• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Narodnostno mešano območje občine Lendava in nova državna meja

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Narodnostno mešano območje občine Lendava in nova državna meja"

Copied!
7
0
0

Celotno besedilo

(1)

NARODNOSTNO MEŠANO OBMOČJE OBČINE LENDAVA IN NOVA DRŽAVNA MEJA

Z u p a n č i č J e r n e j * , R e p o l u s k Peter**

Izvleček UDK 911.3:323.15(497.12 Lendava) Prispevek obravnava vplive nove državne meje med Slovenijo in Hrvaško na narodnostno mešanem območju občine Lendava v severovzhodni Sloveniji. Različne socialne, starostne in narodnostne skupine imajo različen odnos do prostorskih vplivov nove meje.

Ključne besede: Etnične skupine, obmejno območje, politična geografija. Prekmurje, Slovenija

Abstract UDC 911.3:323.15(497.12 Lendava) THE ETHNICALLYMIXED AREA OFTHE COMMUNE OF LENDAVA, ALONG THE NEWLY ESTABLISHED STATE BORDER

The article deals with regional impacis of the new state border benveen Slovenia and Croatia on ethnically mixed area of the commune Lendava in northeast Slovenia. Different social, age and ethnic groups have dissimilar relations towards the influence of that new element in regional structure.

Key words: Ethnic groups, border regions, political geography, Prekmurje, Slovenia

U V O D

O b č i n a L e n d a v a j e tipična o b m e j n a o b č i n a , saj j e p r i b l i ž n o tričetrt njenih m e j a hkrati s l o v e n s k a d r ž a v n a meja s H r v a š k o in M a d ž a r s k o . N e p o s r e d n a bližina Avstrije ( 3 0 k m ) j o skupaj s c e l o t n i m P o m u r j e m postavlja v s k l o p o b m e j n i h o b m o č i j štirih d r ž a v n a r a z m e r o m a m a j h n e m ozemlju.

O b č i n a L e n d a v a s o d i m e d manj r a z v i t a o b m o č j a S l o v e n i j e . K m e č k o p r e b i v a l s t v o j e številčno sicer d o b r o z a s t o p a n o , t o d a zaradi prevelike parcelne in p o s e s t n e razdrobljenosti g o s p o d a r s k o ni p o s e b n o u s p e š n o . Število p r e b i v a l s t v a stagnira ali c e l o n a z a d u j e . N a o b m e j n e m o b m o č j u živi mdi m a d ž a r s k a n a r o d n a manjšina, k i j e leta 1991 predstavljala 2 4 . 2 % p r e b i v a l s t v a o b č i n e in 4 9 % p r e b i v a l s t v a n a r o d n o s t n o m e š a n e g a o b m o č j a v P r e k m u r j u . S l e d n j e o b s e g a v z h o d n i in j u ž n i del o b č i n e z m e s t o m L e n d a v o in n j e n i m s u b u r b a n i m o b m o č j e m ( K l a d n i k , Repolusk, 1992; Z u p a n č i č , 1990). O b m e j n a lega z M a d ž a r s k o prebivalstvu ni prinašala koristi, prej n a s p r o t n o . Z a r a d i zaprtosti in nizke g o s p o d a r s k razvitosti n a o b e h straneh meje j e bil regionalni razvoj zavrt ( K l e m e n č i č , 1987). N o v e politične r a z m e r e , ki so nastale z o s a m o s v o j i t v i j o Slovenije, prinašajo nove dejavnosti širšega d r ž a v n e g a p o m e n a . M e j a z M a d ž a r s k o se p o s t o p o m a odpira,

• Mag., Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, SLO Dipl. geogr.. Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, SLO

(2)

P R O U Č E V A N O O B M O Č J E IN M E T O D A D E L A

N a m e n raziskave j e bil ugotoviti vpliv novonastale meje na različne skupine prebivalstva.

