ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Urban OGRIN
KRMLJENJE TELET PO VOLJI DO ODSTAVITVE
DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2022
Urban OGRIN
KRMLJENJE TELET PO VOLJI DO ODSTAVITVE
DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij – 1. stopnja
AD LIBITUM FEEDING CALVES UNTIL WEANING
B. SC. THESIS
Academic Study Programmes
Ljubljana, 2022
Diplomski projekt je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorja diplomskega projekta imenovala doc. dr. Silvestra Žgura.
Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana Pirman
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: doc. dr. Silvester ŽGUR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum predstavitve:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du1
DK UDK 636.2(043.2)=163.6
KG govedo, teleta, prehrana živali, krmljenje, vzreja AV OGRIN, Urban
SA ŽGUR, Silvester (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo - zootehnika
LI 2022
IN KRMLJENJE TELET PO VOLJI DO ODSTAVITVE TD Diplomski projekt (Univerzitetni študij – 1. stopnja) OP VIII, 27 str., 7 pregl., 7 sl., 61 vir.
IJ sl JI sl/en
AI V diplomskem projektu smo predstavili krmljenje telet po volji kot alternativno vzrejo v primerjavi s konvencionalno vzrejo telet, kjer je zauživanje mleka oz. mlečnega nadomestka omejeno. Pri tej vzreji teleta v predodstavitvenem obdobju popijejo tudi do 20 % telesne mase na dan v obliki mlečnega nadomestka ali polnomastnega mleka. Ker je zelo pomembno, da teleta do odstavitve dosegajo čim večje priraste, je potrebno urediti dnevni obrok tako, da teleta lahko zaužijejo o čim več hranljivih snovi. Le te so ključ do hitre rasti in dobrega razvoja vseh organov in organskih sistemov. Potrebno je uskladiti tekoči obrok in od drugega tedna dalje tudi suhi obrok s štarterjem in senom. Pri tem moramo biti pozorni, saj so teleta v glavnem še neprežvekovalci in je njihov glavni obrok še zmeraj tekoča krma. Če to ne upoštevamo, teleta izpostavljamo stresu, posledično manj pojedo in slabše priraščajo. Dobro razvito tele v predodstavitvenem obdobju, običajno tudi po odstavitvi še naprej dobro prirašča, posledično prej spolno dozori in tako rejcu omogoča zgodnejšo reprodukcijo. Rezultat dobre vzreje telet se odrazi tudi na poznejši mlečnosti, saj različni raziskovalci ocenjujejo, da se lahko v prvi laktaciji mlečnost poveča tudi za do 4 %.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Du1
DC UDC 636.2(043.2)=163.6
CX cattle, calves, animal nutrition, feeding, breeding AU OGRIN, Urban
AA ŽGUR, Silvester (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Academic Study Programme in Agriculture – Animal Production
PY 2022
TY AD LIBITUM FEEDING CALVES UNTIL WEANING DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes)
NO VIII, 27 p., 7 tab., 7 fig., 61 ref.
LA sl AL sl/en
AB In B. Sc. Thesis, we presented ad libitum feeding of calves until weaning as an alternative to conventional restricted milk feeding. In this alternative method, calves can drink up to 20 % of their body weight per day in the form of milk replacer or whole milk during the period before weaning. Since it is very important that calves achieve the highest growth rate possible before weaning, the daily ratio must be managed to allow calves to consume as many nutrients as possible. Nutrients are key to rapid growth and development of all organs and organ systems. It is necessary to coordinate liquid feeding and, beginning in the second week, dry feeding with a starter and hay. Care must be taken as calves are mostly still non-ruminants and their main part of the feed ratio is still liquid feed. If we do not take this into account, calves will be exposed to stress, resulting in lower feed intake and growth rate. A well-developed calf in the pre-weaning period continues to grow well, consequently reaching sexual maturity earlier and also allowing for earlier reproduction. The result of good calf rearing is also reflected in later milk yield, as various researchers estimate that milk yield can increase by up to 4 % in the first lactation.
KAZALO VSEBINE
str
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VI KAZALO SLIK ... VII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... VIII
1 UVOD ... 1
2 PREGLED OBJAV ... 2
2.1 NAPAJANJE PO VOLJI ... 2
2.1.1 Kolostralno obdobje ... 2
2.1.2 Mlečno obdobje ... 3
2.2 ZDRAVSTVENO STANJE TELET V VZREJI ... 8
2.3 POSTODSTAVITVENO OBDOBJE ... 10
2.3.1 Razvoj prebavnega trakta ... 10
2.3.2 Telesna masa in konstrukcija skeleta ... 14
2.3.3 Puberteta, prva telitev in prva laktacija ... 15
3 ZAKLJUČEK ... 21
4 VIRI ... 22 ZAHVALA ...
KAZALO PREGLEDNIC
str Preglednica 1: Kemijska sestava mleziva (prvih 24 ur po telitvi) in mleka (Roy, 1980; Blum in Baumrucker, 2008) ... 3 Preglednica 2: Telesna masa (kg), dnevni prirast (kg/dan), količine popitega mleka (kg/dan),
količine zaužitega štarterja in sena (kg/dan) pri 48 teličkah obeh vzrej pred, med in po odstavitvi (Jasper in Weary, 2002) ... 5 Preglednica 3: Telesne mere teličk v konvencionalni vzreji z MN in vzreji po volji s PM
(Shamay in sod., 2005) ... 7 Preglednica 4: Teža prebavnega trakta in vitalnih organov (kg) pri 60 dni starih telicah
(Moallem in sod., 2010)... 12 Preglednica 5: Telesne mere (cm) pri teličkah, starih 180, 270, 340 in 550 dni (Shamay in sod.,
2005) ... 15 Preglednica 6: Starost testnih telic (dan) pri pojavu prvega estričnega ciklusa in prvi telitvi,
količina mleka (kg), % maščob in beljakovin v mleku v prvi laktaciji, preračunano na 305 dni (Shamay in sod., 2005) ... 18
Preglednica 7: Primerjava starosti telic ob prvi telitvi (dan), količine mleka (kg), % maščob in beljakovin ob prvi laktaciji med konvencionalno in intenzivno vzrejo (Raeth- Knight in sod., 2009) ... 19
KAZALO SLIK
str Slika 1 in slika 2: Telesna masa (kg) telet od rojstva do 63. dneva starosti (slika levo) in povprečna količina popitega mleka/dan (slika desno) pri konvencionalni vzreji in vzreji telet krmljenih po volji (prir. po Jasper in Weary, 2002) .. 5 Slika 3 in slika 4: Povprečno dnevno zauživanje suhe snovi (kg/dan) z MN (mlečni
nadomestek), PM (polnomastno mleko) in štarterjem (slika levo) ter seštevek obeh vrednosti ((kg/dan)(MN + štarter in PM + štarter))(slika desno) pri teličkah od prvega dne do 78 dne starosti pri vzreji po volji (prir.
