinsko sestro in skrbnikom, tudi če pacient zavrača stike,
• nadaljnje raziskovanje o potrebah skrbnikov v času manične epizode.
22
Posledice skrbi za osebo z BM so lahko zelo hude, med njimi so tudi depresija in druge zdravstvene težave. V eni raziskavi so prišli do zaključka, da intervencije za izboljšanje stanja skrbnika vodijo tudi v izboljšanje stanja pacienta. Ta rezultat izpostavlja tudi pomen zdravstvene vzgoje s področja bipolarne motnje tudi skrbnikov, ne le pacientov (Perlick et al., 2018).
Na Švedskem so Jönsson in sodelavci (2011) prišli do podobnih rezultatov. Namreč za družinske člane pacienta z BM so organizirali zdravstveno vzgojo, ki jo je vodil izvajalec zdravstvene nege. Srečali so se desetkrat, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju BM, zmanjšanju stresa in izboljšanju socialnega delovanja. Tekom teh srečanj so se pogovarjali o svojih izkušnjah s skrbjo za osebe, ki živijo z BM. Vsako srečanje je trajalo 90 minut, udeleženih je bilo 6 – 10. Izvajalec zdravstvene nege je predstavil temo srečanja, na kar so se udeleženci lahko pogovarjali glede na lastne izkušnje. Poleg pogovora, udeleženci so se lahko učili obvladovanja neželenih situacij v zvezi z BM s pomočjo igranja vlog.
Ker so skrbniki pogosto družinski člani ali partnerji, lahko diagnoza BM zelo negativno vpliva na medsebojne odnose med pacientom in njegovimi najbližjimi. Pri ljudeh, ki živijo z BM, je odstotek ločitev neobičajno visok. Iz tega razloga so Granek in sodelavci (2016) raziskali vpliv BM na zakonsko zvezo enajstih pacientov. Rezultati so pokazali, da pacienti in njihovi partnerji enako trpijo pod bremenom te diagnoze. Navajajo občutke osamljenosti, nemoči, sramu, tesnobe, frustracije, strahu, preobčutljivosti.
Kvalitativna raziskava, v kateri so raziskovalci (Crowe, Inder, 2018) izvedli intervju pet let po intervenciji psihoterapije, je pokazala nekaj zanimivih rezultatov. Namreč intervencije zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje so se pokazale kot bolj uspešne, če pacient ni bil v podrejenem položaju. Skupaj s tem so se za bolj uspešne pokazali tudi individualizirani načrti zdravljenja v primerjavi s standardnimi modeli.
Vsak pacient je edinstven posameznik, zato bi tudi vsak načrt zdravljenja moral biti narejen na individualni osnovi. Glede na stopnjo bolezni bo vsak pacient (ter njegovi bližnji) imel določene potrebe in težave, na podlagi katerih se zdravstveni delavci odločajo o poteku zdravljenja. Važno je tudi, da se pri BM z intervencijami zdravstvene vzgoje začne čim prej, za zagotovitev čim večje uspešnosti (Miziou et al., 2015).
Intervencije zdravstvene nege s področja zdravega življenjskega sloga tudi lahko pozitivno vplivajo na izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta z BM. Zdravstvena vzgoja glede
23
prehrane, telovadbe in blagostanja ter negovanje pozitivnega stališča do zdravja na splošno obetajo dobre rezultate pri zmanjševanju tveganja za razvoj komorbidnosti. Potrebne pa so še dodatne raziskave glede načrtov, ki bi bili ustvarjeni skupaj s pacientom (Bauer et al., 2016).
Obstoječi modeli zdravljenja BM nekoliko inhibirajo delovanje medicinskih sester, ker jim preprečijo, da bi popolnoma izkoristile svoja znanja v praksi. Svoja opažanja in razumevanje etiologije določenega negovalnega problema lahko uporabijo samo v kontekstu določenega modela zdravljenja, ki je lahko pomanjkljiv. To zopet odraža potrebo po individualnem pristopu zdravljenja BM (Carlyle et al., 2012).
24
5 RAZPRAVA
Dosedanje raziskave s področja zdravljenja BM so pokazale večinoma podobne ugotovitve. Velik poudarek je na delovanju medicinskih sester kot vodij negovalnih timov.
