intervju
Programi Drug-Aid na Nizozemskem
Interviú s Froncom Trautmanom
F r a n c T r a u t m a n je socialni pedagog. Ž e več let dela v različnih socialnih projektih, ak
tivno ali kot prostovoljec, predava na univer
zah, še zlasti p a je aktiven v tako i m e n o v a n i h p r o g r a m i h Drug-Aid, ki skrbijo za socialno var
nost ljudi, ogroženih zaradi uživanja in odvis
nosti od drog. Je stalni sodelavec interesne skupine uživalcev mamil M D I I G - t r e n u t n o je Član upravnega o d b o r a .
Lahko poveste kaj več o MDHG?
P o z n a m jih že zelo dolgo. Z njimi sem sku
paj že 10 let. Delal sem z enim od ustanovite
ljev, zdravnikom, ki je zasvojenim s h e r o i n o m že tedaj predpisoval m e t a d o n . M D I I G p o m e n i Medicinska socialna p o m o č za uživalce drog.
Najprej j e bil mišljen kot projekt za razvoj dru
gih idej p r o g r a m a Drug-Aid, ki takrat, p r e d petnajstimi leti, ni povsem ustrezal p o t r e b a m uživalcev, njihovih staršev in zdravnikov. Sku
šali so razviti d r u g a č e n pristop. Začeli so na p r i m e r m e t a d o n s k i p r o g r a m , izmenjavo igel.
Sčasoma je prihajalo več in več ljudi, ki jih je zanimalo naše delo. Ustanavljale so se nove skupine, še v e d n o pa je organizacija m e š a n a . Uživalci in neuživalci pri nas delajo skupaj.
Kakšno je sedanje številčno stanje ljudi, odvis
nih od drog?
U r a d n a ocena je, da j e na N i z o z e m s k e m s k u p n o 15 d o 20 tisoč uživalcev heroina. V A m s t e r d a m u naj bi jih bilo 6.700, toda razis
kave Svobodne univerze v A m s t e r d a m u trdijo, da bi morali to število najmanj podvojiti. V zadnjem letu se o c e n e gibljejo navzdol, toda to j e s a m o posledica drugačnega štetja. Z d r a v stvena skupnost vsako leto daje nove p o d a t k e , v e n d a r uporabijo vsakič tudi novo m e t o d o p r e števanja. Vsekakor je v njihovem interesu, d a prikazujejo zmanjševanje teh številk. Tistih, ki prihajajo v stik s projekti Drug-Aid, je o k r o g 5.400, kar j e 8 0 % u r a d n e o c e n e . Mislim pa, d a bi morali to o c e n o zvišati, ker sedanja u r a d n a o c e n a n e upošteva ilegalnih uživalcev, ki
prihajajo iz drugih evropskih držav, še zlasti iz Nemčije in Italije.
Koliko zdravstvenih ustanov se ukvarja z uži
valci drog, ki postanejo odvisni ali kako dru
gače ogroženi?
V A m s t e r d a m u i m a m o veliko različnih p r o jektov Drug-Aid. Obstaja več tipov m e t a d o n - ske obravnave. Od " m e t a d o n s k e g a avtobusa"
d o a m b u l a n t n e terapije. T u d i zdravstvene slu
žbe skrbijo za ljudi z aidsom, za prevencijo in raziskave na t e m področju. Poleg tega splošne
ga zdravstvenega m o d e l a obstaja p o s e b e n p r o jekt Drug-Aid za A m s t e r d a m , k i j e kombinacija različnih programov. R a z p o l a g a z restavracijo, nočitvenimi prostori in drugim. Imajo p r o g r a m socialne in d e n a r n e pomoči, p r o g r a m razisko
vanja, rehabilitacije in dela. Imajo ulično delo za uživalce in za mladino b r e z d o m a . M e s t o j e razdeljeno na območja, kjer delavci pridejo v stik s tistimi, ki potrebujejo njihovo p o m o č . V mestu obstaja tudi krščanska organizacija Mavrica, ki v svoje delovanje vključuje tudi delo na ulici. Imajo tudi lastno kliniko za d e - toksikacijo in dve hiši za prenočitev. Poleg tega obstajata še dva c e n t r a za odvajanje i n e d e n za detoksifikacijo. Obstaja še kUnični c e n t e r za tiste uživalce, ki se raje odloČijo za zdravljenje kot za z a p o r .