po Moallem in sod., 2010) ... 8 Slika 5: Koča ali iglu predstavlja znanji bivalni prostor (Orešnik in Lavrenčič, 2013: 113) ... 9 Slika 6 : Razlika v razvitosti vampa; na levi vamp teleta, ki je bilo krmljeno samo z mlekom;
na sredini vamp teleta krmljen z mlekom in senom; na desni vamp teleta krmljen z mlekom in štarterjem (Dowie, 2013) ... 11 Slika 7: Povprečna količina koncentracije D-ksiloze v krvi testnih živali konvencionalne vzreje
(B) in vzreje po volji (A) (prir. po Huber in sod., 1984) ... 13
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
HMK – hlapne maščobne kisline
IGF-1 – inzulinu podobni rastni faktor 1 MN – mlečni nadomestek
PM – polnomastno mleko
1 UVOD
Vzreja telet do odstavitve je eno najzahtevnejših opravil v govedoreji. V svetovnem merilu je smrtnost novorojenih telet še zmeraj visoka, predvsem zaradi slabe telesne imunosti, saj se teleta skotijo brez protiteles v svojem krvnem obtoku. Od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2012 smo v Sloveniji imeli zabeleženih 1.333.668 rojstev telet, od tega jih je 11,02% poginilo do starosti enega leta (Rudolf, 2016). Da bi ta odstotek kar najbolje zmanjšali, je potrebno urediti dobro bivalno okolje, vzdrževati čistočo in zagotoviti zadostno količino krme za žival. Potrebno je prilagoditi količino mleka in krme tako, da se bo tele po odstavitvi še naprej normalno razvijalo in dobro priraščalo.
Dobro in uspešno vodenje prehrane sesnih telet se odrazi v dnevnem prirastu in telesni masi.
Zagotovi nam, da bodo teleta po odstavitvi rastla hitreje. Večja količina mleka v sesnem obdobju pomeni večjo količino zaužitih hranljivih snovi, ki jih mlada žival potrebuje za uspešno rast. Pri sesnih teletih je eden od glavnih ciljev tudi zagotoviti dobro razvite prebavne organe.
Način reje pomembno vpliva na čas in obseg razvoja predželodcev; vampa, kapice in prebiralnika.
V diplomskem projektu bomo predstavili rast in razvoj telet do odstavitve v vzreji po volji, predvsem napajanje s polnomastnim mlekom ali mlečnim nadomestkom po volji. Napram konvencionalni vzreji, ta alternativna vzreja omogoča večjo količino popitega mleka pri teletih v sesnem obdobju, večje zauživanje hranljivih snovi pa vpliva na hitrejšo rast. Osredotočil se bom bolj na teleta mlečnih pasem kajti dobra vzreja telic se prične že takoj po rojstvu do odstavitve. Odraz le te se lahko kasneje pozna tudi na mlečnosti krave. Za rejca je dobra telica tista, ki hitro dozori, je zdrava, dobro izkorišča krmo in v času življenja priredi čim več mleka.
2 PREGLED OBJAV
2.1 NAPAJANJE PO VOLJI
2.1.1 Kolostralno obdobje
Tele se rodi brez protiteles v krvi, saj ta v času brejosti ne prehajajo skozi posteljico. Zato morajo teleta takoj po rojstvu obvezno dobiti mlezivo oziroma kolostrum. Mlezivo je prvo mleko, ki ga krava izloča po telitvi, bogato z beljakovinami, ki teleta ščitijo pred okužbami.
Tele mora mlezivo zaužiti čimprej po rojstvu, ko je vsebnost zaščitnih snovi v njem največja.
Prepustnost črevesne sluznice za zaščitne snovi se zelo hitro manjša in po 36 urah povsem preneha (Žgajnar, 1990).
Posebna vrednost mleziva je v tem, da vsebuje mnogo več hranljivih snovi kot mleko (preglednica 1). Predvsem vsebuje več beljakovin, rudninskih snovi, karotenov in drugih vitaminov ter posebne zaščitne snovi (imunoglobuline) (Verbič, 1980; Orešnik in Lavrenčič, 2013). Ti prenesejo imunost z matere na tele, dokler ne razvije lastnega aktivnega imunskega sistema (Žgajnar, 1990) in tako ima pomembno funkcijo pri varovanju zdravja teleta.
Poleg na imunsko zaščito, mlezivo zelo vpliva na rast prebavnega trakta novorojenega teleta.
Rastni faktorji (IGF-1, IGF-2, EGF) in hormoni (inzulin, prolaktin, leptin), ki se v mlezivu nahajajo v povečani koncentraciji, pozitivno vplivajo na rast črevesnih resic in na rast celotnega tankega črevesja. Ker so vsebnosti le teh v mlezivu največje prvih 24 ur, je zato toliko bolj pomembno, da novorojeno tele zaužije mleziva po volji (Blum, 2006). Rastni faktorji in hormoni v mlezivu izboljšujejo tudi rast celic v sluznici in imajo vpliv na sintezo beljakovin v enterocitih (Xu, 1996). Blum (2006) in Hammon s sod. (2012) menijo, da povečana količina glukoze in inzulina v mlezivu pozitivno vpliva in izboljša izločanje rastnega hormona v hipofizi. To privede do večjega izločanja rastnega hormona v predodstavitvenem in postodstavitvenem obdobju in posledično boljše rasti teleta.
Preglednica 1: Kemijska sestava mleziva (prvih 24 ur po telitvi) in mleka (Roy, 1980; Blum in Baumrucker, 2008)
Mlezivo Mleko
Maščobe (g/kg) 36 35
Suha snov brez maščob (g/kg) 185 86
Beljakovine (g/kg) 143 32,5
- kazein (g/kg) 52 26
- albumin (g/kg) 15 4,7
- β laktoglobulin (g/kg) 8,0 3,0
- α laktoalbumin (g/kg) 2,7 1,3
- serumski albumin (g/kg) 1,3 0,4
- imunoglobulin (g/kg) 55-68 0,9
Laktoza (g/kg) 31 46
Pepel (g/kg) 9,7 7,5
Kalcij (g/kg) 2,6 1,3
Magnezij (g/kg) 0,4 0,1
Fosfor (g/kg) 2,4 1,1
Vitamin A (µg/g maščobe) 42-48 8,0
Vitamin D (µg/g maščobe) 23-45 15
Vitamin E (µg/g maščobe) 100-150 20
Tiamin (mg/kg) 0,6-1 0,4
Riboflavin (mg/kg) 4,5 1,5
IGF-1 (µg/g) 1-3 0,01-0,05
IGF-2 (µg/g) 1,8 0,001-0,02
IGFBP (µg/g) 3 2
EGF (ng/g) 3 1,5
Inzulin (ng/g) 6-37 4-7
Prolaktin (ng/g) 500-800 6-8
Leptin (ng/g) 13,9 6,1
2.1.2 Mlečno obdobje
Po kolostralnem obdobju, so teleta še vedno navajene na tekočo krmo (mleko), čeprav je kmetu v interesu v naslednjih treh tednih povečati vnos trde krme (štarter in seno) in s tem zmanjšati dražjo mlečno krmo (Gelsinger in sod., 2016; Kertz in sod., 2017). Ker pa mlade živali še nimajo razvitih predželodcev, je zauživanje trde krme slabša, se ne presnavlja dobro in s tako krmo žival ne pridobi dovolj hranljivih snovi (Drackley, 2008).