V tem smislu se je kot eno glavnih orodij zdravstvene nege pokazala zdravstvena vzgoja pacienta in njegovih bližnjih. Zdravstvena vzgoja na področju duševnega zdravja lahko zelo izboljša kakovost življenja in delovanje družin pacientov z BM. Intervencije zdravstvene vzgoje o bolezni in vzdrževanju medosebnih odnosov lahko okrepijo družinske vezi in zaupanje v zdravstvene delavce (Jönsson et al., 2011).
Izvajalci zdravstvene nege obravnavajo človeka kot celoto, zato je pomembno, da vidijo tudi širše vidike zdravljenja BM. Fokus ni samo na zdravljenju trenutnih simptomov, ampak tudi na izboljšanju kakovosti življenja in preventivi dodatnih zdravstvenih težav s pomočjo intervencij zdravstvene vzgoje (Bauer et al., 2016).
Težave pacientov in njihov bližnjih so lahko zelo različne med posameznimi primeri. Zato sta potrebna tudi izdelava individualnih načrtov zdravljenja in individualiziran pristop k zdravljenju s strani izvajalca zdravstvene nege (Miziou et al., 2015).
Posledice BM so lahko zelo hude in vplivajo ne le na paciente, ampak tudi na njihove bližnje. Zdravstveni delavci pa lahko te posledice zmanjšamo, predvsem z opazovanjem in neposredno pomočjo oziroma napotitvijo k različnim drugim strokovnjakom. Ta pomoč se pozitivno kaže v zmanjšanju števila hospitalizacij in relapsov, pa tudi v boljšem sodelovanju pacienta v času zdravljenja (Granek et al., 2016).
Za boljše sodelovanje med pacienti, skrbniki in izvajalci zdravstvene nege sta pomembna odprt odnos in komunikacija. Navezani stiki med pacienti, njihovimi bližnjimi in zdravstvenim delavcem pripomorejo k uspešnejšemu izvajanju posegov zdravstvene nege (Beentjes et al., 2016).
Zdravstvena vzgoja pacientovih bližnjih je zelo pomembna za zdravljenje BM. Bližnji bodo boljše razumeli bolezen, počutili se bodo bolj sposobni za skrb in pripravljeni na morebitne krizne dogodke. Samozavest in znanje skrbnikov pa bosta pozitivno vplivala na pacienta, ki se bo počutil bolj varno in motivirano (Perlick et al., 2018).
25
K večji motiviranosti pacienta pripomore tudi občutek kontrole nad lastnim zdravljenjem.
Če izvajalci zdravstvene nege vključijo pacienta v izdelavo načrta zdravljenja, se pacient ne bo počutil podrejen in bo sodeloval (Crowe et al., 2018).
Gossens in sodelavci so leta 2008 raziskali intervencije, ki jih medicinske sestre izvajajo pri zdravljenju pacientov z BM. Iz pridobljenih rezultatov je razviden pomen zdravstvene vzgoje. S pomočjo pridobljenih ugotovitev lahko sklepamo, da je potrebno nadaljnje izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju teh intervencij. Bolj usposobljeni izvajalci bodo svoje delo lahko izvajali bolj samozavestno in z večjim uspehom. Nekatere od teh intervencij so zdravstvena vzgoja, informiranje, promocijski in preventivni ukrepi, pomoč in podpora posameznikom in družinam.
Izvajalci zdravstvene nege so zagovorniki pacientov, kar s seboj prinaša veliko mero odgovornosti in dolžnosti. Ko se pacienti počutijo, da izgubljajo nadzor nad lastnim življenjem in zdravljenjem, je naloga izvajalcev zdravstvene nege, da jim povrnejo občutek kontrole nazaj. Pri tem se lahko intervencije zdravstvene vzgoje uporabljajo kot osrednje orodje (Crowe et al., 2011).
Skupna oskrba je metoda, ki se je izkazala kot uspešna. Z uporabo različnih tehnik zdravljenja lahko izvajalci zdravstvene nege pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja in splošnemu počutju pacienta. Kaže se potreba po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju izvajalcev zdravstvene nege o različnih metodah in pristopih k zdravljenju (van der Voort et al., 2015).
Vpliv BM na življenje posameznikov je zelo kompleksen. Poleg samih pacientov so prizadeti so tudi njihovi bližnji. Posledice bolezni in zdravljenja se odražajo na različnih področjih življenja: samooskrba, medosebni odnosi, samozavest, psihično in fizično zdravje, zmožnost delovanja in družbene pripadnosti itn (Granek et al., 2016).
