med skupnostjo in oblastjo
S r e č o D r a g o š
T E O R I J A IN P R A K S A V Š S D
A r i a d n i n a nit, k i jo je Tezej vlekel skozi labirint zavojev in slepih hodnikov, nas opominja, da l a h k o tudi navezava na preteklost koristi, da se n e z g u b i m o v tis
tem, kar je še p r e d nami. V t e m smislu je štiridesetletnica V i s o k e šole za socialno delo p r i m e r e n izziv za premislek o tem, kar navajam v naslovu tega prispevka. Te
orija, praksa, V Š S D — to so ključna po
dročja za p r i h o d n o s t socialnega dela pri nas. O d tega, k a k o jih razumemo, so od
visne tudi relacije m e d njimi; prav te pa o d l o č i l n o vplivajo na sestavo študijskih p r o g r a m o v , n a strokovni profil diplo
mantk i n d i p l o m a n t o v V Š S D ter s t e m na c e l o t n o p o d o b o socialnega dela.
Premislek o teoriji in praksi je pred
v s e m premislek o razmerju m e d njima.
N a to vprašanje se navezujem zaradi tega, ker se m i zdi, da postaja vse bolj prisotno prav v tistih d r u ž b e n i h vedah, k i so bolj razvite, imajo daljšo tradicijo in niso o z k o zamejene (s p o d r o č j e m svojega »pred
meta« oz. interesa). Z a t o se tudi socialna stroka t a k e m u spraševanju n e b o m o g l a izogniti, zlasti n e v prihodnje. D o k l e r je socialno delo p o m e n i l o zgolj filantropsko in ( p o z n e j e ) državno-administrativno de
javnost, je p r o b l e m teorija/praksa ostajal n e k a k o v ozadju. N a v z o č je sicer bil, a n i k o l i n i postal zares aktualen, saj praksa niti ni bila p o i m e n o v a n a , tj., razmejena od d r u g i h dejavnosti, m e d t e m k o so teo
retsko funkcijo n a d o m e š č a l e ideološke oz. religiozne osmislitve (o tem g o v o r i m v I. delu tega prispevka). D a n e s je dru
gače. Razmerje m e d teorijo in prakso se
problematizira na i z r e c n o i i d d e o l o š k i ravni ( t e m u n a m e n j a m I I . del). Obrav
navo teh d v e h splošnih tem k o n č a m s k o n k r e t n i m i rešitvami, ki se — in kakor se
— uvajajo na p r i m e r u V Š S D kot izobraže
valne ustanove (vsebina IIL dela).
E t i m o l o š k o izraz teorija p o m e n i gledanje (gr. theoria = gledanje, opazovanje), praksa p a delovanje (gr. praxis = dejanje, ravnanje). Kartezijanski d u h je to gle
danje in delovanje sistematiziral ter racionaliziral d o tolikšne mere, da je znanost postala — s svojimi teorijami, postopki, rezultati — najpomembnejša produkcijska sila sodobnosti. D o tega je prišlo, ker se je razumevanje teorije i n prakse vse bolj funkcionaliziralo: teorija kot »gledanje« in razumevanje dejanskega je znotraj n o v o v e š k e g a pristopa to dejan
skost vse bolj tudi proizvajala, m e d t e m k o je praksa, razumljena kot proizvodnja, postajala vse manj m o g o č a brez teorije (zato je tudi čedalje težje ločevati npr.
znanost o d t e h n i k e ) . O d tod v e č i n a do
brih in v e č i n a slabih posledic. Kartezijan- stvo, n o v o v e š k i pozitivizem, racionalnost, funkcionalnost, parcialnost, kavzalnost, eksperimentalnost — vse to se danes kri
tizira v i m e n u »mehkejših« metod, v i m e n u celotnosti in celovitosti ( h o l i z e m ) ipd. Prednost tovrstnih kritik je v tem, da opozarjajo na o m e j e n d o m e t n o v o v e š k e znanosti, ki v svoji uspešnosti večkrat pozabi, da ni brezmejna i n se v e d e
ekskluzivno pri oskrbovanju družbe z r e s n i c a m i iscientizeni). G l a v n a slabost teh kritik p a še v e d n o ostaja v tem, da nik
oli n i s o m o g l e p o n u d i t i drugačnega, al
ternativnega modela, ki bi lahko zamenjal na kartezijanskih o s n o v a h nastalo zna
nost. T o p o m e n i , da razmerje m e d teorijo in prakso ni rešljivo z kakšnimi alter
nativnimi pristopi. Preveč je občutljivo, da b i ga l a h k o zreducirali na d i l e m o ali/ali.
Č e se v r n e m na etimološki p o m e n : n e gre za vprašanje, ali gledanje ali delo
vanje (teorija ali praksa), ampak kako ra
z u m e t i e n o in drugo. D a zameglitve tega razmerja ni zakrivila novoveška znanost kot taka,^ o t e m govorita vsaj dva splošna razloga. Prvič: d o zameglitve, sprevrnitve in odtujitve o d izvornega grškega razu
mevanja teorije in prakse ni prišlo šele z n o v o v e š k i m racionalizmom, a m p a k že prej.^ I n drugič: alternativne poenostavi
tve tega razmerja ( e n o na račun d r u g e g a ) so se dogajale tako v i m e n u negacije no
v o v e š k e p a r a d i g m e kot tudi v i m e n u pris
tajanja nanjo. T o o p o z o r i l o je p o m e m b n o zlasti za naš prostor in za začetke našega socialnega dela. Zakaj?
V času d o druge svetovne vojne, k o je prevladoval katolicizem, so poskušali zavrniti kartezijanstvo, racionalizem, m o d e r n i z e m , osamosvajanje p o s a m e z n i h znanosti in oblikovanje drugih d r u ž b e n i h p o d r o č i j (filozofije, umetnosti, politike) in jih p r e s e č i s sklicevanjem na (neo)sho- lastično razumevanje resnice. O b značil
n e m razsvetljenjskem vprašanju — vprašanju o pravilni uporabi razuma pri iskanju resnice (vprašanju m e t o d e ) — je Descartes izhajal iz gotovosti č l o v e k o v e misli. T o p o m e n i , da je gotovost utemelje
val na misli, ki ima izhodišče v člove
k o v e m u m u , tj., v č l o v e k o v i razumnosti iratid), m e d t e m k o je sholastika tako go
tovost (spoznavanja resnice) utemeljeva
la izven človeka, s t e m da se je sklicevala na b o g a . S p a p e ž e m L e o n o m X I I I . , ki je ta
pristop leta 1879 razglasil za u r a d n o filo
zofijo katoliške C e r k v e , se je neosholas- tika tudi na S l o v e n s k e m ukoreninila kot institucionalno p o d p r t a idejna smer. Pri nas je bil prvi in največji predstavnik neosholastične ideologije A n t o n M a h n i č (1850-1920), njegov nadaljevalec p a zlasti Aleš U š e n i č n i k (1868-1952). K a k š n o zve
zo i m a to s socialnim d e l o m in z razmer
j e m teorija/praksa?
V izjemno občutljivih razmerah, k o so se na S l o v e n s k e m prvič v z g o d o v i n i začele ustanavljati m o d e r n e p o l i t i č n e stranke in sindikalna gibanja ( o b k o n c u prejšnjega stoletja), je M a h n i č vso prakso, tj., vsakršno dejavnost na raznoterih p o dročjih, začel absolutno in b r e z k o m p r o m i s n o podrejati teoriji. Pri t e m je Mah- n i č u teorija p o m e n i l a u r a d n o c e r k v e n o doktrino, ki se je v i m e n u (neosholasti
č n e ) filozofije uveljavljala kot ideologija.
Zakaj p r a v i m »v i m e n u filozofije«? Osre
dnja kategorija teorije, k o še ni razmejena o d filozofije, je ideja. Č e p r a v je osrednja ideja sholastične filozofije božja ideja, n a kateri je utemeljeno vse ostalo, je (lahko) sholastika še v e d n o filozofija. K o p a z njeno institucionalizacijo, tj., s c e r k v e n o u p o r a b o , razglasijo p o v s e m d o l o č e n o mišljenjsko smer (npr. tomistično filo
zofijo) za doktrinarno »filozofijo«, takrat ta teorija oz. filozofija funkcionira kot ideologija. T o seveda velja za vsako te
orijo, č e jo z n e k i m sredstvom m o č i (npr.
institucionalizacijo) p o v z d i g n e m o v dok
trino, ki je o b v e z n a za vse. Osrednja kate
gorija doktrine je n a m r e č dogma i n n e v e č ideja — zato d o g m a postane zdaj e d i n o izhodišče in e d i n o merilo za vsak
ršno filozofijo, za vsakršno teorijo (naravoslovno ali družboslovno, c e l o te
orijo o b o g u , teologijo) in za vsakršno prakso. Z a t o v cerkveni doktrini s p l o h n e gre v e č za filozofijo, saj ni v e č o d l o č i l n a ideja i n misel. O ideji n a m r e č lahko mis
l i m o in misel l a h k o izpeljujmo iz različnih idej — m e d t e m k o je za doktrino
* čeprav je res, da se prav znotraj novoveške znanosti v najjasnejši obliki utrdi težnja, da se teoriji in praksi podeljuje vrednost šele prek neke naknadno proizvedene koristnosti.