Svetovna organizacija za zdravje živali v svojem kodeksu (World organisation …, 2019) definira dobro počutje živali, ko je le ta zdrava, se udobno počuti v svojem bivalnem okolju, je negovana in se počuti varno, tako, da lahko izraža svoje naravno obnašanje in ni podvržena kakršni koli bolečini, stresu, bojazni. To v praski pomeni, da napajanje telet zgolj s 4-6 kg mleka/dan (konvencionalna vzreja) v prvih treh tednih privede do pomanjkanja naravnega sesanja (Miller-Cushon in DeVries, 2015), temu sledi lakota ter z njo povezan stres (Gerbert in sod., 2018). V kolikor želimo kar najbolje poskrbeti za svoje mlade živali, je potrebno količino tekoče krme podvojiti oziroma morajo imeti teleta mleko na voljo 24 ur (Maccari in sod., 2015).
Appleby in sod. (2001) ter Jasper in Weary (2002) so primerjali konvencionalno vzrejo in vzrejo telet po volji s polnomastnim mlekom. 28 teličk so ob rojstvu odvzeli materam in jih uhlevili v individualne bokse (slika 4) ter jih razdelili na dve skupini. Jasper in Weary (2002) sta odstavila teličke pri 42 dneh starosti, Appleby in sod. (2001) že pri 28 dneh. Jasper in Weary (2002) sta v prvih dneh vse teličke napajala z mlezivom, nato sta prvi skupini do 35 dne starosti dajala polnomastno mleko (PM) dvakrat na dan, skupno 10 % telesne mase/dan (slika 2). Druga skupina je bila deležna napajanja po volji, tudi dvakrat dnevno (slika 2). Obe skupini sta imeli v boksih vodo, štarter in seno po volji. Teden pred odstavitvijo sta postopoma zmanjševala količino mleka na dan, da bi bila odstavitev za teličke manj stresna. Appleby in sod. (2001) so teličkam v konvencionalni vzreji dajali 5 % telesne teže PM/dan, drugi skupini pa po volji vse do 28 dne. Obe skupine sta imeli od drugega tedna dalje na voljo vodo, štarter in seno po volji.
Teličke, ki so bile v vzreji po volji, so v prvih 5 tednih zaužile manj močne krme in sena, saj so prejemale 4 do 5 litrov PM več kot teleta v konvencionalni vzreji. Dnevni prirast je sicer prvi teden po odstavitvi nekoliko upadel, vendar so z močno krmo in senom nadoknadile zmanjšan prirast (preglednica 2). Kljub slabšemu dnevnemu prirastu v času odstavljanja, so imele ob odstavitvi večjo telesno maso. Teličke v konvencionalni vzreji so zaužile več močne krme in sena že v obdobju pred odstavitvijo in so zaradi tega doživele manjši stres ob odstavitvi, posledično se je dnevni prirast po odstavitvi manj zmanjšal (preglednica 2, slika 1). Teličke niso kazale stresa ob odstavitvi, vendar zaradi manjše količine PM v obroku v obdobju pred odstavitvijo in manjših prirastov, so ob odstavitvi imele še vedno manjšo telesno maso od teličk krmljenih s PM po volji (preglednica 2, slika 2) (Jasper in Weary, 2002).
Preglednica 2: Telesna masa (kg), dnevni prirast (kg/dan), količine popitega mleka (kg/dan), količine zaužitega štarterja in sena (kg/dan) pri 48 teličkah obeh vzrej pred, med in po odstavitvi (Jasper in Weary, 2002)
Pred odstavitvijo (0-36 dan)
Obdobje odstavljanja (37-42 dan)
Po odstavitvi (43-63 dan) Konvenc.
vzreja
Vzreja po volji
Konvenc.
vzreja
Vzreja po volji
Konvenc.
vzreja
Vzreja po volji
Telesna masa (kg) 59,0 69,5 62,7 72,1 81,1 89,1
Dnevni prirast
(kg/dan) 0,48 0,78 0,53 0,36 0,85 0,68
Količina popitega
mleka (kg/dan) 4,91 8,79 2,72 4,57 / /
Količina štarterja
(kg/dan) 0,17 0,09 0,88 0,67 1,89 1,85
Količina sena
(kg/dan) 0,03 0,01 0,12 0,08 0,12 0,09
Slika 1 in slika 2: Telesna masa (kg) telet od rojstva do 63. dneva starosti (slika levo) in povprečna količina popitega mleka/dan (slika desno) pri konvencionalni vzreji in vzreji telet krmljenih po volji (prir. po Jasper in Weary, 2002)
Appleby in sod. (2001) so imeli pri svojih testnih živalih zelo podobe rezultate kot Jasper in Weary (2002). Prva dva tedna je bil prirast pri konvencionalni vzreji 0,36 kg/dan, pri vzreji po volji pa 0,85 kg/dan, v tretjem in 4 tednu se je prirast pri konvencionalni vzreji povečal na 0,58 kg/dan, pri vzreji po volji pa rahlo zmanjšal na 0,79 kg/dan. Razlika med vzrejama je bila v količini zaužitega mleka, so pa teličke v konvencionalni vzreji zaužile več štarterja, kar je
razlog za manjšo razliko med 1-2 tednom in 3-4 tednom. Zauživanje štarterja je bilo v povprečju 0,25 kg/dan pri teličkah konvencionalne vzreje ter 0,11 kg/dan pri teličkah v vzreji po volji.
Avtorji navajajo, da se je hitrost zauživanja mleka pri vzreji po volji z dneva v dan povečevala.
V prvem tednu so teličke potrebovale za en obrok 47 min, v 4 tednu pa samo 13 min (Appleby in sod., 2001).
Huber in sod. (1984) so tudi primerjal konvencionalno vzrejo in vzrejo po volji s PM in dobili so zelo podobne rezultate kot Jasper in Weary (2002). Teličke iz konvencionalne vzreje so imele manjši dnevni prirast, ob tem da niso zaužile manj suhe snovi/dan ob odstavitvi, ker so zaužile več štarterja. Teličke iz vzreje po volji so imele večji dnevni prirast zaradi večje količine PM v obroku, vendar so pojedle manj štarterja in sena, tako da je bila odstavitev za njih bolj stresna. Na to kaže tudi temperatura, ki so jo testnim živalim merili rektalno. Prva skupina je imela v povprečju 38,94°C, medtem, ko je imela druga skupina 39,10°C. To naj bi pomenilo rahel stres, vendar sta obe skupini v mejah normale.
Shamay in sod. (2005) so primerjali teličke, ki so jih krmilili z mlečnim nadomestkom (MN) ali s PM. 20 živali so razdelili v dve skupini. Prvo skupino so napajali konvencionalno z MN, drugo s PM po volji od 5 dne starosti do 60 dne (odstavitev). Živali so dobile dvakrat na dan MN oziroma PM, medtem ko, so imele prosti dostop do vode in štarterja. Zadnjih 10 dni pred odstavitvijo se je količina mleka pri obeh skupinah postopamo zmanjševala. Količina popitega MN oziroma PM je bila na dnevni ravni zelo podobna kot pri Jasper in Weary (2002), razlika je v kasnejši odstavitvi kot pri Jasper in Weary (2002) ter, da so napajali s PM in MN.