Kako definirajo mehke in trde droge na Nizozemskem?
Z a k o n razlikuje m e h k e in t r d e d r o g e . M e h k e so p r o d u k t i konoplje, vse ostalo so t r d e d r o g e . Kriterij za definicijo je sprejemljivo tve
ganje pri uživanju. M e d t e m ko pravijo, da j e tveganje pri trdih d r o g a h nesprejemljivo, za m e h k e velja, da njihovo uživanje ne škoduje zdravju in ne povzroča fizične odvisnosti.
Z a k o n dovoljuje posest d o 30 g r a m o v m e h k i h drog, kar pomeni, da ne greste v zapor, če vas ujamejo s takim " t o v o r o m " , a m p a k s a m o plačate kazen. D r u g o načelo pravi, da lahko s a m o pravosodje določi prioriteto zločina, kar
p o m e n i , da bolj preganjajo tiste delikte, ki imajo visoko prioriteto, tiste z nizko pa pušča
j o pri miru. M e h k e droge imajo tako nizko prioriteto, m e d t e m ko imajo trde droge, še zlasti prodaja na veliko, najvišjo prioriteto.
Prihajajo celo p o b u d e , da bi dali majhnim p r o dajalcem trdih d r o g nizko prioriteto in s t e m omogočili tako situacijo uživanja, ki bi jo lahko nadzorovali in s tem onemogočili širjenja aidsa.
Ali obstaja nasilje policije nad uživalci?
S m o najbolj t o l e r a n t n a država, kar se tiče o d n o s a do uživalcev, in to velja tudi za tu
kajšnjo policijo. V A m s t e r d a m u in R o t t e r d a - m u policija celo daje uživalcem čiste igle, ko zapuščajo policijsko postajo. Pred leti so m e t a - d o n , ki so ga našli pri uživalcu, metali v kanal, kljub t e m u , da m u ga j e predpisal zdravnik.
Zdaj pa se celo dogaja, da prav v policijskih vrstah podpirajo ideje o disperziji heroina m e d uživalce.
Je policija bolj tolerantna od politikov?
Politike zanima ugled pri volilcih, V velikih mestih, kjer je uživanje d r o g obsežen p r o b l e m , j e veliko prebivalcev zelo konzervativnih. Na
čelno veliko politikov podpira strpnost, in če organizirate konferenco o uživanju drog, vam b o d o dali vse, le javno vas n e b o d o podprli, ker ta tema ni " p o p u l a r n a " .
Ali katera stranka javno podpira programe Drug-Aid?
D a , zeleni, ki so sestavljeni iz bivših k o m u nistov, socialistov in majhne ekološke stranke, p o t e m d e m o k r a t i in Skupina 66.
Ali zakon predvideva obvezno zdravljenje uži
valcev, ki se znajdejo pred sodiščem?
V s e k a k o r ne v t a k e m smislu, da bi šlo za prisilo. Obstaja pa možnost izbire med z a p o r o m in zdravljenjem. Če se uživalec odloči za zdravljenje in ga še pred koncem zapusti, m o r a p o t e m še v e d n o v zapor. D r u g a stvar pa je, d a ima vsak, n e glede na bolezen, pravico d o zdravljenja. T e pravice ti nihče ne s m e odreči.
Ali se je že kdaj zgodilo, da je uživalec imel težave v zaporu, ker mu niso omogočili zdravljenja?
N e , ker imate tudi v zaporu možnost zdrav
ljenja v manjšem obsegu. T a k o lahko povsod dobite m e t a d o n , če ga zahtevate. Če ste o b sojeni na e n o leto, boste ves ta čas dobivali m e t a d o n . L a h k o p a se odločite za p r o g r a m , v k a t e r e m vas s pomočjo m e t a d o n a spustijo v e n e m mesecu. Na Nizozemskem obstajajo še posebni oddelki drug-free, kjer strogo nadzoru
jejo zapornike in njihove obiskovalce, da ne bi tihotapili d r o g v zapor. V ta o d d e l e k lahko na lastno željo pridejo vsi tisti obsojeni uživalci, ki mislijo resno prekiniti uživanje. Seveda pa m o rajo pristati na strog n a d z o r n i sistem. Če t u koga ujamejo z mamiU, ga takoj prestavijo v navadni zapor.