^ Taka zameglitev izvornega pomena se je zgodila že nekaj stoletij pred Descartesovim metodološkim dvo
mom, tj., že znotraj rimske filozofije, ki je sicer bila dedič in popularizator grške, a jo je prilagodila v izrazito pragmatske namene (več o tem cf. Heiddegger 1989).
merodajna le d o g m a . O njej ne mislimo, a m p a k se ji p o d r e j a m o ( č e n a m r e č o d o g m i mislimo, prej ali slej tudi zdvo- m i m o ; d o g m a , o kateri d v o m i m o , pa ni v e č c e r k v e n a d o g m a ) . O d tod M a h n i č e v idejni boj, ki ga je terjal na v s e h po
dročjih in m e d v s e m i ljudmi (tudi m e d katoličani). T a njegov pristop se je p o M a h n i č e v i smrti sicer n e k o l i k o ublažil (tudi p o zaslugi katoliških akterjev);
znova p a ga je C e r k e v afirmirala na začetku tridesetih let tega stoletja, kar je pripeljalo d o u s o d n e konfrontacije m e d d r u g o svetovno vojno.
Iz tega v i d i m o , da je slovenski mi
selni v z o r e c , nastajajoč in delujoč v času, ko se je celotna družba najintenzivneje soočala z glavnimi modernizacijskimi p r o c e s i , ' oblikoval prav p o d M a h n i č e v i m v p l i v o m , ki nikoli ni p o v s e m zbledel. S t e m je ideja rekatolizacije, s katero se vse praktične dejavnosti uskladijo s katoliški
m i izhodišči (in j i m podredijo), reprezen- tiranimi v c e r k v e n i h d o g m a h , povzročila
troje u s o d n i h posledic: i 1. Bistveno je otežila nastajanje in
razvijanje avtonomnih družbenih dejav
nosti in področij (oz. d e l n i h sistemov); ta p o d r o č j a se v sodobnosti razmejujejo m e d sabo p o svojih internih pravilih, p o p o s e b n i h l o g i k a h in lastnih smotrih. T o vrstna diferenciacija nastaja (kakor po
udarja sistemska teorija) kot razvojni o d g o v o r na vse v e č j o k o m p l e k s n o s t celot
n e g a d r u ž b e n e g a sistema, ki se zaradi po
gojev ( k o n t i n g e n c e ) , v kakršne je postav
ljen, n i z m o ž e n regulirati samo iz e n e g a v r h o v n e g a centra, samo iz e n e g a in istega načela, iz e n o t n e g a smisla itn. Prav to p a je poskušala Cerkev: raznolikost družbe
n i h p r o c e s o v je poskušala znova p o e n o titi s katoliško d o g m a t i k o , v i m e n u katere je afirmirala ideale srednjeveške družbe
n e ureditve, to p a je C e r k v i služilo za blo
kiranje v s e h racionalističnih, liberali- stičnih, materialističnih in vsakršnih
m o d e r n i s t i č n i h tendenc. Z a slovenski prostor, ki je bil d o prve svetovne v o j n e periferija Avstrije, ki je bila periferija Ev
rope, je bil tak trend u s o d e n tudi pozneje (ko postanejo aktualni razni korporativni modeli, ki pri nas zaposlujejo zlasti ka
toliške mislece).
2. M a h n i č e v s k i idejni boj je v sloven
s k e m prostoru p o v z r o č i l tudi dodatni raz
kol med samimi katoliškimi akterji: o b konfliktu m e d klerikalci, liberalci in so
cialdemokrati ter (poznejšimi) k o m u nisti, ki je bil tudi v drugih deželah običajen, je prišlo v tridesetih letih pri nas še d o d o k o n č n e konfrontacije m e d krščanskim s o c i a l i z m o m in u r a d n i m c e r k v e n i m katolicizmom. Prvi so vodili e n e g a o d najmnožičnejših, najmočnejših in najmanj ideologiziranih delavskih sin
dikatov (Jugoslovanska strokovna zveza), drugi p a so se vztrajno upirali konkret
n i m socialnim reformam in hoteli m o - nopolizirati tudi sindikate; k o pa se j i m to ni posrečilo, so zašli v kolaboracijo s fašizmom. Zato so se v času druge sve
t o v n e v o j n e krščanskosocialistični akterji znašli »med d v e m a ognjema«, m e d kleri- k a l i z m o m in k o m u n i z m o m . K e r nikoli niso oblikovali lastne politične organi
zacije, klerikalno varianto pa so odklan
jali zaradi kolaboracije, so pozneje (v O F ) p o d l e g l i k o m u n i s t o m . U s o d a jim je bila torej zapečatena že v začetku tridesetih let, k o se je zaradi cerkvene taktike od
prla nepomirljiva fronta tudi znotraj samih katoliških akterjev, kar je bila slov
enska posebnost.
3. M a h n i č e v s k i pristop, ki se je, kot rečeno, ohranil vse d o druge svetovne vojne, je utrjeval (t)isti kulturni vzorec, ki ga je pozneje uspešno izrabil komuni
zem. Idejni rigorizem in d o g m a t i z e m , ki poskuša g e n e r a l n o i n enkrat za vselej
»razrešiti« družbene p r o b l e m e s prila
goditvijo prakse d o l o č e n e m u akcijskemu k o n c e p t u (rekatolizacije ali revolucije), ' Uveljavljanje industrializacije, povečevanje razlike med urbaniziranimi in ruralnimi področji, krepitev tankega meščanskega sloja in nastajanje tipičnega proletariata (ki je že brez zemlje in odvisen samo od tovarne), začetki družbene delitve dela v sektorskem smislu (diferenciranje politike od umetnosti, od filo
zofije, ki se diferencira od teologije, začetki različnih strok, pojavljajo se prve ideje o posebni in samostojni socialni politiki itn.), začenjajo se diskusije o ločitvi Cerkve od države tudi med samimi katoliki, problema
tizira se narodno/nacionalno vprašanje...
se je v k o m u n i s t i č n i varianti tako hitro prijel na naših tleh tudi zato, ker je bil k o m p l e m e n t a r e n s k a t o l i c i z m o m . Pri t e m p a ni zanemarljiva temporalna razsežnost tako vzpostavljenega vzorca. K a t o l i c i z e m se je v m a h n i č e v s k i varianti utrjeval v d v e h valovih: v devetdesetih letih 19.
stoletja, torej takrat, k o boljševizma na svetu še sploh nikjer n i bilo, p a tudi na S l o v e n s k e m še n i b i l o niti e n e g a samega komunista, i n o d začetka tridesetih let 20.
stoletja, k o so bili k o m u n i s t i na Sloven
s k e m (še) marginalna, najmanj številčna in p o v s e m ilegalna politična sila, p a č p a sta bili najmočnejši katoliška C e r k e v i n katoliška stranka (SLS), saj sta obvladovali a b s o l u t n o v e č i n o slovenskega v o l i l n e g a telesa. Iz tega izhaja, da klerikalizma, vzpostavljenega z m a h n i č e v s k o paradig
m o , na S l o v e n s k e m ni povzročila k o m u n i stična nevarnost, a m p a k n a r o b e — k o m u n i z e m je lahko padel na p l o d n a tla zato, ker je že bil vzpostavljen v z o r e c za tako prevlado.
O b t e m naj d o d a m opozorilo, da tu s p l o h n e g o v o r i m o ne/pravilnosti vred
n o t nazora ali vere (v b o g a ali npr. v brez
r a z r e d n o d r u ž b o ) . S tem, kar i m e n u j e m miselni vzorec, misl i m na l o g i k o insti
tucij, akterjev in d r u ž b e n i procesov. S tega vidika'' p a nas slovenska z g o d o v i n a uči, da katolicistični i n k o m u n i s t i č n i pris
t o p s p l o h nista tako različna, kot se danes n e k a t e r i m zdi. O b a izrazito problematizi- rata prakso v i m e n u teorije (^kot ideo
logije), tj., v smislu načela — č e se teorija n e ujema s prakso, toliko slabše za prakso. O d tod zahteva, da je treba (ne
ustrezno) prakso preoblikovati v skladu z
E d i n o p r a v i l n o Teorijo; takoj k o se to začne, pa že tudi izgine vsaka razlika m e d e n i m in drugim. Z a t o je lahko npr. M a r x trdil (v 2. tezi o F e u e r b a c h u ) , da vpraša
nje o resnici »sploh ni vprašanje teorije, t e m v e č praktično vprašanje. V praksi m o r a č l o v e k dokazati resnico, to je dejan
skost i n m o č , tostranskost svojega mi
šljenja« ( M a r x 1979: 357; podčrt. v izv.).