Raziskava j e potekala na n a r o d n o s t n o m e š a n e m območju v naselju Petišovci (Peteshaza) j u l i j a 1992 v okviru m l a d i n s k e g a r a z i s k o v a l n e g a tabora. Naselje j e za merjenje v p l i v o v

m e j e k o t n o v e g a e l e m e n t a v pokrajini p r i m e m o iz naslednjih r a z l o g o v : - leži o b n o v i meji in ima m e d n a r o d n i mejni p r e h o d ;

- sodi v ožje s u b u r b a n o o b m o č j e L e n d a v e ; p r e b i v a l s t v o j e s o c i a l n o in g o s p o d a r s k o bolj h e t e r o g e n o , o d n o s i d o n o v e m e j e so strukturirani;

- n a s e l j e j e n a r o d n o s t n o izrazito m e š a n o . Poleg avtohtonega slovenskega in m a d ž a r s k e g a p r e b i v a l s t v a se j e v preteklih desetletjih sem priselilo večje število H r v a t o v iz bližnjega M e d j i m u r j a , k a r j e n a r o d n o s t n o sestavo še bolj p o p e s t r i l o . Leta 1991 j e b i l o od 891 p r e b i v a l c e v 4 0 4 M a d ž a r o v ( 4 5 . 3 % ) , 3 2 4 S l o v e n c e v ( 3 6 . 4 % ) in 91 H r v a t o v (10.2 % ) . Z a n k e t o s m o zajeli 156 g o s p o d i n j s t e v s 4 9 9 prebivalci ali 56 % populacije. V p r a š a n j a v anketi so se n a n a š a l a na splošne vplive meje na razvoj naselja, o d n o s d o r e ž i m a na meji ter v p l i v o v n o v e meje na različna p o d r o č j a življenja. Strukturiranost o d n o s o v d o meje s m o merili s p o m o č j o tipov gospodinjstev glede na narodnostno oziroma j e z i k o v n o pripadnost ter s t a r o s t n o in i z o b r a z b e n o strukturo.

R E Z U L T A T I A N A L I Z E

Politični in g o s p o d a r s k i okvir dogajanj n a o b m o č j u so julija 1992, ko se j e r a z i s k a v a vršila, o p r e d e l j e v a l i naslednji e l e m e n t i :

- v o j n e r a z m e r e n a H r v a š k e m , - b e g u n c i ,

- razlike v c e n a h b l a g a na d r o b n o ,

- nižja c e n a h r v a š k i h kmetijskih pridelkov, - o m e j i t e v v n o s a kmetijskih p r i d e l k o v in

- b i s t v e n o m o č n e j š a d n e v n a m i g r a c i j a s h r v a š k e strani n a s l o v e n s k o .

nastala p a j e tudi n o v a d r ž a v n a m e j a s H r v a š k o . Inovacije v prostoru b o d o n e d v o m n o s p r e m e n i l e r e g i o n a l n o , g o s p o d a r s k o , d e m o g r a f s k o , socialno, n a r o d n o s t n o in p o l i t i č n o strukturo.

(3)

v l o g a d e l e ž

pozitivna 28.1 %

n i m a vpliva 4 2 . 5 % n e g a t i v n a 2 9 . 4 %

skupaj 1 0 0 . 0 %

Vir: Anketa, Mladinski raziskovalni socialnogeografski tabor, Pomurje 20, julij 1992, N = 156