Vendar pa lahko tudi tu dobi metadon?
D a . P r e d petimi leti so bili v provinci z a p o ri, kjer nisi mogel dobiti ničesar, niti m e t a d o na. V e n d a r se je zaradi tega pri zapornikih še bolj povečalo uživanje mamil, ki so jih tiho
tapili v zapor od zunaj.
Ali poleg metadonske terapije obstaja še kakšna druga?
Torej, v n a v a d n e m zaporu poleg vzdrževa
nja z m e t a d o n o m in spuščevalnega p r o g r a m a obstajajo še oddelki drug-free. V t e h vas v dveh do treh tednih spustijo, t a k o da ste p o p o l n o m a
"Čisti". Na ceU Nizozemski j e o k o h 15 klinik in detoksikacijskih centrov. N a v a d n o uživalca p o šljejo v center za detoksikacijo, kjer v dveh ali t r e h tednih reši somatske težave, p o v e z a n e z abstinenčno krizo. N a kliniki se p o t e m d o k o n čno reši zasvojenosti, ali pa se odloči, da b o to storil sam. Veliko ljudi se odloči za samostojno odvajanje. Vse klinike so drug-free, prav t a k o tudi terapije, ki pomenijo izključno reševanje osebnih problemov in razvijanje perspektiv za šolanje in zaposlitev. V A m s t e r d a m u obstaja tudi morfínski projekt za težke zasvojence z morfinom, kjer je vključenih 40 ljudi. Začel se je kot raziskava.
Ali lahko ocenite uspešnost teh terapij?
M e t o d a drug-free ima 1 0 % u s p e h a na leto, kar j e treba jemati z rezervo, saj v to niso všte
ti tisti, ki p r e d č a s n o zapustijo terapijo p r e d enim letom. Uspešnost se ocenjuje šele p o ob
dobju enega leta do štirih let trajanja terapije.
Mislim, da je boljša m e t o d a " n a r e d i s a m " ali.
PROGRAMI DRUG-AID NA NIZOZEMSKEM kot ji pravijo v Z D A , majoring-out. T a m so ra
ziskave pokazale, da največ ljudi neha prav z lastnimi močmi. V nizozemski provinci imate recimo a m b u l a n t n o zdravljenje, kjer imate s a m o dva sestanka t e d e n s k o s celotno skupino.
O d teh je e d e n za pogovarjanje in neke vrste skupinsko terapijo, drugi pa je za šport, zaba
vo, preživljanje prostega časa. Terapevti stimu
lirajo paciente, da sami pripravljajo sestanke in dajejo nove p o b u d e . I m a m izkušnje s takim načinom - je boljši od terapije, kjer ni prostora za a v t o n o m n e p o b u d e pacientov.
Kaj pa metadonska terapija; nekateri trdijo, da s e j e težje odvaditi metadona kot heroina?
M e t a d o n s k a terapija se j e začela kot pod
p o r a pri spuščanju. O s e m odstotkov vseh m e t a d o n s k i h terapij je vzdrževanje, vse ostalo j e spuščanje. Vzdrževanje pomeni možnost so
cialne stabilizacije. Po obdobju enega leta d o treh let vzdrževanja se m o r d a kdo odloči za d r u g a č e n način... M e t a d o n j e bolje doziran, lahko spreminjate dozo po miligram. Maksi
m u m j e 60 miligramov. Po tej logiki lahko n e koga spustite s 60 na 59, 58 miligramov itn. Pri h e r o i n u te možnosti ni, razen pod strogim medicinskim n a d z o r o m .
Ali ni ljudem, ki se hočejo odvaditi uživanja drog, potrebna kakšna, vsaj neformalna organizacija?
Če ni ničesar, p o t e m je naloga projekta Drug-Aid, da to vzpostavi. Z a ljudi z aidsom imate tako imenovani projekt buddy, ko ljudje prihajajo k bolnikom na d o m in skrbijo za njih.
T o pa hkrati p o m e n i , da se m o r a t e odpovedati predstavi o socialnem delavcu kot o terapevtu.