Dejanski kriterij pravilnosti oz.
resničnosti tistega, kar m isl im o , da je r e s n i č n o i n pravilno, naj b i bila torej praksa, ker l a h k o le znotraj nje z m o č j o
»dokažemo« resničnost svojih misli. V s e d r u g o je za M a r x a »sholastično vprašanje«
Obid). Skratka, k d o r je (praktično) močnejši, ima že tudi prav (v teoriji). T o stališče se i z r e c n o p o n o v i še v znani 11.
tezi, p o kateri da je slabost filozofov v tem, k o »so svet s a m o različno interpreti
rali; gre p a za to, da ga spremenimo«
( p o d č Marx, ibid/. 362).^
V takih razmerah se je razvijalo tudi socialno delo, ki je b i l o (vse d o ustano
vitve V Š S D ) o m e j e n o zgolj na p r a k t i č n o dejavnost. T a dejavnost je d o d r u g e v o j n e potekala ( v e č i n o m a ) znotraj krščanske karitas, p o vojni pa v obliki socialistič
n e g a aktivizma. K l j u b n e d v o m n i m prak
t i č n i m u s p e h o m je ostalo izvajanje so
cialne p o m o č i v o b e h o b d o b j i h teoretsko neosmišljeno. P o vojni so, kot r e č e n o , te
orijo n a d o m e š č a l e partijske resolucije, p r e d v o j n o pa katoliška dogmatika.^
Iz tega v i d i m o , da n o v o v e š k i racion
alizem ni sam p o sebi kriv za alternativno razumevanje teorije in prakse. Avantgar- dizmi se l a h k o utemeljujejo tako na pred- m o d e r n i s t i č n i p o d l a g i (katolicizem) kot
^ To je, z vidika teme, ki jo tu obravnavam: razmerje med teorijo in prakso.
' Enako logiko je zagovarjal tudi Ušeničnik. Vsa teorija in vsa znanost (zlasti sociologija) mu je pomenila zgolj katoliško apologijo, kateri je treba prilagoditi vso prakso. Ko bodo na vseh področjih zavladale prave ideje (zlasti v politiki), se bo tudi praksa avtomatično uravnavala po njih, npr.: »Prvi pogoj je zopet ta, da se danes tudi v politiki bije in odločuje boj med vero in nevero.« Od tod sklep: »Smeri so zarisane... Kaj de, če ni mogoče čisto konkretno opisati oblik bodočnosti? Da so le prave vodilne ideje, te si bodo v boju z resničnostjo ustvarile tudi prave oblike!« (Ušeničnik 1910: 804, 789).
^ Predvojna karitativna dejavnost je bila teoretsko nerazvita predvsem zaradi tega, ker se je bistvo verske dobrodelnosti, tj. ljubezen (do bližnjega), izrecno definiralo kot derivativ dogmatike, npr.: »Kaj pa daje krščanski ljubezni toliko silo? Dogma./.../ Tu tiči skrivnost krščanske ljubezni — v dogmi včlovečenja Božjega./.../ Da, krščanska ljubezen, izvirajoča iz vere je trda srca človeška omehčala, ogrela« (Mahnič 1893:
33-34). Mahnič'iva poanta je v tem, da celo tako intimna kategorija, kot je ljubezen, nikakor ne izvira nepos
redno iz boga, ampak iz dogme (o njem), se pravi, iz cerkvenega odloka, ki se mu je treba brezpogojno po
drediti. Vsakršna teorija, ki bi se razvijala mimo te zapovedi, je seveda že vnaprej obsojena ne neuspeh.
tudi na ultramodernistični (marksizem);
l a h k o negirajo n o v o v e š k i pristop ali pa ga radikalno potencirajo.
II
Č e p r a v s e m se prej navezal na z g o d o v i n o , to n e p o m e n i , da gre za mišljenje, k i spada zgolj v preteklost. G l e d e teorije in prakse najdemo npr. v A d o r n o v e m tekstu p o r o č i l o o n e k e m študentu, k i je rajši študiral, kot pa se udeleževal raznih akcij.
Z a t o so m u nezadovoljni k o l e g i razmetali s o b o in m u napisali na zid: tisti, ki se ukvarja s teorijo, namesto da b i deloval p r a k t i č n o , je izdajalec! T o je A d o r n o ko
mentiral tako, da se »antiteza teorije in prakse spet uporablja za denunciranje te
orije« ( A d o r n o 1990: 266). S t e m je mislil na d e n u n c i r a n j e »napačne« teorije v i m e n u »pravilne« prakse, ki se sklicuje na n e k o d r u g o , E d i n o p r a v i l n o »teorijo«; pra
vilnost te zveličavne teorije p a se n e preverja teoretsko, ampak praktično, tj., z u p o r a b o m o č i . K o t s m o videli, je bil tudi prevladujoč v z o r e c mišljenja na Sloven
s k e m ravno v tem: v i m e n u prakse, ki jo je obvladovala ideologija, se je denuncirala vsaka teorija, k i je odstopala o d etabli- rane.^
Z razvojem se je tudi na p r i m e r u so
cialne stroke z n o v a potrdila stara resnica, da teorija in praksa nista nikoli nekaj p o v s e m istega — kot je hkrati tudi res, da ju n e m o r e m o absolutno ločevati m e d sabo. N a m e s t o ločevanja (ki v o d i v di
l e m o ali/ali) gre za raz-ločevanje, ki je prvi p o g o j povezovanja m e d njima.
V e n d a r p a je to spoznanje še v e d n o za nekatere n e k a k o o b r o b n o . V tej zvezi opozarjam npr. na najnovejši k o n c e p t ljubljanske U n i v e r z e , ki se je v zadnjih letih o d l o č i l a za delitev na fakultete in strokovne šole. T a koncept, kot v e m o , deli univerzitetne č l a n i c e na tiste, ki naj na svojem p o d r o č j u skrbijo zlasti za raz
voj teorije in raziskovanja, in na o n e druge, ki producirajo kadre za »nepo
s r e d n o proizvodnjo« (prve si lahko
priskrbijo tudi l i c e n c o za p o d i p l o m s k e p r o g r a m e na magistrski in doktorski ravni, m e d t e m k o druge skrbijo za pre
livanje znanja v prakso itn.). T a k o n c e p t ustreza tistim univerzitetnim članicam, ki zaradi svoje velikosti in razvitosti ma
t i č n e g a področja, ki ga »pokrivajo«, di
ferencirajo svoje d i p l o m a n t e na v e č različnih profilov, prilagojenih za posa
m e z n e n a m e n e . K e r znotraj razvitejših p o d r o č i j znanosti p o takih kadrih dejan
sko povprašujejo tudi razvejane zaposlit
v e n e mreže (od ustanov, ki potrebujejo višje in visokošolske diplomante, d o raznih raziskovalnih centrov, inštitutov in obnavljanja kadrovskega potenciala na samih fakultetah), je zaradi tega navse
zadnje res smiselna težnja, da se tudi same izobraževalne institucije diferen
cirajo g l e d e na te potrebe. Č e i m a m o znotraj strojništva ali pa npr. e k o n o m i j e l o č e n o izobraževanje za p o t r e b e temelj
n e g a znanstvenega razvoja in p o s e b n o izobraževanje za aplikativno delo, ni taka v e d a n i č na slabšem, saj si k o m b i n a c i j o te
orije in prakse l a h k o zagotavlja na vrsto d o d a t n i h načinov. Bolj k o je n a m r e č ce
l o t n o p o d r o č j e razvito, v e č m o ž n o s t i ima za to.
Pri manjših (in mlajših) č l a n i c a h U n i v e r z e p a je ravno narobe. Prav šola za socialno d e l o je ena najmanjših uni
verzitetnih šol (vseh predavateljic in pre
davateljev s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m je samo deset, čeprav gre za e d i n o viso
košolsko u s t a n o v o na t e m p o d r o č j u v Sloveniji). V takih razmerah — k o je k o m binacija m e d teorijo in prakso u s o d n o od
visna o d V Š S D — je alternativna izbira za fakulteto ali strokovno šolo l a h k o usodna! Tisto, kar je za večje šole dodatna razvojna s p o d b u d a v smeri diferenciacije, je za socialno šolo vrnitev n a d i l e m o teorija/praksa (v smislu ali/ali). V Š S D , ki edina pokriva socialno delo s profesional
n i m i kadri, si n a m r e č zaradi svoje maj
hnosti n e m o r e privoščiti diferenciacije na teoretsko (fakultetno) in p r a k t i č n o (strokovno) izobraževanje. K a k o naj
^ Zato smo npr. še v sedemdesetih letih imeli v socialnem delu ideološke spore o tem, ali se prvi učbenik o osnovnih načelih socialnega dela sploh lahko prevede iz tujega jezika, saj da je to skregano s socialistično prakso, ki vzpostavlja čisto drugačno socialno delo, itn.
deset stalno zaposlenih predavateljev i n predavateljic diferencira izobraževanje na fakultetni in praktično-strokovni del?!
T o n e gre niti na n a č i n l o č e n i h o d d e l k o v znotraj V Š S D , še manj v obliki l o č e n i h šol.