Splošno počutje pacientov pri vsakodnevnih aktivnostih je zelo pomembno in je kazalec splošne kakovosti življenja. Različne metode zdravljenja lahko pri pacientih povzročijo počutje bolnosti, ki dodatno poslabša situacijo. Tukaj je lahko zdravstvena vzgoja ključna pri spoprijemanju pacientov z zdravljenjem in spremembi perspektive na zdravljenje. Tako se lahko uporabi več različnih aktivnosti zdravstvene nege in intervencij zdravstvene vzgoje skupaj, kar se je izkazalo za bolj učinkovito kot izbor posameznih ukrepov (Crowe et al., 2012).
26
Če se na BM gleda kot na druge kronične bolezni, potem se lahko tudi na zdravljenje gleda kot na vzdrževanje dobrega počutja in zmanjšanje posledic bolezni. Čeprav je medicinska diagnoza duševne motnje že prisotna, se še zmeraj lahko uporabi ukrepe s področja preventive, z osrednjim ciljem preprečiti hude posledice manije in depresije ter dodatno poslabšanje fizičnega zdravja (Bauer et al., 2016).
Bauer in sodelavci (2016) so ugotovili, da preventivni ukrepi zdravstvene vzgoje s področja prehrane in fizične aktivnosti pripomorejo k preprečevanju razvoja drugih bolezni pri pacientih z BM, pa tudi k boljšemu počutju pacientov.
Pretekle raziskave kažejo, kako pomembni so zdravstveni delavci pri diagnozi in zdravljenju bipolarne motnje. Vključevanje zdravstvenih delavcev na primarni ravni zdravstvene oskrbe v psihiatričnih ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva privede do boljših izidov zdravljenja in spoprijemanja z boleznijo (McKenzie, Chang, 2014).
Kot zdravstveni delavci se zavedamo pomena vseživljenjskega učenja in izobraževanje je naložba v boljšo prihodnost tako za nas kot strokovnjake kot za naše paciente in njihove bližnje. Carlyle in sodelavci (2012) so ugotovili, da je potrebno nadaljnje podiplomsko izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege za čim večjo samostojnost pri izdelavi individualnih negovalnih načrtov za paciente z BM.
Implementacija novih metod zdravljenja BM, kot so npr. motivacijski intervjuji, skupna oskrba, zdravstvena vzgoja pacientov in svojcev, je lažja če jo izvajajo strokovnjaki iz področja zdravstvene vzgoje. Poleg novih metod, pomembno je tudi nadgrajevanje veščin iz že uporabljanih metod, kot je npr. opazovanje pacientov, njihovih simptomov ter zgodnjih znakov poslabšanja stanja (McKenzie, Chang, 2014).
V Sloveniji trenutno obstajajo študijski programi zdravstvene nege prve, druge in tretje stopnje. Ne obstaja pa noben program podiplomske specializacije za izvajalce zdravstvene nege, ki se ne odločijo za nadaljnji formalni študij. Tako so diplomirane medicinske sestre in zdravstveniki univerzalni izvajalci zdravstvene nege, z obsežnimi znanji z različnih področij, brez specialnih znanj s specifičnih področij. Zaradi tega se včasih lahko počutijo manj samozavestni pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege in intervencij zdravstvene vzgoje na specialnih strokovnih področjih, kamor duševno zdravje nedvomno spada.
27
Dobro počutje in dobro zdravje posameznika sta odvisna od njegovega telesnega in duševnega stanja. Zavedamo se, da se duševne motnje razlikujejo od telesnih, zato potrebujemo tudi strokovnjake, ki bodo imeli dodatna znanja s tega področja. Menimo, da bi bila specializacija za izvajalce zdravstvene nege odličen prvi korak v tej smeri. Tako bi omogočili strokovno napredovanje za izvajalce zdravstvene nege, kar bi tudi imelo pozitiven učinek na potek zdravljenja pri pacientih z BM. Bolj usposobljeni izvajalci nudijo boljšo skrb, posledično so pa boljši tudi izidi zdravljenja.