Vplivi na mnenje o p o m e n u o b m e j n e lege s o številni; od e t n i č n o - e m o c i o n a l n i h in političnih d o p o v s e m g o s p o d a r s k i h . P o k a z a l e so se p o m e m b n e razlike g l e d e na n a r o d n o s t n o strukturo vprašanih. P r e b i v a l c i iz h r v a š k i h ali m e š a n i h g o s p o d i n j s t e v so vpliv n o v e meje ocenjevali precej bolj n e g a t i v n o (30.6%)), še bolj prebivalci iz m a d ž a r s k i h in m e š a n i h s l o v e n s k o - madžarskih g o s p o d i n j s t e v (33.3 % ) kot s l o v e n s k o p r e b i v a l s t v o ( 1 8 . 0 %)). N a s p r o t n o p a so vpliv n o v e m e j e kot p o z i t i v e n d e j a v n i k r a z v o j a opredeljevali najmanj iz slovenskih (20.6 %), nato iz hrvaških in m e š a n i h ( 2 7 . 8 %) in največ iz m a d ž a r s k i h in mešanih gospodinjstev (31.3 % ) . N a s p r o t j e j e le n a v i d e z n o . S l o v e n s k o p r e b i v a l s t v o j e urbanizirano, v e z a n o na zaposlitev in o s k r b o v d o m a č i h centrih in v veliki m e r i indiferentno d o vplivov n o v e razmejitve. H r v a š k o p r e b i v a l s t v o j e b i s t v e n o bolj v e z a n o na d n e v n o d e l o v n o migracijo in vsaj o b č a s n o o s k r b o v a n j e na hrvaški strani. Ker so priseljenci, imajo na drugi strani meje veliko s o r o d n i k o v in z n a n c e v . M e j a j e stike z njimi n e k o l i k o omejila. Toda o b e n e m j e h r v a š k o p r e b i v a l s t v o z a d o v o l j n o z razmejitvijo, ker vidi v p l a č a h , c e n o v n i h in d a v č n i h razlikah m o ž n o s t š p e k u l a c i j e in r e d n o s t i pri m e d d r ž a v n e m p r e t o k u dobrin in kapitala. Z a t o si želi čimbolj liberalen r e ž i m na meji.

M a d ž a r s k o prebivalstvo j e socialnogospodarsko najbolj heterogeno. R a z p e t o j e m e d klasično a g r a r n o in u r b a n o strukturo in zato tudi najbolj h e t e r o g e n o g l e d e o d n o s a d o v p l i v o v n o v e m e j e . Mlajše m a d ž a r s k o p r e b i v a l s t v o ocenjuje stanje p o d o b n o kot s l o v e n s k o , starejše, ki j e p r a v i l o m a bolj agrarno, p a vidi v meji zaradi k o n k u r e n c e cenejših h r v a š k i h kmetijskih

p r i d e l k o v in zaradi omejevanja trga grožnjo lastni ekstistenci in si z a t o želi bolj z a p r t o m e j o . Del o d g o v o r o v glede omenjenih razlik pojasnjuje analiza o d g o v o r o v na vprašanja o r e ž i m u n a novi meji (tabela 2 ) .

Tab. 2 : Želje anketiranih glede r e ž i m a na s l o v e n s k o - h r v a š k i meji

Die B e u r t e i l u n g d e r G r e n z k o n t t r o l e an d e r slovvenisch-kroatischen G r e n z e

o d g o v o r d e l e ž

m e j o bi morali bolj zapreti 3.9 %

razvoj meje j e n o r m a l e n 4 0 . 0 % m e j o j e treba p o v s e m odpreti 56.1 %

skupaj 1 0 0 . 0 %

Vir: Anketa, Mladinski raziskovalni socialnogeografski tabor, Pomurje 20, julij 1992, N = 156 T a b . 1: V l o g a n o v e o b m e j n e lege n a razvoj naselja

D e r Einfluss d e r neuen G r e n z l a g e an die E n t w i c k l u n g des O r t e s

(4)

stanje stanje

s e j e ni s e j e

z a d e v a izboljšalo s p r e m e m b p o s l a b š a l o

stiki s s o r o d n i k i 1.5 70.4 28.1

stiki z z n a n c i 1.4 7 3 . 4 2 5 . 2

obisk p r i r e d i t e v 3.1 6 9 . 8 27.1

članstvo v društvih 2.5 6 7 . 9 2 9 . 6

obisk pri o b r t n i k u 6.1 7 6 . 5 17.3

o s k r b a z živili 51.0 3 3 . 8 15.2

nakupi k m e t . r e p r o m a t e r i a l a 35.2 36.2 2 8 . 6

drugi n a k u p i 4 3 . 9 3 5 . 0 2 1 . 1

imajo o b r t n a H 2.4 2 6 . 6 6 9 . 0

zaposlitev na H . 0 32.6 6 7 . 4

imajo z e m l j o na H . 2.2 2 4 . 4 7 3 . 3

p r o d a j a k m e t . prid. 0 2 2 . 7 7 7 . 3

o b č u t e k utesnjenosti 5.4 70.1 2 4 . 5

o b č u t e k varnosti 2 2 . 9 6 6 . 7 10.4

Vir: anketa. Mladinski raziskovalni socialnogeografski tabor Pomurje 20, julij 1992, N = 156