L a h k o pride samo d o e n e g a ali drugega, n e p a o b o j e g a hkrati. Prav zaradi te izbire, ki n a m jo je vsilila alma mater, p a d e na U n i v e r z o d o b r š e n del odgovor
nost za nadaljni razvoj socialnega dela pri nas. Č e b o V Š S D postala fakulteta, b o praksa n u j n o postala o b r o b n i privesek izobraževalnega programa. V t e m prime
ru se b o g o t o v o z g o d i l o , da se b o d o za razvoj v e š č i n speciaUzirali tisti akterji, ki b o d o o s r e d o t o č e n i zgolj na p r a g m a t i č n e (kadrovske) interese socialnih ustanov i n se j i m n e b o treba ukvarjati s fakultetnimi kriteriji (doktorati, d o c e n t u r e , profesure, raziskave). Najverjetneje b o d o to pred
v s e m v o l u n t e r s k e organizacije (npr. kari- tas, k i i m a najmočnejšo m r e ž o m e d v s e m i akterji v n e v l a d n e m sektorju). P o drugi varianti, č e V Š S D n a m e s t o fakultete osta
n e strokovna šola, p a b o imela blokirane m o ž n o s t i za produciranje znanstvenih kadrov, k i b i skrbeli za nadaljnji teoretski razvoj. Prav to se n a m r e č pri v e č j i h v e d a h n e m o r e zgoditi, ker se lahko zaradi velikosti »kritične mase« diferencirajo tudi izobraževalno (oganizacijsko). T e g a si V Š S D , k o t r e č e n o , s takim številom učiteljev n e m o r e privoščiti. Č e n e b o m o g l a usposabljati (tudi) znanstvenih kadrov, j i h še d o l g o n e b o n i h č e drug. V t e m p r i m e r u se socialno d e l o n i k o l i n e b o izvilo iz tistega, kar d r u g o d označujejo kot social administration.^ Prav to b i bila za naš p r o s t o r izrazita regresija, ker b i so
cialno d e l o i z g u b i l o prav tisto, kar ga dela s p e c i f i č n e g a (in potrebnega!) v primer
javi z d r u g i m i . Kaj p a to s p l o h je?
D r u g a č n o s t i in prednosti, ki jih ima socialno delo pred d r u g i m i profili v skup- n o s t n e m delu, jedrnato p o v z e m a Mal- c o l m Payne v o s m i h t o č k a h (Payne 1995:
29-30). N a kratko si j i h p o g l e j m o : prva o d njih je v zvezi s s o c i a l n i m i ustanovami, v katerih so socialni delavci v e č i n s k i kader, zadnje štiri t o č k e govorijo o specifičnosti veščin, za katere so usposobljeni, v os
rednjih treh t o č k a h pa avtor poudarja naslednje prednosti:
• specifičnost socialnega dela je, da uporablja socialna i n psihološka znanja, i z r e c n o o s r e d o t o č e n a na »uporabnikove socialne interakcije v n j e g o v e m vsakdan
j e m življenju {normal life)«;
• naslednjo p r e d n o s t v i d i Payne v
»ravni edukacije«, k i pri socialnih de
lavkah i n delavcih v večji meri zajema širši spekter znanj (iz p o d r o č j a različnih d r u ž b e n i h znanosti), kar n i z n a č i l n o za druge profile v socialnih ustanovah, ki so ožje specializirani; o d tod večja občut
ljivost za različne p r o b l e m e , večja fleksi
bilnost ipd.;
• dodatna p r e d n o s t p a je v »širini edukacije in osredotočenju na prakso«; tu je prej o m e n j e n a raven edukacije oce
njena kot f u n k c i o n a l n prednost. S t e m misli Payne p r e d v s e m na tista znanja i n izkušnje, ki s o c i a l n e g a eksperta usposab
ljajo za u p o r a b o celostne mreže socialnih ustanov (zlasti njihovo p o v e z a v o v kon
kretnih primerih), d a o m o g o č i u p o r a b n i k o m ustrezne storitve; prav v t e m smislu se ta profil p o m e m b n o razlikuje o d drugih, ki n a v a d n o ostajajo zgolj pri izvajanju lastnih profesionalnih veščin.
Payne se torej sklicuje tako na pra
kso kot n a teorijo. T o p o m e n i , da pred
nost socialnih ekspertov ( p r e d d r u g i m i profili v socialnih ustanovah) ni v tem, d a
* Na ta način razumljeno socialno delo je bilo vedno zreducirano zgolj na praktično usposabljanje isocial work training) za izvajanje socialne politike v razmerah, ko je bilo treba konkretno reagirati na potrebe raz
vijajoče se industrializacije (c/Jary 1991: 575). Tovrstno izobraževanje se je po navadi izvajalo na posebnih oddelkih družboslovnih fakultet, na katerih je praviloma imela »domovinski« primat ena od razvitejših strok
— največkrat sociologija — ki je s tem kompenzirala svojo teoretsko enostranskost. Od tod glavna slabost takega organizacijskega statusa socialnega dela: konformistična naravnanost kadrov do obstoječih socialno- političnih modelov in teoretska nerazvitost stroke (oboje je namreč v tesni zvezi!).
Na to opozarjam zaradi tega, ker so se podobne variante o priključitvi neki drugi fakulteti preigravale znotraj VŠSD še prav pred kratkim. Razumljene so bUe kot tretja (»zasilna«) možnost v vsiljenem precepu med odločitvijo za status fakultete ali strokovne šole. Osebno sem prepričan, da bi bila taka priključitvena varianta še slabša od prejšnjih dveh.
b i bili eni zgolj p r a k t i č n o usposobljeni i n dejavni, drugi p a s a m o teoretsko. Iz zgornjih p o u d a r k o v v i d i m o , da ključne p r e d n o s t i nastanejo šele s kombinacijo p r a k t i č n i h v e š č i n in teoretske edukacije (tj. v z g o j e i n izobraževanja). Predvsem o d te k o m b i n a c i j e je odvisno, ali se b o strokovni profil socialnega delavca i n delavke res razlikoval o d d r u g i h stro
kovnjakov (in navsezadnje, ali je s p l o h p o t r e b e n ) .
K vprašanju k o m b i n a c i j e m e d teo
rijo i n prakso v s o c i a l n e m delu se b o m vrnil v III. razdelku. Pred t e m p a si še na kratko p o g l e j m o , k a k o se o istem pro
b l e m u sprašuje npr. sociologija. Iz tega b o razvidno, da bolj k o je neka v e d a teo
retsko razvita, bolj je p o z o r n a na taka vprašanja ( i n n e manj). T u d i to je ilu
stracija dejstva, da razmerje m e d teorijo in prakso n e m o r e biti ekskluzivno niti v tistih v e d a h , katerih glavna dejavnost je ukvarjanje z razumevanjem i n pojasnje
vanjem, n e p a s spreminjanjem. Skratka, tudi sociologija kot izrazita teoretska ve
da si n e m o r e ( v e č ) privoščiti, da b i bila brezbrižna d o ostalih, r e c i m o t e m u »nete- oretskih« p o d r o č i j življenja.
Č e skušamo v e n e m vprašanju p o v z e t i p o g l a v i t n o sociološko d i l e m o , je ta g o t o v o v naslednjem: »Ali m i ust
varjamo d r u ž b o ali družba ustvarja nas?«
( G i d d e n s 1993: 730). S to e n o s t a v n o formulacijo se G i d d e n s jedrnato sprašuje o razmerju m e d socialno akcijo i n d r u ž b e n o strukturo, kar sta osrednji p o d r o č j i sociologije. O b o j e razume G i d d e n s kot »dva vidika socialnega življenja«, ki sta vselej s o o č e n a m e d sabo ( i b i d ) . E n a k o je že prej s o c i o l o g i j o opredelil M a x W e b e r : ima j o za znanost, ki se ukvarja z razumevanjem i n razlagan
j e m socialne akcije, ker je prav ta, pravi W e b e r , za sociologijo »osrednjega po
m e n a , je o d tega p o m e m b n o o d v i s e n tudi njen znanstveni status« ( c / G i l b e r t 1992:
22).
Ž e iz tega je razvidno, da n e gre za p r e p r o s t o razmerje m e d akcijo (dejav
nostjo, prakso, ravnanjem akterjev v vsak
danjem svetu...), kar bi b i l o obratno- sorazmerno s teorijo, k o n c e p t i , zakonito
stmi itn. Č e je n e k o znanstveno p o d r o č j e p o z o r n o samo na p r v o i n n e na d r u g o , n u j n o zaide v pragmatizem, ki n i m a v e č zveze z znanostjo; v n a s p r o t n e m p r i m e r u p a se sprevrže v nekaj takega, kar je Her
m a n u Hesse opisal v r o m a n u Igra stekle
nih biserov. K a k o torej sociologija s p l o h l a h k o p o n u d i teoretske (znanstveno vel
javne) razlage, č e velja, da se o s r e d o t o č a zlasti na socialno akcijo (prakso)? Zakaj je sociologija m o ž n a kot znanost o socialni akciji?
T u sklicevanje na empirijo n e zados
tuje.^ N a zgornje vprašanje lahko o d g o v o r i m o le,
• č e v e m o , kaj je znanost,
• i n č e r a z u m e m o , kaj je socialna ak
cija.
Najpogostejši o d g o v o r i na prvi del vprašanja so: znanstvena organizacija znanja se o d ostalega izkustva, organizi
ranega na d r u g e n a č i n e i n na d r u g i h po
dročjih (npr. v vsakdanjem življenjskem svetu, v umetnosti, v veri ipd.) razlikuje zlasti p o m e t o d i č n i razlagi pojavov oz.
dogajanj, p o trdnih razlagalnih n a č e l i h (zakoni, teorije), p o v e č j e m zavedanju meja ( d o m e t a ) svojih razlag, p o njihovi hitri spremenljivosti i n dograjevanju, p o večji občutljivosti za protislovja i n za l o g i č n o ( n e ) k o h e r e n t n o s t razlagalnih sis
temov, p o natančnosti formulacij h i p o t e z in trditev, p o večji občutljivosti teh trditev za m o ž n a odstopanja o d lastnih napovedi, p o strožjih merilih za iden
titeto pojavov, p o večji formalizaciji jezi
ka, k i ga uporablja, itn. (cf. U l e 1992:
17-25).