N a m e s t o tega p o s t a n e samo pomočnik, nekdo, ki gre v trgovino p o kruh. T a k a s p r e m e m b a v staHšču j e zelo p o m e m b n a in p o t r e b n a .
Ali dobi Drug-aid projekt zadosti denarja?
Z a A m s t e r d a m d o b i m o okoli 20 milijonov guldnov n a leto in to bi zadostovalo, če bi vsi projekti delovali o p t i m a l n o . T a d e n a r je na
menjen samo nam. Bolnice, zapori, policija se napajajo iz drugih virov.
Kolikšen delež policijskega dela odpade na narkotične delikte?
Dvajset odstotkov policijskega dela v državi
o d p a d e n a p r i m e r e z mamili, od tega p e t od
stotkov samo za preganjanje trgovine s trdimi drogami.
Kakšna je starost uživalcev?
Povprečna starost raste, kar p o m e n i , da se zmanjšuje število novih mladih uživalcev. Naj
pogostejša starost uživalcev heroina je 20-25 let.
Ali je res, da legalizacija mehkih drog vodi v uživanje in odvisnost od trdih?
N e , absolutno n e . J a s n o p a se vidi, da j e dekriminalizacija uživanja m e h k i h d r o g p r i p e ljala do delitve trga. T a k o imate na eni strani prekupčevalce z mehkimi drogami, ki zaslužijo manj, v e n d a r n e trepetajo p r e d p r e g o n o m , in na drugi strani velike prekupčevalce s trdimi drogami, ki zaslužijo več, v e n d a r z veliko več tveganja. Prodajalci, ki bi imeli oboje, tako n e obstajajo več. V coffee-shops, ki prodajo 9 0 % m e h k i h drog, ni n o b e n i h trdih drog. Raziskava j e tudi pokazala, da po uživanju m e h k i h d r o g ne narašča uživanje trdih. D r u g a , še bolj zani
miva raziskava pa je pokazala, da tudi ni na
raščanja uživanja z defacto legalizacijo m e h k i h drog. O s e b n o mislim, da gre tudi za rahlo na
raščanje, vendar to še ni zaskrbljujoče.
Kolikšen je odstotek aidsa med uživalci heroina?
Aids ima tretjina uživalcev z iglo. T i pa so ena tretjina vseh uživalcev. Seropozitivnih j e 800. S čistimi iglami p a j e p r o b l e m , ker jih dobijo s a m o domačini, ki poznajo sceno, tujci so tu izgubljeni.
Ali prihaja do novih trendov v politiki do uži
vanja in trgovanja z mamili?
Preganjanje postaja bolj vidno, kot je bilo p r e d leti. Če b e r e t e časopise in druge publika
cije, vidite, d a nihče ne piše o dostojnem živ
ljenju uživalcev, vse zanima samo kontrola in nadzor nad njimi. V A m s t e r d a m u izvajajo predpis o začasnem p r e g o n u iz določenega p r e d e l a mesta, če motite javni red. T o se v a m lahko zgodi, če se p o t i k a t e naokoli ali p r o d a j a t e drogo na ulici.
Kakšno vlogo ima raziskovanje?
Raziskovanje ima velik f)omen. Išče nove
možnosti in potrjuje, da ima liberalen pristop več u s p e h a kot represija. Na žalost se p r e večkrat zgodi, d a to dokazovanje p o s t a n e edini n a m e n . S t e m p a se samo opravičuje obstoječi sistem in njegovo navidez uspešno delovanje.
Raziskava na p r i m e r p o k a ž e , da p r o g r a m i Drug-Aid dosežejo 8 % uživalcev. Kaj storiti s t e m p o d a t k o m , če ni d o d a t n i h obrazložitev, d o d a t n i h analiz?
Torej gre bolj za stabilizacijo obstoječe poli
tike kot za iskanje novih možnosti?
D a . Še več. G r e za nekakšno restavracijo konservatizma. Vsi projekti, ki so temeljili na sprejemljivosti uživalcev - imeli pa smo jih v zadnjih letih kar precej - so odpravljeni.
J e p o t e m t a k e m legalizacija uživanja t r d i h drog utopija?