Težnje p o večji zaprtosti m e j e se pojavljajo le pri s l o v e n s k e m (2.8 % ) in m a d ž a r s k e m ter m e š a n e m s l o v e n s k o - m a d ž a r s k e m prebivalstvu (6 % ) . To se pojavlja pri p r e t e ž n o starejšem in manj i z o b r a ž e n e m prebivalstvu (v strukturi tudi sicer prevladujejo tisti z o s n o v n o šolo in manj), n e pa pri prebivalcih z višjo in v i s o k o i z o b r a z b o . Pri M a d ž a r i h k o t najbolj agrarni populaciji j e t o p o v e z a n o z že o m e n j e n o k o n k u r e n č n o s t j o kmetijskih p r i d e l k o v t a k o n a h r v a š k e m trgu kot pri d o m a č i o d k u p n i m r e ž i . M a d ž a r s k o p r e b i v a l s t v o j e tudi najbolj indiferentno d o r e ž i m a na meji o z i r o m a m e n i , d a j e njen razvoj n o r m a l e n . Večjo težnjo p o odprti meji izraža s l o v e n s k o (60 % ) in še bolj h r v a š k o ( 6 9 . 4 % ) p r e b i v a l s t v o . Pri slednjem so p o l e g že omenjenih g o s p o d a r s k i h interesov p o m e m b n i tudi stiki s sorodniki in znanci n a H r v a š k e m ter o h r a n i t e v stikov z m a t i č n o d o m o v i n o n a s p l o h .

S p r e m e m b e n a p o d r o č j i h j a v n e g a življenja o b meji lahko d e l i m o na nekaj skupin (tabela 3):

- stiki in o b i s k o v a n j e prireditev, - o s k r b a ,

- z a p o s l i t e v in d r u g e g o s p o d a r s k e dejavnosti n a drugi strani m e j e in - o d n o s d o m e j e kot e l e m e n t a varnosti, o z i r o m a utesnjenosti.

Tab. 3 : K a k o a n k e t i r a n i p r e b i v a l c i P e t i š o v e c ocenjujejo r a z m e r e p o v p o s t a v i t v i n o v e d r ž a v n e meje s H r v a š k o (julij 1992)

W i e beurteilen die E i n w o h n e r v o n P e t i š o v e c die L a g e nach der F e s t l e g u n g der G r e n z e zu K r o a t i e n (Juli 1992)

(5)

S K L E P

O p r a v l j e n a analiza opozarja na nujnost upoštevanja razlik m e d p o s a m e z n i m i socialnimi in n a r o d n o s t n i m i s k u p i n a m i . Ker j e o b m o č j e n a r o d n o s t n o m e š a n o , ima to precejšnjo p o l i t i č n o t e ž o . Opozoriti j e t r e b a tudi n a vprašanje varnosti. R e ž i m na meji m o r a p o eni strani o m o g o č a t i p r e k o m e j n o sodelovanje in s tem krepiti g o s p o d a r s k o in d e m o g r a f s k o o s n o v o l o k a l n e g a prebivalstva, p o drugi strani pa zagotoviti u s t r e z n o stopnjo varnosti t a k o z a r a d i lokalnega prebivalstva k a k o r tudi zaradi d r ž a v e Slovenije in m e d n a r o d n e s k u p n o s t i .