D r u g i del vprašanja, tj., opredelitev in razumevanje socialne akcije, p a je W e b e r reševal tako, da je iz m n o ž i c e k o n k r e t n i h ravnanj (empirije) posplošil ' Empirični podatki, kakorkoli pridobljeni, pomenijo zgolj evidenco (o kateri smo lahko bolj ali manj go
tovi), medtem ko njihova osmislitev ostaja predvsem teoretski problem. Od tod razlika med znanstvenim in vsakršnim drugim vedenjem oz. znanjem: tudi v vsakdanjem življenju se sklicujemo na empirijo in jo os- mišljujemo, vendar tega — v nasprotju z znanostjo — ne problematiziramo (ali pa to počnemo znotraj
»zdravega razuma«, osebnega izkustva, v okviru tradicije, vere, navade ali iz drugih vzgibov).
njihove značilnosti ter jih oblikoval v ide
alne tipe.'° T o niso nikakršni znanstveni zakoni ali hipoteze, niti opisi dejanske realnosti, še manj statistične srednje vred
nosti, d o b l j e n e iz e m p i r i č n i h podatkov.
G r e zgolj za m e t o d o l o š k o sredstvo, kjer so enostransko združene nekatere bist
v e n e lastnosti iz realnosti, ki so nadalje uporabljene v hevristične n a m e n e . Z njimi se je W e b e r p o e n i strani i z o g n i l n e k a t e r i m f e n o m e n o l o š k i m izpeljavam ( p o d o b n o c e l o Schutz, ki se je z njimi v e č ukvarjal; cf. A d a m 1996), p o d r u g i strani p a so m u stregli kot orodje za teoretske osmislitve. W e b r o v i h idealnih tipov torej n e m o r e m o enačiti s prakso dejanskih ak
terjev, saj so izrazite miselne konstruk
cije, dobljene z enostranskim abstrahira- njem — hkrati p a tudi (še) nimajo statusa znanstvene resnice, saj so zgolj sredstvo zanjo.
Vprašanje, ali se lahko teoretska re
fleksija socialne akcije konstituira s po
m o č j o tipologije, ki je že sama bistveno abstrahirana (idealizirana) o d dejanske prakse, je prvi v sociologiji zares pro- blematiziral Alfred Schutz. Pri t e m je izha
jal iz prepričanja, d a je »glavni cilj social
n i h znanosti pridobiti ter ohraniti ( o 5 - tairi) organizirano znanje iz socialne resničnosti,« pri č e m e r je slednjo oprede
lil takole:
Za izraz »socialna resničnost« želim, da je razumljen kot celota sts^ari in dogod
kov znotraj socialno kulturnega sveta, osmišljenega z zdravorazumskim miš
ljenjem ljudi, ki so v svojem vsakdanjem življenjskem svetu povezani z drugimi so-pripadniki, s katerimi jih povezujejo mnogovrstna interakcijska razmerja.
(Schutz 1990: 53.)
O takih interakcijah (iz vsakdanjega živ
ljenja)^^ p a v e m o , da niso teoretske v z n a n s t v e n e m p o m e n u besede. V njih se n e sprašujemo o resnici na m e t o d o l o š k o preverljive n a č i n e in se n e sklicujemo na znanstvene izsledke. V t e m je o s n o v n a ra
zlika o d v s e h ostalih p o d r o č i j življenja.^^
K o npr. v s a k o d n e v n o s stikalom p r i ž g e m luč, n e razmišljam o sklenjenosti oz. pre- kinjenosti toka elektronov, se n e sprašu
j e m o teoriji električnega polja i n n e po
trebujem znanja iz električarskih veščin.
Takrat razmišljam p r e d v s e m »zdravora- zumsko« (če se pritisne na stikalo, se žar
nica zasveti!), zanašam se na rutino (ved
n o deluje!) in predpostavljam možnost, da p o k l i č e m eksperta, č e gre kaj narobe.
In tako kot d o stvari r a v n a m o v vsakdan
j e m življenjskem svetu tudi d o ljudi i n oni d o nas. V s e predpostavke, sodbe, stališča, znanja in ravnanja se dogajajo p r e d v s e m v o b m o č j u s a m o u m e v n o s t i . Z a t o v vsakdanjem svetu naš »osnovni na
m e n n i toliko v razlaganju i n razume
vanju sveta, a m p a k v u č i n k o v a n j u nanj /.../ Zdravorazumski svet je torej p o d r o č j e socialne akcije« ( N a t a n s o n 1990: X X V I I ) .
Č e je o s n o v n i n a m e n sociologije ra
zumeti, kaj se dogaja v socialni resnič
nosti (in k a k o ) , p o t e m je u p r a v i č e n o o p o z o r i l o , da je m e d vsakdanjim življenj
skim s v e t o m i n w e b r o v s k o tipologijo prevelik razkorak. Z abstrahiranjem i n ti- piziranjem se p r e h i t r o o d m a k n e m o o d tistega, na kar b i morali biti bolj p o z o r n i . Z a t o Schutz opozarja na vrzel m e d vsak
danjim življenjskim s v e t o m i n znanstve
n o ravnijo, kjer se življenje (mišljenje, de
lovanje, jezik, v r e d n o t e itn.) odvija p o d r u g a č n i h pravilih. M e d e n i m in d r u g i m p o d r o č j e m m o r a d r u ž b o s l o v e c razviti subtilnejša orodja, s katerimi b o č i m b o l j upošteval predznanstvene, predteoretske '° z njihovim obhkovanjem si je pomagal na različnih področjih, zato jih omenja več vrst; glede socialne akcije pa govori o t. i. ciljno-racionalnem, vrednotno-racionalnem, tradicionalnem in afektivnem tipu rav
nanj. Večina kritik, ki se naslavlja v tej zvezi na Webra, omenja predvsem pomanjkljivosti, ne spodbija pa upravičenosti tega pristopa.
Prej smo videli, da na to raven interakcij, o katerih govori Schutz, opozarja tudi Payne v zvezi s socialnim delom.
»Realnost vsakdanjega življenja se mi nadalje prikazuje kot intersubjektivni svet, ki ga delim z drugimi.
Prav intersubjektivnost ostro ločuje vsakdanje življenje od ostalih realnosti, ki se jih zavedam« (Berger- Luckmann 1988: 30).
in p o v s e m p r a g m a t i č n e osmislitve akter
jev v vsakdanjem svetu (v tej zvezi se go
v o r i o t. i. »protosociologiji«). O d Shutza ter v navezavi s H u s s e r l o m sta te pou
darke prenesla v s o c i o l o š k o analizo zlasti B e r g e r i n L u c k m a n n . Z a t o tudi g l e d e ra
zumevanja socialne akcije vpeljujeta po
m e m b n e d o d a t n e poudarke; delovanje se v vsakdanjem svetu dogaja p r e d v s e m na n a č i n »tipizacijskih shem« m e d akterji, kar p a je seveda nekaj p o v s e m drugega o d v^^ebrovskih idealnih tipov (o t e m cf.
B e r g e r - L u c k m a n n 1988: 37ss).
N a kaj nas tovrstne sociološke izpel
jave opozarjajo g l e d e razmerja m e d teo
rijo in prakso? Najprej na to, da m e d tema d v e m a n a č i n o m a č l o v e k o v e aktivnosti n e gre, kot r e č e n o , za nikakršno izključe
vanje, a m p a k za kombiniranje. D r u g o p o m e m b n o o p o z o r i l o p a je, da z vidika znanosti k o m b i n a c i j a m e d teorijo in prakso p o t e k a drugače, kot pa to p o č n e j o akterji v vsakdanjem življenju. Z a t o m o r a m o pri razumevanju njihove dejav
nosti upoštevati naslednje kombinacije:
Zgornja s h e m a nakazuje, da se osmislitve
(podatkov, d o g o d k o v , p r o c e s o v ) n e do
gajajo samo na p o d r o č j u znanosti in da se na p o d l a g i izkustva tudi akterji v vsak
danjem svetu poslužujejo raznih tipizacij, ki jih p o p o t r e b i spreminjajo, se na njih prilagajajo in o njih pogajajo (Berger- L u c k m a n n 1988: 37 ss). Z a t o družbo
slovec n e m o r e preučevati d r u ž b e n i h p r o c e s o v m i m o vsakdanje realnosti ali c e l o brez nje. Z a l o g a znanja (subjektivna in družbena), izkušnje in osmislitve, p o katerih se akterji ravnajo v vsakdanjem življenju, so p o m e m b n o izhodišče tudi v znanstvenih izpeljavah:
/.../ tipični konstrukti, ki se jih socialni znanstvenik poslužuje pri reševanju svo
jih problemov, so tako rekoč konstrukti druge stopnje, tj., konstrukti zdravora- zumskih konstruktov, s katerimi vsakod
nevno mišljenje interpretira socialni svet. (Schutz 1976: 248.)