V povprečju so teličke iz skupne z MN v celotnem obdobju pred odstavitvijo zaužile 60,5 kg suhe snovi (24,8 kg iz MN in 35,7 kg štarter); 12,1 kg surovih beljakovin ter 214,5 Mcal metabolne energije. Pri tem so pridobile 32,5 kg telesne mase (590,9 g/dan), v vihru zrasle za 8,5 cm (preglednica 3), Teličke iz druge skupine, krmljene po volji s PM, so v povprečju v celotnem obdobju zaužile 66,4 kg suhe snovi (54,7 kg iz PM ter 11,7 kg iz štarterja); 16,9 kg surovih beljakovin in 326,9 Mcal metabolne energije. Ob odstavitvi so tehtale 84 kg in tako pridobile 48,5 kg (882,8 g/dan), v vihru so bile visoke 84,6 cm ter tako zrastle za 12,8 cm (preglednica 3).
Preglednica 3: Telesne mere teličk v konvencionalni vzreji z MN in vzreji po volji s PM (Shamay in sod., 2005) 5 dni stare teličke (10 živali) 60 dni stare teličke (10 živali) Konvencionalna
vzreja z MN*
Vzreja po volji s PM**
Konvencionalna vzreja z MN*
Vzreja po volji s PM**
Telesna masa (kg) 37,0 35,5 69,5 84,0
Višina vihra (cm) 73,5 71,8 82,0 84,6
Kolčna širina (cm) 19,5 18,8 23,3 24,8
Prsni obseg (cm) 73,6 71,7 88,4 95,2
* - MN - mlečnim nadomestkom
** - PM - polnomastnim mlekom
Predvidevajo, da so teličke vzrejene konvencionalno, imele bolje razvite prebavne poti, saj so skozi celotno obdobje do odstavitve zaužile več štarterja. Tudi ob odstavitvi niso kazale stresa, saj so bile dobro navajane na trdo krmo vendar kljub temu niso tako dobro priraščale, kot teličke krmljene po volji. Glede na rezultate lahko ocenimo, da so teličke napajane s PM po volji priraščala bolje, zaužile več suhe novi, surovih beljakovin ter metabolne energije, čeprav so zaradi večje količine popitega mleka pojedle manj štarterja. Ker so imele teličke skozi celotno obdobje na voljo koncentrate in so mleko proti koncu sesnega obdobje počasi zmanjševali, teličke iz druge skupine niso kazale nobenih znakov stresa in so brez težav prehajale na trdo krmo. Večja telesna masa in večji okvir teličk ob odstavitvi je predstavljal dobro osnovo za nadaljnjo vzrejo (Shamay in sod., 2005).
Moallem je že leta 2005 sodeloval s Shamayem, z namenom primerjati konvencionalno vzrejo in vzrejo po volji. Leta 2010 sta ponovno združila moči in skupaj z ostalimi sodelavci opravila raziskavo pri teličkah mlečne pasme, tokrat sta primerjala vzrejo po volji z MN in PM (Moallem in sod., 2010). Količine MN v l/dan, PM v l/dan ter štarter kg/dan je bilo zelo podobno kot pri Shamay in sod. (2005) pri vzreji po volji s PM. Pri 50. dnevu starosti so zmanjšali količino MN in PM v obroku, kar je privedlo do slabše dnevne rasti, vendar so teličke zaužile več štarterja in sena in s tem povečale vnos suhe snovi na dan (slika 3) (Moallem in sod., 2010).
Ugotovili so, da napajanje po volji z MN ali s PM ni imelo značilnega vpliva na telesne mere, je pa vplivalo na dnevni prirast in telesno maso ob odstavitvi. Teličke krmljene z MN so do odstavitve (60. dan) dosegle dnevni prirast 0,733 kg/dan in telesno maso 82,7 kg, teličke
krmljene s PM pa 0,807 kg/dan in telesno maso 85,8 kg. Razlog za te razlike bi lahko bil v večji količini zaužitih beljakovin (19 g/dan v prid PM), saj v količini zaužite energije ni bilo značilnih razlik med skupinama (Moallem in sod., 2010).
Slika 3 in slika 4: Povprečno dnevno zauživanje suhe snovi (kg/dan) z MN (mlečni nadomestek), PM (polnomastno mleko) in štarterjem (slika levo) ter seštevek obeh vrednosti ((kg/dan)(MN + štarter in PM + štarter))(slika desno) pri teličkah od prvega dne do 78 dne starosti pri vzreji po volji (prir. po Moallem in sod., 2010)
2.2 ZDRAVSTVENO STANJE TELET V VZREJI
Pri vseh vzrejah sta pljučnica in driska bolezni telet, ki sta v povezavi s prehrano brejih telic in krav in neposredno v povezavi z napačno prehrano telet. Ob enem sta ti dve obolenji prisotni tudi v vzrejah, kjer je neustrezna higiena prostorov in opreme ter ob neustrezni klimi v hlevu/prostoru za vzrejo telet. Če imamo rejne prostore dobro urejene, kužne bolezni in parazitoze ne predstavljajo bistvenih težav (Orešnik in Lavrenčič, 2013).
Pljučnica ali bolezni dihal je največkrat posledica zoohigienskih razmer v hlevu. Sodobna reja narekuje vzrejo telet izven hleva v individualnih kočah, iglujih (slika 5). V teh prostorih jim zagotovimo suho ležišče, zaščiteni pa so pred padavinami in vetrom. V primeru nizkih temperatur to ne predstavlja problema, saj teleta dobro prenašajo nizke temperature, veliko lažje kot pa vročino in visoko vlažnost (Orešnik in Lavrenčič, 2013).
Driska ali bolezen prebavnega trakta je pri teletih posledica napačne prehrane, seveda so možne tudi okužbe z MO, ki povzročijo to obolenje (Orešnik in Lavrenčič, 2013).
Orešnik in Lavrenčič (2013) za napake pri prehrani, kjer se pojavljajo driske navajata naslednje:
- driske se lahko pojavijo zaradi neustrezne oskrbe telet z mlezivom, - zaradi prevelikega odmerka polnega mleka ali mlečnega nadomestka, - polno mleko ali mlečni napoj ima neustrezno temperaturo (pod 30 °C), - higiena posode za napajanje je neustrezna,
- staro in postano polno mleko ali mlečni nadomestek v posodi za napajanje, - pokvarjena močna krma ali seno ali oporečna voda,
- možnost nastanka driske ob sesanju obolelega vimena pri kravi ali pa slaba priprava seska krave pred sesanjem; potrebno sesek umiti in izmolsti prvi curek.
Slika 5: Koča ali iglu predstavlja znanji bivalni prostor (Orešnik in Lavrenčič, 2013: 113)
Appleby in sod. (2001) ter Jasper in Weary (2002) trdijo, da razen driske ni bilo prisotnih nobenih drugih bolezni, ki bi lahko škodovale teličkam in jim poslabšalo ritem krmljenja. Pojav driske je bil možen zaradi slabe čistoče iglujev v katerih so se živali nahajale. Na pojav driske lahko vpliva tudi način napajanja teličk; z vedrom, saj s tem načinom mleko lahko zaide v vamp in ne v celoti v siriščnik. V vampu se mleko nepravilno presnavljanja, kar privede do driske.
Huber in sod. (1984) so ravno tako beležili pojav driske med teličkami. Po podatkih, so v času testiranja teličke iz konvencionalne vzreje bile bolne 26 dni in zdrave 170 dni, teličke iz vzreje po volji pa so bile bolne 36 dni in zdrave 160 dni. Razlog za pojav bolezni v večji meri pripisujejo slabšim sanitarnim razmeram v zunanjih boksih, v katerih so živali bile nastanjene, vendar ne izključujejo, da je za pojav driske razlog tudi večja količina mleka, saj se je v skupini krmljeni po volji pojavila večkrat.