Pri pisanju tega dela smo raziskali obstoječe metode zdravljenja BM in vpliv različnih drugih metod zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege na potek zdravljenja. Pri tem smo prišli do naslednjih ugotovitev:
• BM je kompleksna bolezen, ki ohromi paciente in njihove svojce pri izvajanju številnih vsakodnevnih in drugih aktivnosti,
• obstajajo različne metode zdravljenja, kot tudi druge uspešne metode, ki še niso v razširjeni uporabi,
• izvajalci zdravstvene nege iz področja psihiatrije potrebujejo dodatna znanja za uporabo zdravstvenovzgojnih metod za zdravljenje BM,
• zdravstvena vzgoja je pomembna za boljše spoprijemanje pacientov in svojcev z boleznijo, zdravljenjem in načrtovanjem aktivnosti.
Izpostavili bi omejitev pri pisanju diplomskega dela v primanjkljaju literature v slovenskem jeziku oziroma primernih raziskav izvedenih na področju Republike Slovenije. Poleg tega so dosedanje raziskave izvedene na sorazmerno majhnih vzorcih, s strani istih raziskovalnih timov. Za čim bolj natančne rezultate bi bile potrebne dodatne raziskave na reprezentativnih raziskovalnih vzorcih, v različnih državah širom sveta.
28
6 ZAKLJUČEK
Številne raziskave dobro odražajo pomen izvajalcev zdravstvene nege kot članov multidisciplinarnega tima pri zdravljenju BM. V razvitih državah je zdravstvena vzgoja pomemben del v zdravljenju BM, ki jo izvajajo za to usposobljeni in izobraženi izvajalci zdravstvene nege. Poleg zdravstvene vzgoje s področja bolezni in njenih posledic je pomembna tudi zdravstvena vzgoja pacienta in njegovih bližnjih iz drugih področij, ki izboljšajo kakovost življenja.
Potrebne so tudi nadaljnje raziskave o pomenu zdravstvene vzgoje pri zdravljenju BM, predvsem na področju Slovenije. To bi omogočilo uvedbo novih načinov zdravljenja, kar bi lahko privedlo do boljših izidov zdravljenja in manjšega števila hospitalizacij.
Zdravstvena nega v Sloveniji je v praksi v podrejenem položaju glede na medicino. To se spreminja, vendar zelo počasi. Najboljši način utrjevanja zdravstvene nege kot samostojne stroke je izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege. Poleg osnovnega so potrebna tudi dodatna znanja iz določenih področij. To se dobro odraža na področju psihiatrije in zdravljenja BM, kjer so intervencije in aktivnosti zdravstvene nege nekoliko drugačne v primerjavi z drugimi področji v zdravstvu.
Zdravstvena vzgoja je ključno orodje izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo na področju zdravstvene nege v psihiatriji. S pomočjo dodatnega izobraževanja ali usposabljanja s področja zdravstvene vzgoje lahko izvajalci zdravstvene nege prispevajo k večji samostojnosti in kredibilnosti zdravstvene nege kot samostojne znanstvene stroke.
Implementacija različnih zdravstvenovzgojnih metod s seboj prinaša boljše subjektivno počutje pacientov in boljše objektivne izide zdravljenja BM.
29
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Aldinger F, Schulze TG (2017). Environmental factors, life events, and trauma in the course of bipolar disorder. Psychiatry Clin Neurosci 71: 6–17.
doi: 10.1111/pcn.12433.
Ameel M, Kontio R, Välimäki M (2019). Interventions delivered by nurses in adult outpatient psychiatric care: an integrative review. J Psychiatr Ment Health Nurs 26(9-10):
301–22.
doi: 10.1111/jpm.12543.
Baldessarini RJ, Tondo L, Vázquez GH (2018). Pharmacological treatment of adult bipolar disorder. Mol Psychiatry 24: 198–217.
doi: 10.1038/s41380-018-0044-2.
Bauer IE, Gálvez JF, Hamilton JE et al. (2016). Lifestyle interventions targeting dietary habits and exercise in bipolar disorder: a systematic review. J Psychiatr Res 74: 1–7.
doi: 10.1016/j.jpsychires.2015.12.006.
Beentjes TAA, Goossens PJJ, Jongerden IP (2016). Nurses' experience of maintaining their therapeutic relationship with outpatients with bipolar disorder and their caregivers during different stages of a manic episode: a qualitative study. Perspect Psychiatr Care 52(2):
131–8.
doi: 10.1111/ppc.12109.