T o , kar S c h u t z imenuje konstrukti »druge stopnje«, ustreza npr. ravni W e b r o v i h idealnih tipov, m e d t e m k o z zahtevo p o navezavi na vsakdanje (»zdravorazum- ske«) konstrukte S c h u t z apelira k večji subtilnosti za dogajanja na predteoretski, predznanstveni oz. pragmatski ravni. O d tod p o t r e b a p o vpeljavi konstruktov prve stopnje (oz. »prvega reda«, cf. A d a m 1996:
46-47). Njihova funkcija se navezuje na p r o b l e m , ki ga ima družboslovec, k o se s o o č a z difuzno ravnijo vsakdanjega sveta in l o g i k o akterjev v njem — ta raven m u ni n e p o s r e d n o d o s t o p n a (čeprav je zanj p o m e m b n a ) . Takoj, k o j o tematizira, j o vselej že selekcionira ali kako d r u g a č e in
terpretira, saj relevance, s katerimi pri
stopa k p o d a t k o m in d o g o d k o m iz vsakdanjosti, niso enake tistim, na katere se navezuje akter. Č e družboslovec to v e in upošteva že o d vsega začetka, b o v soo
čenju z mikro-strukturami vsakdanjosti čimbolj upošteval njene posebnosti, ki so d r u g a č n e o d drže, ki jo b o prevzel p o z n e j e na drugi stopnji (npr. pri izdelavi idealno-tipskih konstrukcij in teoretskih posplošitev).
N a p o d r o č j u socialnega dela najde
m o d o b r o konkretizacijo gornjih izpeljav v prispevku z naslovom: Analiza krono
loških in interakcijskih vzorcev (Mesec, Č a č i n o v i č - V o g r i n č i č 1996). T o je zelo do
ber (in u p o r a b e n ) ^ ' p r i m e r posredovanja
" Na osnovi omenjenega prispevka (Mesec, Čačinovič-Vogrinčič 1996) so na enem od ljubljanskih cen
trov za socialno delo že ustanovili interno delovno skupino, ki po enaki metodi revidira vse »nerešljive«
primere, ki ostajajo dalj časa odprti.
OZ. prevajanja m e d S c h u t z o v o naravno in teoretsko držo. M e d t e m k o prva p o l o v i c a o m e n j e n e g a teksta govori o urejanju k o n k r e t n e g a e m p i r i č n e g a materiala in o metodologiji, se poglavje z n a s l o v o m Kro
nološki vzorci, interpretacija, in koncep- tualizacija ukvarja — r e č e n o p o Schutzu — s konstrukcijami druge stopnje (ibid:
96-99); p o d n a s l o v o m Analiza implicitnih teorij najdemo »teoretske« osmislitve, kakršne uporabljajo sami akterji v vsak
danjem svetu in ki so za družboslovca precej p o m e m b n i , saj brez njih ne b i ra
z u m e l ničesar; t e m u sledi Končna kon- ceptualizacija iibid:. 100-102), ki se nanaša na teoretske sklepe o delovanju k o n k r e t n o obravnavane socialne službe;
na k o n c u prispevka, v Sklepni pripombi o procesu analize, pa l a h k o p r e b e r e m o n a z o r e n zapis, kako pride d o tvorbe tis
tega, kar Schutz imenuje konstrukti p r v e g a reda. Prav iz te Sklepne pripombe je razviden tudi trojni p o m e n t. i. kon- struktov p r v e g a reda:
1. to še niso teorije ali znanstvene klasifikacije, hkrati p a tudi n e spadajo v e č na p o d r o č j e vsakdanjega življenja in rutin (v t e m primeru u p o r a b n i k o v in socialnih služb): so nekje v m e s , saj posredujejo m e d e n i m in d r u g i m p o d r o č j e m , tvorijo p a jih raziskovalci v »naravni« drži (ki je še v e d n o predteoretska);
2. tudi s p o m o č j o konstruktov prve
ga reda se družboslovec zaveda, »da ni či
stega e m p i r i č n e g a postopka, pri katerem bi s s k r b n i m zbiranjem, primerjanjem i n k o p i č e n j e m dejstev p r e k p o s t o p n e g a ab- strahiranja prišli d o k o n č n e g a , dovolj ab
straktnega in s p l o š n o veljavnega pojma«
(ifoid.: 102); tako kot je teorija odvisna o d empirije, je tudi empirija odvisna o d (pred)teoretskih pristopov; v t e m smislu ni neposredovanih, čistih podatkov.
3. »Teorija in empirija se ves čas pre
pletata« ( i b i d ) .
V smislu zgornjih o p o z o r i l i n skle
pov, ki jih najdemo tako znotraj sociolo
gije kot tudi v s o c i a l n e m delu, p o g l e j m o , k a k š n o je razmerje m e d teorijo in prakso v izobraževalnem p r o c e s u na V Š S D .
Prejšnja dela tega zapisa lahko p o v z a m e m v naslednjih trditvah:
• v slovenski z g o d o v i n i je d o l g o prevladoval ideološki miselni vzorec, ki se v poenostavljeni obliki glasi: č e se te
orija n e ujema s prakso, je nekaj narobe s prakso; v ta aksiom je bilo ujeto tudi so
cialno delo, ki ima kot praktična dejav
nost d o l g o tradicijo, njegova teoretska rast p a je bila blokirana; o d tod p o m e m b nost ustanovitve V Š S D kot temeljne izo
braževalne ustanove na t e m področju;
• razvoj d r u ž b o s l o v n i h disciplin (tudi tistih izrazito teoretskih, npr. socio
logija, filozofija) vse bolj aktualizira p o m e m b n o s t vsakdanje d r u ž b e n e resnič
nosti; sociologija brez te navezave n e m o r e razumeti socialne akcije in se l a h k o izgubi v teoretskih abstrakcijah, m e d t e m ko se socialno delo že p o definiciji svo
jega »predmeta« n e m o r e izogniti po
dročju vsakdanjega življenja (interakcije, procesi p o m o č i ) ;
• p r o b l e m razmerja m e d teorijo in prakso ni vprašanje izključevanja, ampak k o m b i n a c i j e m e d njima; dilema ali/ali je n a p a č n a dilema;
• čeprav je razvoj socialnega dela že prerastel razumevanje teorije in prakse kot ekskluzivnega razmerja, se m u lahko zgodi, da se znova znajde v njem (v tej zvezi o m e n j a m k o n c e p t ljubljanske Uni
verze).
K e r je V Š S D pri nas osrednja in edi
na izobraževalna ustanova za socialno delo, je zato o d nje odvisno:
1. teoretsko izobraževanje za so
cialno delo,
2. praktično izobraževanje,
3. prepletanje m e d teorijo in prakso (v p r o c e s u izobraževana).
N a j p o m e m b n e j š i p r e m i k v zvezi z o m e n j e n i m i tremi n a l o g a m i V Š S D se je zgodil v zadnjih letih, s p r e h o d o m iz višješolskega na visokošolsko izobraže
vanje. Bistvo tega p r e h o d a je v količinski in kakovostni s p r e m e m b i študija. Prva s p r e m e m b a se nanaša na p o v e č a n o dol
žino (štiriletni študij), druga pa na pred
metnik. O b o j e b o m v t e m razdelku na
kratko ilustriral s primerjavo formalnih^^
študijskih programov, veljavnih za V Š S D v p o s a m e z n i h letih. V ta n a m e n b o m gor
nje tri t o č k e evalviral na naslednji način:
Ad 1. Tisti del študijskih programov, ki odraža teoretske vsebine, ki so ne
pogrešljive za d i p l o m a n t ( k ) e socialnega dela, l a h k o razdelimo na tri skupine.
a) Prvo s k u p i n o predstavljajo vsi predmeti, ki študent(k)e oskrbujejo s te
m e l j n i m i znanji iz drugih, za s o c i a l n o de
lo relevantnih d r u ž b o s l o v n i h ved. Č e p r a v ti študijski p r e d m e t i n e vsebujejo teoret
skih znanj, ki bi bila specifična za so
cialno delo, so p o t r e b n i zato, ker je zlasti o d njih o d v i s n o tisto, kar Payne oprede
ljuje kot »raven« oz. »širina edukacije« (in v č e m e r c e l o vidi — kot s m o videli prej — nepogrešljivo lastnost ekspertov v social
n e m d e l u ) . T e nujne, a za V Š S D nespeci
f i č n e p r e d m e t e , p r e p o z n a m o p o treh kriterijih:
• da je že iz p r o g r a m a i n tudi iz sa
m e g a naslova p r e d m e t a razvidno, da n e gre za znanja iz socialnega dela, a m p a k za e n o o d d r u g i h d r u ž b e n i h ved,
• da v s e z n a m u o b v e z n e literature, p r e d p i s a n e za ta predmet, praviloma n i najti referenc s področj a socialnega dela ( č e p a so, so v izraziti manjšini i n niso te
m e l j n o študijsko gradivo),
• da tak p r e d m e t nikakor n i speci
f i č e n za študijski p r o g r a m V Š S D , kar p o m e n i , da g a je (v taki ali d r u g a č n i o b l i k i ) m o g o č e najti tudi v p r o g r a m i h d r u g i h šol oz. fakultet.
V to s k u p i n o u v r š č a m p r e d m e t e , kakršni so psihologija, sociologija, ustav
na ureditev, tuj jezik, p e d a g o g i k a i n an- dragogika, socialna antropologija, social
na politika, d e l o v n o pravo, m e t o d o l o g i j a raziskovanja s statistiko, neprofitne or
ganizacije ipd. T e p r e d m e t e , da jih b o m o lažje razlikovali o d ostalih, lahko kratko o z n a č i m o kot »nesocialno«^^ s k u p i n o .
b ) V d r u g o s k u p i n o u v r š č a m pred
mete, ki so (nasprotno kot prva skupina)
izrazito socialnodelavski. T i p r e d m e t i skrbijo za specifična teoretska znanja s po dročja socialnega dela in v največji meri odražajo v s e b i n s k o drugačnost V Š S D d o drugih šol. Z a p r e d m e t e iz te skupine je torej značilno,
• da je njihov osrednji ali izključni p o u d a r e k na s o c i a l n e m delu, kar je n e p o s r e d n o razvidno že iz njihovega pro
grama in iz samega naslova predmeta,
• da jih n e najdemo v p r o g r a m i h d r u g i h šol oz. fakultet, ampak samo v pro
g r a m u V Š S D .