V z p o s t a v i t e v n o v e m e j e j e v o b m e j n o o b m o č j e prinesla številne s p r e m e m b e . N a n o v e inovacije se najhitreje o d z i v a mlajše, bolje i z o b r a ž e n o in m o b i l n o p r e b i v a l s t v o . T a k o lahko h r v a š k o p r e b i v a l s t v o izkorišča p o z n a v a n j e o b m o č i j n a o b e h straneh m e j e in številne stike n a H r v a š k e m ter se lažje uveljavlja v terciarnih dejavnostih. M a d ž a r i , ki so še najbolj vezani na kmetijsko p r i d e l a v o , b o d o z n a m e š č a n j e m n o v e infrastrukture ter drugih g o s p o d a r s k i h in negospodarskih dejavnosti na odpirajoči se tromeji izgubljali Zmanjšanje o z i r o m a otežkočanje stikov s sorodniki, znanci in organizacijami n a H r v a š k e m p r i z a d e v a skoraj izključno h r v a š k o p r e b i v a l s t v o . M e j a j e s stališča le-tega p r e r e z a l a prej e n o t e n p r o s t o r (kar ne drži; obstajali so številni stiki, v e n d a r p r o s t o r še ni bil e n o t e n ) .

M o ž n o s t o s k r b e se j e bistveno izboljšala; r a z l o g so bile nižje c e n e b l a g a n a H r v a š k e m . P r e b i v a l c i so m n o ž i č n o n a k u p o v a l i v bližnjih oskrbnih središčih na H r v a š k e m . T r g o v s k a podjetja n a slovenski strani so zaradi tega občutila krizo. Slabšanje g o s p o d a r s k i h r a z m e r na H r v a š k e m j e zelo omejilo m o ž n o s t i zaposlovanja. Prizadet j e bil tudi del slovenskih u p o k o j e n c e v , ki s o d o b i v a j o h r v a š k e p o k o j n i n e . N a s p r o t n o j e bil del H r v a t o v b r e z državljanstva zaskrbljen za d e l o v n a m e s t a . K m e č k o p r e b i v a l s t v o j e z a r a d i nižjih cen na H r v a š k e m izgubilo velik del trga. Lastnikom zemljišč na h r v a š k i strani j e bila o t e ž k o č e n a o b d e l a v a zemlje in p r e v o z pridelkov.

Velika večina prebivalstva meje ne čuti kot m e h a n i z m a p o v e č e v a n j a utesnjenosti, niti p o v e č e v a n j a v a r n o s t i . K o t d e j a v n i k p o v e č a n e utesnjenosti d o j e m a m e j o zlasti m l a j š e prebivalstvo, ki ima večje ambicije po prostorski mobilnosti. Precej večji d e l e ž prebivalstva ( 2 2 . 9 % ) , zlasti M a d ž a r o v in S l o v e n c e v ocenjuje, d a j e meja izboljšala varnostni p o l o ž a j . Z a razvoj o b m e j n e g a o b m o č j a j e i z r e d n e g a p o m e n a tudi p r i p r a v l j e n o s t l o k a l n e g a prebivalstvo, da premosti trenutne težave. Slovensko in v e č i n o m a tudi h r v a š k o prebivalstvo vidi r a z v o j n e m o ž n o s t i v krepitvi terciarnih dejavnosti, zlasti t r g o v i n e in gostinstva. Pri m a d ž a r s k i h in m e š a n i h gospodinjstvih ( s l o v e n s k e m , m a d ž a r s k e m ) j i h skoraj tretjina daje p r e d n o s t odpiranju novih, p r e d v s e m m a l o o b m e j n i h p r e h o d o v . Pri tej s k u p i n i j e tudi največji d e l e ž tistih, ki o iniciativi ne razmišljajo. R a v n o v t e m j e n e v a r n o s t , da m a d ž a r s k a manjšina zaradi svojih strukturnih slabosti v novonastalih r a z m e r a h še bolj n a z a d u j e .