D a , mislim, da j e . O s e b n o se bolj zavze
m a m za opuščanje z a k o n a kot za legalizacijo, kar p a n e p o m e n i , da p r e d l a g a m uživanje drog. O č i t n o p a se mi zdi, da zakon o d r o g a h povzroča več problemov, kot pa jih rešuje. Če opustite zakon, boste p r o b l e m zmanjšali.
Ljudje b o d o še v e d n o uživali droge, kot uživa
j o alkohol in tablete, v e n d a r b o d o to počeli na bolj varen način, ker bi obstajal nadzor n a d t r g o m in kvaliteto mamil. Zdravstveno in so
cialno stanje uživalcev bi se m o č n o izboljšalo, ker n e bi bilo več n e u g o d n i h zunanjih dejavni
kov, ki ju povzročajo. V a r n o s t uživanja bi se povečala tudi zaradi boljše obveščenosti. 9 0 % projektov Drug-Aid se sedaj ukvarja s posledi
cami kriminalizacije uživanja in prodajanja trdih drog, ki j o povzroča zakon.
Ali j e možno, da bi prišlo do konservativnih s p r e m e m b zakonodaje o d r o g a h ?
Mislim, da n e . Nizozemska ima kljub vse
m u p r e m o č n o liberalno tradicijo za kaj takega.
M o g o č e b o prišlo d o ostrejših zahtev za reše
vanje p r o b l e m a , češ, da se dosedanja liberalna načela niso obnesla. T o d a to je nesmisel, saj se tega p r o b l e m a ne da odpraviti, vse, kar lahko storite, j e , d a ga napravite vidnega, d o s t o p n e ga javni in socialni k o n t r o h . Nikoli pa ne m o r e priti d o takih zasukov, ki bi nas približali
Nemčiji ali Z D A . Z a ilustracijo naj povem, d a na Nizozemskem na leto u m r e zaradi preveli
kih doz 80 ljudi, v Nemčiji p a jih j e lansko leto u m r l o 2.000.
V j a n u a r j u j e bilo večje srečanje skupin užival
cev za s a m o p o m o č iz vse Evrope. K a k š n i so načrti za p r i h o d n o s t ?
R e s j e . Z a s e d b a j e m e d n a r o d n a , in sicer so prišli iz Španije, Italije, Jugoslavije, Nemčije, Anglije, Norveške in Nizozemske. Srečanje j e nastalo p o d pokroviteljstvom M D H G , ideja p a je bila, d a ustanovimo močnejšo skupno skupi
no za s a m o p o m o č . Prizadevamo si pridobiti status pravne osebe, ker bi tako lahko dobili d e n a r od države. Pripravljamo m e m o r a n d u m , poročilo iz različnih držav, še posebej o p r o blemu aidsa, o Človekovih pravicah uživalcev in o naših zahtevah. Ker imata Anglija in Ni
zozemska p o d o b e n pristop do uživanja, smo zbrali in primerjali p o d a t k e o številu in vzrokih smrti pri uživalcih in o številu ljudi z aidsom.
T o bo naš a r g u m e n t za to, d a j e v prihodnjih pogovorih z vladami držav, iz katerih prihaja
m o , p o t r e b e n liberalen pristop. T u d i v eko-^
n o m s k e m smislu j e to bolje, v e n d a r zaenkrat^
še n i m a m o številk, ki bi to p o d p r l e . O naših stališčih b o m o obvestili politične s t r a n k e i n skušali dobiti p o d p o r o zlasti t a m , kjer užival
cem ni tako lahko kot na Nizozemskem.
Podprli jih b o m o z obiski, s publiciteto in j i m svetovali v praktičnih stvareh. M D H G je na p r i m e r začel z izmenjavo igel ravno zato, ker tega ni hotel nihČe drug. Včasih se d a storiti več, kot bi si k d o mislil.
Terminološke opombe:
Spuščanje: premagovanje simptomov absti- n e n č n e krize pri uživanju trdih drog.
Odvajanje: premagovanje psihičnih težav, ki sledijo spuščanju.
Vzdrževanje: večletno ali doživljenjsko na
domeščanje uživanja h e r o i n a ali ostalih trdih drog z uživanjem m e t a d o n a .
Spraševal je