T o s k u p i n o o z n a č u j e m z o z n a k o so
cialna, vsebuje pa p r e d m e t e kot so teorija p o m o č i , zasvojenosti, mreže in storitve socialnega varstva, o s e b n a p o m o č s sve
tovalnim d e l o m , teorije oz. m e t o d e duševnega zdravja v skupnosti, u v o d v so
cialno delo, socialno delo z družino, so
cialno delo v d e l o v n e m okolju, skup- n o s t n o socialno delo, supervizija v social
n e m delu ipd.
c) Predmete, ki jih ni m o g o č e uvr
stiti v prejšnji d v e skupini, u v r š č a m v tretjo skupino. N j e n a značilnost je, da se bolj navezujejo na p o d r o č j e socialnega dela kot p r e d m e t i iz prve skupine, ven
dar n e toliko kot tisti iz druge. So nekje vmes; njihova funkcija je, da že znotraj svojega p r o g r a m a poudarjeno skrbijo za povezovanje različnih znanj s p o d r o č j e m socialnega dela. Z a t o jih opredeljujem kot povezovalne (kar pa ne gre razumeti nu
jno v interdisciplinarnem smislu). Pre
p o z n a m o jih torej p o tem,
• da se znotraj njih znanja, za katera so »matično« zadolžene druge v e d e , poda
jajo izrazito z vidika socialnega dela,
• da imajo v študijski literaturi o p a z n o večji delež referenc s p o d r o č j a socialnega dela kot predmeti iz prve s k u p i n e ( č e p a ta kriterij n i izpolnjen, imajo že v naslovu predmeta i z r e c n o o m e n j e n o socialno delo).
Taki p r e d m e t i so prostovoljno delo, socialna varnost, teorije deviantnosti.
To pomeni: formalno prijavljenih in potrjenih študijskih programov. Pri njihovem dejanskem izvajanju so se občasno pojavljala tudi malenkostna odstopanja od formalno določenega programa, ki pa niso bist
veno vplivala na študij. Zato jih v tem prikazu ne upoštevam.
" Ta oznaka pomeni samo to, da ne gre za znanja in teorije, ki izvirajo neposredno iz socialnega dela (čeprav so pomembna za socialno področje); oznake torej ne smemo razumeti pejorativno.
socialno-kulturno delo, ženske in m o š k i v s o c i a l n e m delu, m e n e d ž m e n t v social
n e m delu, kakovost d e l o v n e g a življenja ipd.
Ad 2. Pri p r a k t i č n e m izobraževanju se tu o m e j u j e m samo na prikaz količin
skega o b s e g ur, ki so v p r e d m e t n i k u V Š S D n a m e n j e n e za o b v e z n o študentsko prakso (glavne p r e d n o s t i in slabosti, tj., vsebinski vidik prakse, je razviden iz po
ročila M . U r e k 1995).'^
Ad 3. Prepletanje m e d teorijo i n prakso v študijskih p r o g r a m i h p a b o m p o n a z o r i l zgolj s posrednim, a p o m e m b n i m indikatorjem: s k o l i č i n s k i m d e l e ž e m prakse g l e d e na ostale p r e d m e t e iz ob
v e z n e g a p r o g r a m a V Š S D .
Z vidika zgornjih točk b o m primer
jal p r e d m e t n i k e v treh č a s o v n i h presekih:
za študijsko leto 1991/92, 1993/94 in 1996/97.
P o s e b n o s t leta 1991/92 je v tem, da gre za p r e d m e t n i k iz zadnjega obdobja, ko je bila V Š S D še višja, dveletna šola; v t e m smislu gre za t i p i č e n višješolski pro
g r a m ( c / K o c i j a n 1991), ki ga je b i l o treba nadgraditi oz. »prerasti«.
Največja s p r e m e m b a se je na ravni p r e d m e t n i k a začela dogajati v letih 1993/94, ki so n e k a k š n o p r e h o d n o ob
dobje. Zlasti v t e m letu je bila V Š S D naj
bolj v »tranziciji«, kar se vidi npr. tudi iz u r a d n e n a p o v e d i p r e d m e t n i k a v univer
zitetni publikaciji, kjer se d r u g o b d r u g e m hkrati podajata tako viš/ešolski kot visoicošolski p r e d m e t n i k za isto leto ( c / K o c i j a n 1993); v primerjavo vključu
jem s a m o drugega, ker predstavlja antici- pacijo prihodnjega trenda, saj g r e za prvi visokošolski predmetnik.
P r o g r a m za letošnje študijsko leto 1996/97 (predstavljen 5. 9. 1996 na kole
giju V Š S D ) p a že predstavlja p o v s e m
»konsolidirano« visokošolsko varianto: iz
vajanja prvostopenjskega študija ni v e č , p r e d m e t i so v i d n o razporejeni p o visoko
šolski logiki o d prvega d o četrtega letni
ka, začasnih v s e b i n s k i h in organizacijskih rešitev, k i bi veljale »samo za letos«, p a v p r e d m e t n i k u ni v e č najti.
V naslednji tabeli primerjam pred
m e t n i k e iz o m e n j e n i h treh let g l e d e na delež, ki je n a m e n j e n T E O R I J I (tj. pred
m e t o m iz skupin a, b in c), in g l e d e n a ure, n a m e n j e n e o b v e z n i P R A K S I . Številke v tabeli p o m e n i j o seštevek ur (oz. % ) , m e d t e m k o kratice označujejo u r a d n o ime, p o d katerim se praksa pojavlja zno
traj prijavljenega p r e d m e t n i k a in v šol
skih u r n i k i h ter pri vpisovanjih v študentske indekse.
INTERPRETACIJA
\z tabele v i d i m o , da v v s e h letih na V Š S D o b č u t n o prevladuje delež teoretskih p r e d m e t o v v primerjavi s prakso, kar je seveda razumljivo in pravilno. Znotraj te
orije so se v p r e h o d u iz dvoletnega na štiriletni študij p o s a m e z n e s k u p i n e pred
m e t o v spreminjale takole:
1. O b s e g t. i. »nesocialnih« p r e d m e tov, ki jih je b i l o v višješolskem p r o g r a m u veliko (39,2% razpoložljivega časa v o b e h letnikih), se je v p r v e m v i s o k o š o l s k e m p r o g r a m u zmanjšal za četrtino, a le začasno: danes znaša d o b r i h 40%, kar je c e l o n e k o l i k o v e č kot v času p r e d »tran- zicijsko« p r e n o v o študija;
2. Povezovalna skupina p r e d m e t o v se je v c e l o t n e m p r e h o d u o b č u t n o skrčila z 28,3 na današnjih 12,5%.
3. Največja s p r e m e m b a se je v zvezi s teorijo zgodila pri deležu s p e c i f i č n i h so
cialnih p r e d m e t o v (ki najbolj opraviču
jejo in zaznamujejo p o t r e b n o s t p o s e b n e visokošolske ustanove za socialno delo):
ti so se s s k r o m n i h 20,8% višješolskega deleža p o v e č a l i kar na 43% današnjega vi
sokošolskega programa. Zlasti je to pove
čanje i m p r e s i v n o v k o n k r e t n e m številu ur, ki je v p e t i h letih naraslo v e č kot za trikrat! V p r v e m v i s o k o š o l s k e m letu se je ta delež c e l o p o v z p e l (skoraj) na p o l o v i c o vsega izobraževanja, kar si je verjetno treba razlagati kot n e k e vrste taktiziranje d o univerzitetnih struktur; prav njih je bilo treba č i m b o l j n a z o r n o prepričati, da imajo zahteve p o štiriletnem šolanju real
n o (vsebinsko) p o d l a g o v s t r o k o v n e m To poročilo je sicer iz šolskega leta 1993/94, a je še vedno aktualno, ker gre za enake probleme.
Pojasnilo (kratic za uradno poimenovanje prakse) TER.: »Metode socialnega dela - terenske vaje«
DEL: »Delo v projektnih skupinah«
PRS.: »Metode socialnega dela: prostovoljno delo (projektne skupine)«
PRO.: »Metode socialnega dela: (projektne skupine)«
razvoju in da n e g r e le za običajno insti
t u c i o n a l n o l o g i k o (širjenja). D a n e s , k o je štiriletni p r o g r a m sprejeto dejstvo, p a ta p o t r e b a ni v e č tako izrazita in verjetno je letošnji o b s e g socialnih p r e d m e t o v tudi bolj realen.