Carlyle D, Crowe M, Deering D (2012). Models of care delivery in mental health nursing practice: a mixed method study. J Psychiatr Ment Health Nurs 19(3): 221–30.
doi: 10.1111/j.1365-2850.2011.01784.x.
Chiang KJ, Tsai JC, Liu D, Lin CH, Chiu HL, Chou KR (2017). Efficacy of cognitive- behavioral therapy in patients with bipolar disorder: a meta-analysis of randomized controlled trials. PLoS One 12(5): e0176849.
doi: 10.1371/journal.pone.0176849.
30
Costa FO, Cunha F, Lima R (2019). Association between bipolar affective disorder and periodontal diseases. In: Woolfolk R, Allen L, Durbano F, Irtelli F, eds. Psychopathology - an international and interdisciplinary perspective. IntechOpen.
doi: 10.5772/intechopen.88492. Dostopno na: https://www.intechopen.com/chapters/69090
<20.08.2021.>
Crowe M, Inder M (2018). Staying well with bipolar disorder: a qualitative analysis of five-year follow-up interviews with young people. J Psychiatr Ment Health Nurs 25(4):
236–44.
doi: 10.1111/jpm.12455.
Crowe M, Inder M, Carlyle D et al. (2012). Feeling out of control: a qualitative analysis of theimpact of bipolar disorder. J Psychiatr Ment Health Nurs 19(4): 294–302.
doi: 10.1111/j.1365-2850.2011.01786.x.
Crowe M, Wilson L, Inder M (2011). Patients’ reports of the factors influencing medication adherence in bipolar disorder – an integrative review of the literature. Int J Nurs Stud 48(7): 894–903.
doi:10.1016/j.ijnurstu.2011.03.008.
Dernovšek MZ, Šprah L, Knežević Hočevar D (2018). Vodič po motnjah razpoloženja.
Ljubljana: ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut, 12.
Geddes JR, Miklowitz DJ (2013). Treatment of bipolar disorder. Lancet 381(9878): 1672–
82.
doi: 10.1016/S0140-6736(13)60857-0.
Goossens PJJ, Beentjes TAA, de Leeuw JAM, Knoppert-van der Klein EAM, van Achterberg T (2008). The nursing of outpatients with a bipolar disorder: what nurses actually do. Arch Psychiatr Nurs 22(1): 3–11.
doi: 10.1016/j.apnu.2007.05.004.
Goossens PJJ, van Achterberg T, Knoppert-van der Klein EAM (2007). Nursing processes used in the treatment of patients with bipolar disorder. Int J Ment Health Nurs 16(3): 168–
77.
doi: 10.1111/j.1447-0349.2007.00464.x.
31
Granek L, Danan D, Bersudsky Y, Osher Y (2016). Living with bipolar disorder: the impact on patients, spouses, and their marital relationship. Bipolar Disord 18(2): 192–9.
doi: 10.1111/bdi.12370.
Jacobi F, Rosi S, Faravelli C, Goodwin R, Arbabzadeh-Bouchez S, Lépine JP (2005). The Epidemiology of Mood Disorders. In: Griez EJL, Faravelli C, Nutt DJ, Zohar J, eds. Mood Disorders: Clinical Management and Research Issues. 1st ed. Chichester: John Wiley and Sons Ltd, 1–34.
Jönsson PD, Wijk H, Danielson E, Skärsäter I (2011). Outcomes of an educational intervention for the family of a person with bipolar disorder: a 2-year follow-up study. J Psychiatr Ment Health Nurs 18(4): 333–41.
doi: 10.1111/j.1365-2850.2010.01671.x.
Karanti A, Bobeck C, Osterman M et al. (2015). Gender differences in the treatment of patients with bipolar disorder: a study of 7354 patients. J Affect Disord 174: 303–9.
doi: 10.1016/j.jad.2014.11.058.
Kessing LV, Vradi E, Andersen PK (2015). Life expectancy in bipolar disorder. Bipolar Disord 17(5): 543–8.
doi: 10.1111/bdi.12296.
Lam DH, Jones SH, Hayward P (2010). Cognitive therapy for bipolar disorder.
Manchester: School of Psychological Sciences, University of Manchester, 1.
Malhi GS, Outhred T, Morris G et al. (2015). Royal Australian and New Zealand college of psychiatrists clinical practice guidelines for mood disorders. Aust N Z J Psychiatry 49(12): 1087–206.
doi: 10.1177/0004867415617657.