Conneely in sod. (2014) menijo, da je v vzreji telet prišlo do prebavnih motenj zaradi driske in obolenja pljuč zaradi pljučnice, vendar vzrok ni bil v količini popitega mleka. Težave so se pojavile zaradi pomanjkljivih sanitarnih razmer. S tem so potrdili, da so tako teleta, ki so popila več mleka na dan, enako dovzetna za bolezni kot tista, ki so popila manj.
Poleg čistoče okolja in zraka, v katerem teličke bivajo, je za dobro počutje in manjšo obolevnost pomembna tudi kakovostna krma in njena količina, ki jo pokladamo živalim. Zadostna količina PM ali MN pripomore k pravilnemu razvoju prebavnega trakta in njegove funkcije zaščite pred patogenimi bakterijami in virusi (Khan in sod., 2011; Hammon in sod., 2018). Ollivett in sod.
(2012) dodajajo, da je večja količina PM ali MN pripomogla k hitrejšemu okrevanju po driski, ki jo je povzročil kriptosporidij (Cryptosporidium parvum), medtem, ko so Ballou in sod.
(2015) opazili boljšo rezistenco na salmonelo (Salmonella typhimurium) v postodstavitvenem obdobju.
2.3 POSTODSTAVITVENO OBDOBJE
2.3.1 Razvoj prebavnega trakta
Huber in sod. (1984), Jasper in Weary (2002), Appleby in sod. (2001), Shamay in sod. (2005) in Moallem in sod. (2010) so zatrdili, da je napajanje teličk s PM ali MN po volji pripeljalo do tega, da so teleta zaužila manj štarterja in sena. Sumili so, da so se predželodci razvili slabše, vendar ob zmanjšanju mleka, so te živali pričele jesti večje količine štarterja in sena, tako da so nadomestile manjkajoči del suhe snovi iz PM oziroma MN (slika 3).
Verbič (1980) se strinja, da se razvoj predželodcev prične s sesanjem mleka. Več kot ga je, hitreje razvoj poteka, vendar reja samo na bazi mleka ne pripelje do željenega razvoja predželodcev, predvsem vampa, ki je najbolj pomemben od vseh predželodcev. Za optimalni razvoj je potrebno, da tele poleg mleka zaužije tudi štarter in seno po volji (slika 6).
Baldwin in sod. (2004) ter Khan in sod. (2011 in 2016) se ravno tako strinjajo, da večja količina mleka privede do zmanjšanega zauživanja štarterja in sena. Dodajajo, da je razvoj vampa pospešen, ko se količina mleka zmanjša v odstavitvenem obdobju, in s tem poveča zauživanje štarterja in sena. Vendar za uspešen razvoj predželodcev, je potrebo odstavitveno obdobje podaljšati, s tem ima žival na voljo več časa, da zaužije zadostne količine močne in voluminozne krme, ob enem pa še zmeraj dobi takšno količino PM ali MN, da ne kaže znakov stresa ali zmanjšanega prirasta (Ingvartsen in Moyes, 2015; Probo in sod., 2018; Gross in Bruckmaier, 2019).
Jasper in Weary (2002) ter Shamay in sod. (2005) so ugotavljali vpliv mleka, štarterja in sena na rast in razvoj predželodcev (kapica, vamp in prebiralnik) in siriščnika. Test so opravili z izračunom mase predželodcev in siriščnika v odstotkih, glede na težo praznega telesa. Po opravljenih tehtanjih so ugotovili, da je pri teličkah v konvencionalni vzreji znašal delež predželodcev in siriščnik 3,84 % glede na maso praznega telesa, pri teličkah v vzreji po volji pa 2,54 %.
Slika 6 : Razlika v razvitosti vampa; na levi vamp teleta, ki je bilo krmljeno samo z mlekom; na sredini vamp teleta krmljen z mlekom in senom; na desni vamp teleta krmljen z mlekom in štarterjem (Dowie, 2013)
Pri Moallemu in sod. (2010) so opravili iste teste. Tokrat razlika v velikosti predželodcev med vzrejama ni bila velika, saj sta obe skupini teličk dobili enako količino mleka oziroma mlečnega nadomestka do odstavitve. Skupina MN je imela 2,05 % (1,72 kg) mase predželodcev glede na maso praznega telesa, skupina PM pa 2,35 % (2,01 kg) (preglednica 4). Razlog za razliko Moallem in sod. (2010) vidijo predvsem v večji količini maščob in beljakovin v PM napram MN, saj sta obe skupini zaužili enako količino štarterja (slika 3). Šele tehtanja notranjih organov in prebavnega trakta (preglednica 4) je pokazala razlike v prehrani med PM in MN.
Preglednica 4: Teža prebavnega trakta in vitalnih organov (kg) pri 60 dni starih telicah (Moallem in sod., 2010) Skupina krmljena z
MN*
Skupina krmljena s PM**
P - vrednost
Teža praznega telesa (kg) 76,7 84,4 0,21
Prebavni trakt
- kapica in vamp (kg) 0,93 1,0 0,28
- prebiralnik in siriščnik (kg) 0,79 1,01 0,05
- tanko črevo (kg) 0,75 1,03 0,09
- debelo črevo (kg) 2,05 2,53 0,27
- potrebušnica (kg) 0,15 0,41 0,009
Skupna masa prebavnega trakta (kg)
4,52 5,59 0,09
Notranji organi
- jetra (kg) 1,99 2,13 0,33
- pljuča (kg) 1,71 2,07 0,22
- srce (kg) 0,54 0,71 0,07
- ledvica (kg) 0,46 0,54 0,30
- vranica (kg) 0,53 0,57 0,79
* - MN – mlečni nadomestek
** - PM – polnomastno mleko
Razvoj vampa lahko spremljamo tudi z merjenjem koncentracije glukoze in hlapnih maščobnih kislin (HMK) v krvi. Oboji predstavljajo vir energije pri govedu, razlika je v tem, da je glukoza prisotna, ko tele sesa mleko in se preko siriščnika in tankega črevesja absorbira v krvni obtok, HMK pa so produkt pri razgradnji ogljikovih hidratov v vampu, ko ta postaja aktiven. S pokladanjem štarterja in sena, se procesi razgradnje v vampu vse bolj odvijajo. (Hammon in sod., 2002). Z njim se strinjajo Baldwin in sod., (2004), saj so vsi mnenja, da so teličke ob odstavitvi krmljene restriktivno z mlekom in večjo količino štarterja imele ob odstavitvi manjšo količino glukoze in večjo količino HMK v krvi napram teličkam konvencionalne vzreje, kar nakazuje boljšo aktivnost in fermentacijsko sposobnost vampa.
Huber in sod. (1984) so ocenjevali absorpcijsko sposobnost tankega črevesja s pomočjo oralnega dodatka D-ksiloze. Po zaužitju, so vsakih 30 min merili njeno koncentracijo v krvi (slika 7). Krivulji sta bili do četrte ure po zaužitju približno enaki, po petih urah pa je bila koncentracija D-ksiloze bistveno večja pri skupini telet (tako pri teličkah, kot pri bikcih) iz vzreje po volji. Zato so Huber in sod. (1984) večjo količino mleka v obdobju pred odstavitvijo in hitrejšo rast povezali z večjim razvojem in absorpcijsko sposobnostjo tankega črevesja.