(6)

L I T E R A T U R A

B e l e c B . , 1 9 9 2 , N e k a j z n a č i l n o s t i z e m l j i š k o p o s e s t n e in z a p o s l i t v e n e p o v e z a n o s t i m e d republikama Slovenijo in Hrvaško v obmejnih območjih severovzhodne Slovenije, G e o g r a p h i c a S l o v e n i c a , 2 3 , Ljubljana, str. 3 6 3 - 3 7 2

K l a d n i k D., Repolusk P., 1992, Razvoj podeželja v občini Lendava in ohranjanje n a r o d n o s t n e identitete M a d ž a r o v , Geografski vestnik, 6 4 , Ljubljana, str. 5 3 - 7 2

K l e m e n č i č V., 1987, D r ž a v n a m e j a na o b m o č j u SR Slovenije kot nov geografski f e n o m e n , R a z p r a v e in g r a d i v o , 2 0 , Ljubljana,str. 5 7 - 8 1

R e p o l u s k P , 1985, D r u ž b e n o g o s p o d a r s k e značilnosti n a r o d n o s t n o m e š a n e g a o b m o č j a v P r e k m u r j u , G e o g r a p h i c a S l o v e n i c a , 16, N a r o d n o s t n o m e š a n a o b m o č j a v S R Sloveniji.Prekmurje. S l o v e n s k a Istra, Ljubljana, str. 2 9 - 4 0

V i l h a r N . , R e p o l u s k P., B e l t r a m P., 1987, P r o s t o r s k o urbanistični in d e m o g r a f s k i p r i k a z ter s o c i o - e k o n o m s k a p r o b l e m a t i k a n a s e l j a D o b r o v n i k / D o b r o n a k , M a d ž a r i in S l o v e n c i . S o d e l o v a n j e in sožitje o b j u g o s l o v a n s k o - m a d ž a r s k i meji, Ljubljana, str. 131-169

Z u p a n č i č J., 1990, Emičnoregionalni problemi m a d ž a r s k e manjšine v Prekmurju, Geografija v šoli, 1, Ljubljana, str. 3 2 - 3 3

G r a d i v o M l a d i n s k e g a r a z i s k o v a l n e g a s o c i a l n o g e o g r a f s k e g a tabora, Pomurje 2 0 , Petišovci / P e t e s h a z a , j u l i j 1 9 9 2 , N = 156 ( a n k e t e hrani arhiv Inštituta za geografijo U n i v e r z e , Ljubljana)

E T H N I S C H G E M I S C H T E S G E B I E T D E R G E M E I N D E L E N D A V A U N D D I E N E U E S T A A T S G R E N Z E

Z u s a m m e n f a s s u n g

G r e n z g e b i e t s p r o b l e m a t i k triflfl fiier die G e m e i n d e L e n d a v a noch b e s o n d e r s zu: rund drei Viertel ihrer G r e n z e n teilen sie mit von U n g a r n und Kroatien, von o e s t e r r e i c h i s c h e r G r e n z e ist die G e m e i n d e a b e r nur 30 k m entfemt. Das G e b i e t ist ethnisch gemischt: d e n n neben a u t o c h t o n e r slovvenischer und ungarischer B e v o e l k e r u n g vvohnen hier noch Migranten aus K r o a t i e n . D u r c h die Einstellung einer neuer Staatsgrenze zu Kroatien sind in d a s L e b e n l o k a l e r B e v o e l k e r u n g e i n i g e A e n d e r u n g e n e i n g e t r a g e n vvorden. In u n s e r e r F o r s c h u n g s a r b e i t vvird eroertet, vvie einzelne B e v o e l k e r u n g s g r u p p e n auf die neu e n t s t a n d e n e Situation reagieren. E i n z e l n e G r u p p e n vvurden nach Alter, B i l d u n g und nationaler bzvv. sprachiicher Zugehoerigkeit klassifiziert. Unsere Analyse schioss Petišovci zemljišča, p r e m a j h n a socialna in p r o s t o r s k a m o b i l n o s t pa j i h b o ovirala pri vključevanju v s o d o b n e d r u ž b e n e p r o c e s e . Zanje to p o m e n i d o l o č e n o n e v a r n o s t izgubljanja njihove n a r o d n e identitete. P o v e č a n o socialno n e r a v n o v e s j e m e d različnimi n a r o d n o s t n i m i s k u p i n a m i bi lahko p r i v e d l o tudi d o političnih konfliktov.

(7)

ein, eine S i e d l u n g mit e i n e m n e u errichtetem G r e n z u e b e r g a n g . D i e F o r s c h u n g vvurde im Juli 1992 durchgefuehrt.