Mayo clinic (2021). Bipolar disorder. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases- conditions/bipolar-disorder/symptoms-causes/syc-20355955 <20. 05. 2021>.
32
McKenzie K, Chang YP (2014). The effect of nurse-led motivational interviewing on medication adherence in patients with bipolar disorder. Perspect Psychiatr Care 51(1): 36–
44.
doi: 10.1111/ppc.12060.
Merikangas KR, Jin R, He JP et al. (2011). Prevalence and correlates of bipolar spectrum disorder in the world mental health survey initiative. Arch Gen Psychiatry 68(3): 241–51.
doi: 10.1001/archgenpsychiatry.2011.12.
Miziou S, Tsitsipa E, Moysidou S et al. (2015). Psychosocial treatment and interventions for bipolar disorder: a systematic review. Ann Gen Psychiatry 14:19.
doi: 10.1186/s12991-015-0057-z.
Nestsiarovich A, Hurwitz NG, Nelson SJ et al. (2017). Systemic challenges in bipolar disorder management: a patient-centered approach. Bipolar Disord 19(8): 676–88.
doi: 10.1111/bdi.12547.
NIJZ − Nacionalni inštitut za javno zdravje (2021). Vzgoja za zdravje skupin. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/podatki/vzgoja-za-zdravje-skupin-vzsk <20. 05. 2021>.
Perlick DA, Jackson C, Grier S et al. (2018). Randomized trial comparing caregiver-only family-focused treatment to standard health education on the 6-month outcome of bipolar disorder. Bipolar Disord 20(7): 622–33.
doi: 10.1111/bdi.12621.
Polit DF, Beck CT (2010). Essentials of nursing research. 7th ed. Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins, 169–93.
Subramanian K, Menon V, Sarkar S, Chandrasekaran V, Selvakumar N (2020). Study of risk factors associated with suicide attempt in patients with bipolar disorder type I. J Neurosci Rural Pract 11(2): 291–8.
doi: 10.1055/s-0040-1709347.
SZO – Svetovna zdravstvena organizacija (1998). Health promotion glossary.
Dostopno na: https://www.who.int/healthpromotion/about/HPR%20Glossary%201998.pdf
<16. 08. 2021>.
33
SZO – Svetovna zdravstvena organizacija (2003). Investing in mental health.
Dostopno na: https://www.who.int/mental_health/media/investing_mnh.pdf. <12. 07.
2021>.
SZO – Svetovna zdravstvena organizacija (2020). Basic documents: forty-ninth edition.
Dostopno na: https://apps.who.int/gb/bd/pdf_files/BD_49th-en.pdf. <25. 06. 2021> . Tondo L, Vázquez GH, Baldessarini RJ (2020). Prevention of suicidal behavior in bipolar disorder. Bipolar Disord 23: 14–23.
doi: 10.1111/bdi.13017.
Tugrul K (2003). The nurse's role in the assesment and treatment of bipolar disorder. J Am Psychiatr Nurses Assoc 9(6): 180–6.
doi: 10.1016/j.japna.2003.10.005.
van der Voort T, van Meijel B, Hoogendoorn AW, Goossens PJJ, Beekman ATF, Kupka RW (2015). Collaborative care for patients with bipolar disorder: effects on functioning and quality of life. J Affect Disord 179: 14–22.
doi: 10.1016/j.jad.2015.03.005.
Vázquez GH, Tondo L, Undurraga J, Baldessarini RJ (2013). Overview of antidepressant treatment of bipolar depression. Int J Neuropsychopharmacol 16(7): 1673–85.
doi: 10.1017/s1461145713000023.
Walden Univeristy (2021). What is health education and promotion?
Dostopno na: https://www.waldenu.edu/online-masters-programs/ms-in-health-education- and-promotion/resource/what-is-health-education-and-promotion <17. 08. 2021.>.
Whitehead D (2018). Exploring health promotion and health education in nursing. Nurs Stand 33(8): 38–44.
doi: 10.7748/ns.2018.e11220.
Wilson L, Crowe M, Scott A, Lacey C (2017). Psychoeducation for bipolar disorder: a discourse analysis. Int J Ment Health Nurs 27(1): 349–57.
doi:10.1111/inm.12328.
34
Young AH, Grunze H (2013). Physical health of patients with bipolar disorder.
Acta Psychiatr Scand 127: 3–10.
doi: 10.1111/acps.12117.