Slika 7: Povprečna količina koncentracije D-ksiloze v krvi testnih živali konvencionalne vzreje (B) in vzreje po volji (A) (prir. po Huber in sod., 1984)
Tako, kot v kolostralnem obdobju (Blum, 2006; Hammon in sod., 2012), ima povečana količina mleka tudi pozitivni vpliv tudi na izgradnjo črevesja pri teletih v predodstavitvenem in postodstavitvenem obdobju (Geiger in sod., 2016; Koch in sod, 2019). Večje zauživanje hranljivih snovi posledično doprinese k večji količini zaužitih beljakovin, s katerimi potem tele razpolaga v svojih presnovnih procesih in jih porabi za izgradnjo notranjih sten prebavnega trakta. Zelo je pomembna sinteza integralnih transmembranskih beljakovin (okludin, klavdin), ki so potrebni pri tesnih stikih v epitelu črevesja (Steele in sod., 2016; Weikard in sod., 2018).
Dobra izgradnja in razvitost epitela v črevesju, omogoča učinkovito in hitro absorpcijo hranljivih snovi ter dobro zaščito pred tujki (Malmuthuge in Guan, 2017).
2.3.2 Telesna masa in konstrukcija skeleta
Telesno rast in razvoj, predvsem nalaganje beljakovin, pri teletih, omogoča rastni hormon somatotropin. Z njim povezani inzulinu podoben rastni faktor 1 (IGF-1) ali somatomedin C in IGF-povezovalne beljakovine takoj po porodu vplivajo na rast živali in njenih organov (Breier in sod., 2000), razvoj mlečne žleze (Akers, 2006) ter immunsko zaščito (Clark, 1997).
Napajanje s PM ali MN po volji, vodi do stimulacije izločanja IGF-I, kar privede do njegove večje koncentracije v krvnem obtoku (Maccari in sod., 2015; Frieten in sod., 2018 ). Stimulacijo omogoča velika količina hranljivih snovi, predvsem količina glukoze in inzulina v krvnem obtoku (Brameld in sod., 1999; Renaville in sod., 2000; Smith in sod., 2002).
Somatotropin pa ne deluje samo neposredno na tkiva (npr. mišično tkivo), deluje tudi posredno preko jeter, kjer stimulira sintezo IGF-1, ta hormon pa nato prost ali vezan na povezovalne beljakovine potuje do ciljnih tkiv, kjer se veže na receptorje in izkazuje svoje delovanje.
Intenzivno napajanje prav tako pozitivno vpliva na rast in razvoj somatotropnih receptorjev v jetrih (Breier in sod., 2000; Hammon in sod., 2012). Število receptorjev v jetrih stimulira inzulin in posredno z večanjem števila teh receptorjev pride do večje sinteze IGF-1 faktorja v jetrih (Breier in sod., 2000; Butler in sod., 2003).
Bar Peled in sod. (1997) ter Shamay in sod.(2005) trdijo, da krmljenje po volji pozitivno vpliva na rast telet, saj so ob odstavitvi pri Shamayu in sod.(2005) teličke krmljene po volji s PM imele večjo telesno maso in večji okvir (preglednica 3). V obdobju po odstavitvi so telice iz vzreje po volji s PM ohranjale večjo telesno maso napram telicam iz konvencionalne vzreje z MN, vse do prve telitve, ko so razlike postale minimalne, ostale meritve skeleta pa so se postopoma zmanjševala in ob telitvi ni bilo več razlik (preglednica 5).
Moallem in sod. (2010) pravijo, da so telice, ki so bile v vzreji po volji s PM, tako kot pri Shamay in sod. (2005), ob odstavitvi imele večjo telesno maso. Večje zauživanje metabolne energije in beljakovin v vzreji s PM je pripomogla, da so telice ob koncu testnega obdobja (600 dan starosti) imele večjo telesno maso napram telicam iz vzreje z MN. Razlike pri ostalih meritvah skeleta so bile zelo majhne, v prid PM. V zadnjem testnem obdobju (450.- 600. dne)
so imele telice v vzreji z MN v povprečju celo večjo vrednost pri meritvah višine vihra, križa, kolčne širine in obsega prsi. Raziskovalci menijo, da je razlog v genetiki, in to naj bilo poglavitno pri spremembah v telesnem okvirju živali, ne pa tudi pri telesni masi.
Preglednica 5: Telesne mere (cm) pri teličkah, starih 180, 270, 340 in 550 dni (Shamay in sod., 2005)
Konvencionalna vzreja Vzreja po volji
Starost telic (dan) 180 270 340 550 180 270 340 550
Telesna masa (kg) 178 262 318 456 198 277 333 465
Višina vihra (cm) 103,4 118,3 125,0 134,3 105,9 117,6 124,1 131,8
Kolčna širina (cm) 32,1 37,4 39,4 / 33,2 37,1 39,6 /
Obseg prsi (cm) 123,5 141,3 153,3 176,6 129,3 143,9 155,9 177,0
2.3.3 Puberteta, prva telitev in prva laktacija
Vime ali mlečna žleza s katero je močno povezan razvoj telice v postodstavitvenem obdobju, se prične razvijati v maščobno-vezivnem tkivu. Po mnenju Walden in sod. (1998) ter Meyer in sod. (2006), to tkivo igra pomembno vlogo pri sprejemanju rastnega hormona saj se v tem maščobno-vezivnem tkivu nahajajo receptorji rastnega hormona in IGF-1 faktorja ter spolnega hormona estrogena. Več maščobnega tkiva pomeni več receptorjev za rastni hormon in tako večji učinek le tega. Akers (2006) dodaja, da je zelo pomembno, da se razvoj prične takoj po rojstvu teleta. Že prej opredeljen rastni hormon in IGF-1 ciljata predvsem na stroma in epitelne celice v žlezi, ki so pomembne za nadaljnji razvoj mlečne žleze.
Moallem in sod. (2010) so podkrepili hipotezo vpliva na hitrejši razvoj telic z nalaganjem maščobe v tkivo telic pred odstavitvijo z zakolom 60 dni starih telic. Poleg ostalih tehtanj, so pregledali in stehtali tudi nekatere zamaščene predele. Maščobno tkivo okoli ledvic, trebušno, črevesno in maščobno- vezivno tkivo v mlečni žlezi. Skupna masa pri vzreji z MN je znašala 0,73 kg, pri vzreji s PM pa 1,30 kg. Vezivno tkivo v mlečni žlezi se je med obema metodama vzreje v povprečju razlikovalo za 0,11 kg, v prid vzreji z PM. S tem so sklepali, da ima obdobje pred odstavitvijo pozitivni vpliv na razvoj mlečne žleze.
Na razvoj telic in puberteto pomembno vplivajo dejavniki kot so telesna masa, stopnja zamaščenosti in raven hranljivih snovi, ki jih živali zaužijejo. Slednja ima največji vpliv na pričetek pubertete pri telicah (Schillo in sod., 1992). Z njim se strinjajo Shamay in sod.(2005), saj so telice v vzreji po volji s PM dosegle puberteto 28 dni prej kot telice v konvencionalni vzreji z MN (preglednica 6), razlike v telesni masi in okvirju so bile majhne (preglednica 5).