Betroffen vvaren v o r allem die Bauer, groesstenteils B e v o e l k e r u n g aelterer J a h r g a e n g e , d a sie ihre E r z e u g n i s s e in K r o a t i e n vvegen dortiger n i e d r i g e r e n Preise nicht zu M a r k t b r i n g e n k o n n t e n . Wegen der K o n k u r e n z aus Kroatien ist a b e r auch d e r Verkauf in P r e k m u r j e schlechter ausgefallen. Z u z u e g l i c h vvar auch d e r Z u g a n g zu den G r u n d s t u e c k e n a u f d e r a n d e r e n Seite der G r e n z e erschvvert.

P o s i t i v e Effekte vvurden in d e r Versorgung b e m e r k b a r : vvegen d e r n i e d r i g e r e n Preise in K r o a t i e n kaufte die B e v o e l k e r u n g in vielen Faellen dort ein. Desvvegen g e l a n g t e n viele e i n h e i m i s c h e L a e d e n und einige G a s t h o e f e in K r i s e .

Die kroatische und die gemischte Bevoelkerung, vorvviegend j u e n g e r e Leute, vvar einerseits d a d u r c h betroffen. Vor allem b e k l a g e n sie sich vvegen d e r j e t z i g e n schvvierigeren K o n t a k t a u f h a h m e mit Vervvandten u n d B e k a n n t e n . A n d e r e r s e i t s vvaren sie aber, d a n k d i e s e r Bekanntschaften im Vorteil, d e n n d a d u r c h e r g a b e n sich viele S p e k u l a t i o n s m o e g l i c h - keiten.

Z u r Entvvicklung eines G r e n z g e b i e t e s ist v o n g r o e s s t e r B e d e u t u n g d i e Bereitschaft d e r lokalen B e v o e l k e r u n g , derzeitige Schvvierigkeiten zu uebervvinden. Slovvenische u n d g r o e s s t e n t e i l s a u c h k r o a t i s c h e B e v o e l k e r u n g sieht E n t v v i c k l u n g s m o e g l i c h k e i t e n in d e r S t a e r k u n g t e r z i a r e r T a e t i g k e i t e n , vor a l l e m d e s H a n d e l s u n d d e r Gastvvirtschaft. B e i u n g a r i s c h e r und g e m i s c h t e r (slovvenischer und u n g a r i s c h e r ) B e v o e l k e r u n g s p r a c h sich fast ein Drittel fuer das Eroeffen neuer, v o r allem K l e i n g r e n z u e b e r g a e n g e , a u s . Bei dies er G r u p p e vvar der groesste Anteil derjeniger, d e r j e d o c h u e b e r irgendvvelche E i g e n - I n i z i a t i v e nicht n a c h d a c h t e . Darin liegt die Gefahr, d a s s die u n g a r i s c h e M i n d e r h e i t vvegen ihrer strukturbedingten Schvvaechen in der n e u e n t s t a n d e n e n Situation in e i g e n e r ZahI nicht n o c h m e h r d e m Schrumpfen verfaelit.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

The aim of the article is to examine the models of cross-border student mobility developing in the European border regions, with special attention on the area between Italy

According to selected contextual variables there were no differences connected to the reasons for migration to Croatia, although respondents who have lived longer in Croatia

The article presents the results of the research on development of health literacy factors among members of the Slovenian and Italian national minorities in the Slovenian-Italian

If the number of native speakers is still relatively high (for example, Gaelic, Breton, Occitan), in addition to fruitful coexistence with revitalizing activists, they may

We analyze how six political parties, currently represented in the National Assembly of the Republic of Slovenia (Party of Modern Centre, Slovenian Democratic Party, Democratic

Roma activity in mainstream politics in Slovenia is very weak, practically non- existent. As in other European countries, Roma candidates in Slovenia very rarely appear on the lists

Rather than setting up a hypothesis, the article poses a research question as a starting point for the exploration of interlingual communication and interpreter- mediated

The comparison of the three regional laws is based on the texts of Regional Norms Concerning the Protection of Slovene Linguistic Minority (Law 26/2007), Regional Norms Concerning