4. Pri usodi, kakršno je v t e m času
»tranzicije« doživela praksa, p a v i d i m o ne
verjetno skrčenje njenega obsega. Prav
zaprav skrčenje niti ni pravi izraz — gre za izrinjanje prakse iz šolskega programa, č e p r a v e d i n i v Sloveniji skrbi za socialno-
delavsko izobraževanje na diplomski rav
ni. Z d i se, da je b i l o tudi to izrinjanje del šolske strategije, saj v i d i m o , da se je iz 11,7% prakse (na višji šoli) že naslednje leto — čeprav sta bili u v e d e n i še dve do
datni študijski leti — praksa zmanjšala na s i m b o l i č n a 2% c e l o t n e g a programa. Iz ta
bele v i d i m o , da so se hkrati s k r č e n j e m prakse c e l o njeni uradni nazivi n e n e h n o spreminjali, kar n i m a n o b e n e zveze z vse
b i n o (saj se še danes ukvarjamo s p o v s e m e n a k i m i v s e b i n s k i m i i n organizacijskimi
p r o b l e m i pri praksi kot p r e d p e t i m i leti).
V teh p o i m e n o v a n j i h so poudarjeni različni termini — teren, prostovoljnost, projekti, m e t o d e , delo — m e d t e m k o je sam izraz praksa d o s l e d n o izpuščen; kot da gre za nekaj nestrokovnega i n brez zveze s teorijo in je zato prakso treba za
vijati v bolj skrivnostna imena. Poleg tega je bila nerazumljiva tudi razporeditev prakse: leta 1993 so se celi prvi dve leti študenti V Š S D samo teoretsko usposabl
jali, da b i nadaljnji dve leti to znanje prak
t i č n o preskušali vsega skupaj le 60 ur. T o je k o n k r e t n o p o m e n i l o , da je bil študent skozi c e l o t n i študij v stiku s prakso p o v p r e č n o samo 56 m/Jiut na t e d e n (to je manj kot znaša npr. delež d o p o l n i l n i h de
javnosti v o s n o v n i šoli)! Ta katastrofalna situacija se ni bistveno spremenila niti v najnovejšem (»konsolidiranem«) urniku, kjer je praksa p o v s e m arbitrarno razdel
jena p o letnikih (30 ur vsak letnik), tako da njen s k u p n i delež v v i s o k o š o l s k e m p r o g r a m u znaša le 4%. Zato je treba skra
jno resno vzeti tudi p r i p o m b e študentov, da si želijo »več prakse« (Šugman-Bohinc, M i h e v c 1996: 71). V e n d a r pa trenutno ni videti možnosti, k a k o b i se lahko delež prakse zvečal, saj v e m o , da so obstoječi p r o g r a m i g l e d e s k u p n e g a obsega ur
»zafiksirani« i n bi njeno povečanje nujno šlo na r a č u n d r u g i h predmetov, č e m u r seveda njihovi nosilci praviloma niso nak
lonjeni. P r o b l e m je še toliko bolj pereč, ker se zadnja leta zmanjšujejo tudi mo
žnosti pripravništva za diplomant(k)e, ki je prej vsaj n e k o l i k o blažilo pomanjkanje p r a k t i č n i h izkušenj n a d o d i p l o m s k i ravni.
Č e se b o to stanje res nadaljevalo, b o tudi tiste 4% prakse u č i n k o v a l o ravno na
s p r o t n o o d zaželenega. T a k o reducirana praksa b o n a m r e č sprožila naslednje:
• praktična izkušnja, ki jo b o prakti- kant dobil, b o zaradi skromnega o b s e g a o m e j e n a zgolj na opazovanje (z mini
m a l n o u d e l e ž b o ali brez nje);
• praktikantom b o d o v okoljih, kjer b o d o n a praksi (na praktičnih »bazah«),
lahko ponujena samo najenostavneša opravila, saj za kaj v e č sploh n e b o časa; v t e m primeru je nevarnost, da se prak
tične v e š č i n e socialnega dela reducirajo zgolj na administrativno p o m o č in na o g l e d e p o s a m e z n i h d e l o v n i h mest oz.
uporabnikov;
• m e d prakso in teorijo se b o po
javila vrednostna hierarhija (na r a č u n prve), utrjevala pa se b o z intenzivnostjo, zahtevnostjo in k o l i č i n o predpisanih ob
veznosti, ki jih m o r a študent(ka) opraviti d o d i p l o m e (že zdaj je p r a k t i č n o izo
braževanje v primerjavi z izpitnimi ob
v e z n o s t m i tako nerazvito, da se praksa ocenjuje samo z d v e m a vrednostima:
opravil ali neopravil, m e d t e m k o se izpiti merijo z lestvico o d ena d o deset);
• kombinacija m e d teorijo in prakso b o o n e m o g o č e n a , ker je praksa reduci
rana n a m i n i m u m , pri č e m e r je bila tudi znotraj teorije najbolj zmanjšana ravno skupina t. i. p o v e z o v a l n i h predmetov, ki jih je b i l o v višješolskem p r o g r a m u občut
n o v e č kot v današnjem v i s o k o š o l s k e m (kar ni logično!); odsotnost kombiniranja m e d teorijo in prakso pa o m o g o č a ob
navljanje nevarne dileme ali/ali (pred katero svarim v I. in II. delu tega teksta);
• pozneje, k o se b o d o diplomanti V Š S D s tako izkušnjo »prakse« zaposlili in ko bi lahko postali (kot svetovalci) naj
p o m e m b n e j š i kadrovski p o t e n c i a l za naše praktikante, se j i m s p l o h n e b o zdelo p o t r e b n o , da bi se ukvarjali s č i m takim.
T o kritiko izobraževalnega progra
m a je treba razumeti v kontekstu, ki s e m ga o m e n i l prej: g l e d e na težave, ki jih je imela V Š S D v p r e h o d u na štiriletni študij, in v kontekstu dileme, ki jo danes vsiljuje sama Univerza s svojimi s p r e m e m b a m i (fakultete/strokovne šole). Res je, da v takih razmerah V Š S D n i m a avtonomije, kakršno bi si želela — kljub t e m u pa še v e d n o nosi p o l n o o d g o v o r n o s t za pro
gram, kakršnega razvija.
Sklep. Z a čas »tranzicije« V Š S D v vi
s o k o šolo je z n a č i l n o p r e d v s e m dvoje:
" še zlasti, če zunanji svetovalci tudi v prihodnje ne bodo finančno ali kako drugače stimulirani za ukvar
janje s praktikanti. VŠSD je sicer izdelala predlog kriterijev (B. Mesec, S. Dragoš) za izbor in kvantitativno ter kvalitativno vrednotenje svetovalnega dela v zvezi s praktikanti — kar pa je ostalo dosledno ignorirano.
Čeprav je krivda za to na strani Ministrstva in ne VŠSD, pa je to kaj slaba tolažba.
• trikratno zvečanje specifičnih so
cialnih p r e d m e t o v in
• izrinjanje prakse z urnika.
Prva značilnost je verjetno največja p r i d o b i t e v v zadnjih desedetjih (ki se b o g o t o v o utrjevala še naprej), m e d t e m k o
druga značilnost deluje izrazito zaviralno na razvoj šole in socialnega dela. S p l o h n e gre v e č za to, da bi bilo treba ta negativni trend glede prakse ustaviti. T o v zadnjih nekaj letih ni v e č dovolj — treba ga je obrniti.
Literatura , . - ^ j F. ADAM (1996), Sociološki portreti. Maribor: Založba Obzorja.
P. L. BERGER, T. LucKMANN (1988), Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
T. W. ADORNO (1990), Marginalije o teoriji in praksi. V: V. KATUNARIČ, Teorija društva u frankfurt- skojškoli. Zagreb: Naprijed, 261-284.
A. GiDDENS (1993), Socio/og7. Oxford: Polity Press.
M. GiLBERT (1992), On Social Facts. Princeton: Princeton University Press.
M. HEIDDEGGER (1980), Znanost in osmislitev. Nova revija, VIII, 83/84: 396-405.
D. JARY, J . JARY (1991), Collins Dictionary ofSociology. Glasgow: Harper CoUins Publishers.
A. MAHNIČ(1893), Vporabnost katoliške dogme. Rimski katolik, 5: 28-36.
G. KOCIJAN (ur.) (1991), Seznam predavanj za študijsko leto 1991-1992. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
— (ur.) (1993), Seznam predavanj za študijsko leto 1993-1994. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
K. MARX (1979): Teze o Feuerbachu. V: MARX, ENGELS, Izbrana dela, II. zv. Ljubljana: Cankarjeva založba.
B. MESEC, G. ČAeiNovie-VoGRiNčič(1996), Analiza kronoloških in interakcijskih vzorcev. Socialno delo, ^5, 2:89-114.
M. NATANSON (1990), Introduction. V: A. SCHUTZ, Collected Papers I. Boston: Kluwer Academic Publishers.
M. PAYNE(1995), Social Workand Community Care. London: Macmillan Press Ltd.
A SCHUTZ (1990), Collected Papers I. Boston: Kluwer Academic Publishers.
- (1976), Collected Papers II. The Hague: Martinus Nijhoff.
L. ŠUGMAN-BOHINC, B . MIHEVC (1996), Poročilo o rezultatih vprašalnika o problemih študija v prvem letniku na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani. Socialno delo, 35, 1: 69-71.
A ULE (1992), Sodobne teorije znanosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
M. UREK (1995), Praksa 3- letnika Visoke šole za socialno delo v šolskem letu 1993/94. Socialno delo, 34,1:63-67.
A. UšENieNiK(1910), Sociologija. Ljubljana: Katoliška bukvama.