Raziskovalci dodajajo, da ima intenzivnosti prehrane v obdobju pred odstavitvijo vpliv na zgodnji pojav pubertete pri telicah. Tudi pri Davis Rinker in sod. (2011) so telice v vzreji po volji z MN dosegle puberteto hitreje, pri 270. dnevu starosti z 287 kg telesne mase, 120,9 cm višine v vihru, telice v konvencionalni vzreji z MN pa v 301. dnevu starosti s 307 kg telesne mase, 122,3 cm višine v vihru. V vzreji po volji so bile telice ob vstopu v puberteto nekoliko manjše in ožje, kot telice v konvencionalni vzreji, ker so vstopile v puberteto 1 mesec prej.
Smith in sod. (1979), Peri in sod. (1993) ter Barash in sod. (1994) menijo, da pojav pubertete ni odvisen od telesne mase ali telesne konstrukcije telic, ampak mora telica imeti določeno stopnjo zamaščenosti. Peri in sod. (1993) so raziskovali spremembe pri telicah, starih 6 mesecev, vse do 12-tega meseca starosti. Obdobje je bilo razdeljeno na prvi del (4 mesece) in drugi del (2 meseca). 15 telic, starih 175 ± 4,0 dni in težkih 175 ± 4,9 kg, so razdelili v tri skupine. V prvem delu, je bila skupina A krmljena restriktivno s prirastom 0,625 kg/dan z doseženo telesno maso 243,8 kg, skupina B je bila krmljena konvencionalno s prirastom 0,768 kg/dan z doseženo maso 274,8 kg, skupina C pa je bila krmljena po volji s prirastom 1,1 kg/dan z doseženo maso 304,2 kg. V drugem obdobju, je bila skupina A krmljena po volji, prirast se je povečal na 1,162 kg/dan z doseženo telesno maso 317 kg. Skupina B je imela rahlo zmanjšano količino krme na dan, prirast je bil 0,705 kg/dan z doseženo telesno maso 319,2 kg.
Skupina C je bila še naprej krmljena po volji, s doseženo maso 354,4 kg. S spremenjenim načinom krmljenja v drugem obdobju, je skupina A ujela skupino B v masi, kar je po mnenju strokovnjakov igralo pomembno vlogo pri pojavu pubertete.
Z analizo krvi pri telicah so Peri in sod. (1993) preverjali koncentracijo hormonov v krvi in tako ugotavljali kdaj je nastopila puberteta. V povprečju so telice v skupini A prešle v puberteto pri 328,6 dneh starosti s 277 kg telesne mase, v skupini B pri 350 dneh starosti s 308 kg telesne
mase, v skupini C pa pri 249,4 dneh starosti s 275,4 kg telesne mase. S tem testom, so strokovnjaki potrdili hipotezo, da lahko večja zamaščenost telic privede do hitrejšega pojava pubertete.
Moallem in sod. (2010) so testne telice obrejili starejše. V povprečju so bile telice iz vzreje z MN obrejene pri 476. dnevu, telice iz vzreje z PM pa pri 446. dnevu. Shamay in sod. (2005) so v povprečju telice iz vzreje po volji obrejili pri 413. dnevu starosti, skoraj dva estrična cikla hitreje. Posledično so telice pri študiji Moallem in sod. (2010) prvo telitev imela kasneje; vzreja z MN pri 750. dnevu s 532 kg ob telitvi in vzreja s PM pri 705. dnevu s 535 kg. Glede na predhodno trditev Moallem in sod. (2010), ko je govoril o zelo podobni velikosti skeletov telic med obema skupinama med 450.- 600. dnem starosti, lahko razberemo, da kljub poznejšim meritvam telesnih mas, telice iz vzreje z MN niso presegle telesne mase telic iz vzreje z PM (pri 750. dnevu tehtajo isto kot druga skupina pri 705. dnevu).
Po raziskavah Foldager in Sejrsen (1987), Hoffman in sod. (1996) ter Sejrsen in Purup (1997) naj bi za doseganje najboljše mlečnosti pri molznicah potrebovali povprečen dnevni prirast (od rojstva telice do prve telitve) okoli 700 g/dan, čeprav Knight (2001) v svoji raziskavi ni našel nobenih negativnih posledic na mlečnost kljub dnevnemu prirastu do vključno 900 g/dan. Pri Shamayu in sod. (2005) je bil skupni povprečni dnevni prirast (obe zreji skupaj) od rojstva do prve telitve 689 g/dan (preglednica 3 in preglednica 5). S takim prirastom je možno prirediti veliko mleka (preglednica 6). Konvecnionalna vzreja z MN je imela v prvi laktaciji 10.784 kg (35,4 kg/dan), vzreja po volji s PM pa 10.916 kg (35,8 kg/dan). Razlika v količini prirejenega mleka med vzrejama (1,2 %),ni bila statistično značilna, tudi razlike v % maščob in beljakovin v mleku (preglednica 6), so minimalne. Količina na mlečno maščobo korigiranega mleka (3,5%) pa se je statistično razlikovala. V konvencionalni vzreji z MN je bila za 1,3 kg/dan manjša kot v vzreji po volji s PM (preglednica 6).
Moallem in sod. (2010) so za 305 dni v prvi laktaciji dobili naslednje podatke: vzreja z MN je v povprečju imela 9.119,5 kg mleka (29,9 kg/dan), vzreja s PM pa 9.851,5 kg (32,2 kg/dan).
Glede na podatke, so strokovnjaki mnenja, da večja telesna masa ob telitvi vpliva na boljšo mlečnost. Z njim se ne strinja Sejrsen in sod. (2002), ker menijo, da telice bolje priraščajo
predvsem zaradi genetskega potenciala in da je genetika tista, ki posledično pripelje do večje količine mleka v laktaciji in boljšo mlečnosti telic. Vendar ker Moallem in sod. (2010) niso izbirali testnih živali na podlagi genetskega potenciala ampak naključno, je smotrno trditi, da ima krmljenja v obdobju pred odstavitvijo pomemben vpliv na mlečnost telic.
Preglednica 6: Starost testnih telic (dan) pri pojavu prvega estričnega ciklusa in prvi telitvi, količina mleka (kg),
% maščob in beljakovin v mleku v prvi laktaciji, preračunano na 305 dni (Shamay in sod., 2005)
Konvencionalna vzreja Vzreja po volji
Starost ob prvem estrusu (dan) 286 258
Starost ob prvi telitvi (dan) 700 683
Telesna masa ob prvi telitvi (kg) 504 525
Količina mleka (kg) 10.784 10.916
Maščoba (%) 3,31 3,31
Beljakovine (%) 3,09 3,18
Količina maščobe (kg/dan) 0,96 1,01
Količina beljakovin (kg/dan) 0,91 0,97
Količina mleka s 3,5% maščobe (kg/dan) * 28,6a 29,8b
*- korekcija na enak delež maščob (3,5 %) v mleku
V vzreji po volji lahko priredimo večjo količino mleka že v prvi laktaciji. Da bi preverili, kako dobra je ta alternativna vzreja, jo bomo primerjali z intenzivno vzrejo. Drackley in sod. (2008), Raeth-Knight in sod. (2009) ter Davis Rinker in sod. (2011) so v svojih raziskavah primerjali konvencionalno in intenzivno vzrejo. V intenzivni vzreji so povečali koncentracijo suhe snovi v obroku z MN oziroma so dajali MN z večjo vsebnostjo beljakovin, maščob in energije tako da so teleta v intenzivni vzreji v obdobju pred odstavitvijo še zmeraj dobile 4 - 6 l/dan, vendar so kljub temu priraščale 800 - 1200 g/dan.
Drackley in sod. (2008) so primerjali dve konvencionalni (c1, c2) in dve intenzivni vzreji (i1, i2). Teleta v konvencionalni vzreji so v predodstavitvenem obdobju prejela 1,25% rojstne telesne mase MN/dan (22% beljakovin, 20 % maščob), v 5 tednu so zmanjšali količino MN za polovico. V intenzivni vzreji so teleta prejela 2,00 % rojstne telesne mase MN/dan (28 % beljakovin, 20 % maščob), od 2 do 5 tedna so povišali količino na 2,5 % telesne mase. V 6 tednu so zmanjšali količino MN za polovico. Konvencionalni vzreji se v predodstavitvenem obdobju med seboj nista razlikovali, sta se pa zato intenzivni vzreji. Pri i1 so 2,5 % telesne mase od 2 do 5 tedna tedensko spreminjali glede na trenutno telesno maso, pri i2 pa so 2,5% telesne mase
iz 2 tedna uporabljali skozi celotno obdobje. V povprečju je znašala kasnejša mlečnost (305 dni) telet iz konvencionalne vzreje (c1+c2) 9000 kg mleka s 3,2 % beljakovin in 4,07 % maščobe, pri intenzivni vzreji (i1+i2) pa 9837 kg mleka s 3,03 % beljakovin in 3,79 % maščobe. V povprečju je količina mleka večja za 837 kg (P=0,13) v prid intenzivni vzreji, % beljakovin (P<0,001) in % maščob (P>0,20) pa v prid konvencionalne vzreje.
Raeth-Knight in sod. (2009) so primerjali dve konvencionalni (c1, c2) in tri intenzivne (i1, i2, i3). Konvencionalni sta se med seboj razlikovale po kislem ali ne-kislem dodatku v MN (20%
beljakovin, 20 % maščob), intenzivne (MN z 28 % beljakovin, 16 % maščob) pa so se med seboj razlikovale v količini suhe snovi v dnevnem obroku teleta. Slednja (i3) je imela kasnejšo odstavitev pri 49 dneh, ostale vzreje pri 42 dnevu. Raziskovalci so po prvi laktaciji primerjali konvencionalno vzrejo (c1+c2) in vsako intenzivno vzrejo posebej (preglednica 7). Opazimo lahko razlike v količini mleka, največja je med konvencionalno vzrejo in intenzivno vzrejo (i3), kar 718 kg (P = 0,17). Razlike v % beljakovin in maščob so bile minimalne. Kljub velikim absolutnim razlikam pa le te niso bile statistično značilne
Preglednica 7: Primerjava starosti telic ob prvi telitvi (dan), količine mleka (kg), % maščob in beljakovin ob prvi laktaciji med konvencionalno in intenzivno vzrejo (Raeth-Knight in sod., 2009)
konvencionalna intenzivna
c1 + c2 i1 i2 i3
Število živali 34 18 21 22
Starost ob telitvi (dni) 744,5 731,1 737,5 717,0
Količina mleka (kg)* 12962 13123 12769 13680
% maščobe 3,5 3,6 3,7 3,6
% beljakovin 3,0 3,1 3,0 3,0
*- korigirana količina mleka na 305 dni, zaradi različnih mlečnih nadomestkov
Davis Rinker in sod. (2011) so v svojih raziskavah primerjali konvencionalno (MN z 21,5 % beljakovin, 21,5 % maščob) in intenzivno vzrejo (MN s 30,6 % beljakovin, 16,1 % maščob). V konvencionalni vzreji so teleta do odstavitve v povprečju priraščala 0,44 kg/dan (62 kg do odstavitve), v intenzivni pa 0,64 kg/dan (71 kg do odstavitve). Statistične razlike so bile tudi v višini vihra in kolčni širini. Zaradi bolj točne primerjave so raziskovalci količino mleka prirejenega v prvi laktaciji preračunali na energijsko vrednost. Tako so v 305 dneh prve laktacije pri telicah konvencionalne vzreje priredili 9.778 kg mleka, v intenzivni vzreji
10.069 kg (P = 0,27). Strokovnjaki so bili mnenja, da ima genetika vpliv na količino in so dane rezultate korigirali še glede na povprečno vrednost za mlečnost staršev. Tako so za enako obdobje 305 dni, pri konvencionalni vzreji dobili 9.712 kg mleka, pri intenzivni vzreji pa 10.128 kg mleka ter P vrednost 0,08, kar je zelo blizu statistični značilnosti.
Gelsinger in sod. (2016) so opravili meta analizo, v kateri so proučevali vpliv prehrane pred odstavitvijo na mlečnost v prvi laktaciji pri različnih vzrejah. Ugotovili so, da povečan prirast pred odstavitvijo pozitivno vpliva na mlečnost v prvi laktaciji. Povečano zauživanje suhe snovi iz mleka oz. mlečnega nadomestka in štarterja je sinergistično vplivalo na povečanje prireje mleka v prvi laktaciji. Dodatno zauživanje 100 g suhe snovi iz mleka oz. mlečnega nadomestka naj bi povečalo količino prirejenega mleka v 305 dneh za 66,2 kg, v kombinaciji s krmljenjem s štarterjem pa kar za 138,5 kg.
3 ZAKLJUČEK
Vzreja telet do odstavitve je eno najzahtevnejših opravil v govedoreji. Smrtnost novorojenih telet je visoka, predvsem zaradi slabe telesne imunosti, saj se teleta skotijo brez protiteles v svojem krvnem obtoku. Pomembno je, da teletu takoj ob rojstvu ponudimo mlezivo, ki je bogato z beljakovinami, ki teleta ščitijo pred okužbami. Krmljenje telet z mlekom po volji lahko primerjamo tudi z vzrejo telet s povečano količino popitega mlečnega nadomestka, ali pa mlečnega nadomestka z večjo koncentracijo hranljivih snovi v mlečnem nadomestku. Vzreja telet po volji pozitivno vpliva na rast in razvoj teleta. Večji dnevni prirast se kaže v večji telesni masi, večji višini vihra in obsegu telesa ob odstavitvi, kljub manjšemu zauživanju štarterja in sena. Zaradi manjšega zauživanja štarterja in sena so predželodci nekoliko slabše razviti, ob odstavitvi je povečan pojav stresa. Zato je dobro pri tej vzreji podaljšati odstavitveno obdobje, da teleta lažje preidejo samo na trdo krmo in tako po odstavitvi normalno priraščajo. Zelo pomembno je, da pri telicah v obdobju pred odstavitvijo poleg večje telesne mase dobimo tudi več maščobno-vezivnega tkiva, iz katerega se kasneje razvije vime. Vpliv večje telesne mase in velikost maščobno-vezivnega tkiva se pozna skozi celotno dobo odraščanja, ostale prednosti so kasneje zanemarljive. Pri telicah v vzreji po volji se prva pojatev pojavi prej, posledično lahko hitreje opravimo prvo obrejitev in tako telica prej teli napram telicam iz konvencionalne vzreje. V prvi laktaciji je količina mleka večja, delež beljakovin in maščob pa se običajno ne razlikuje v primerjavi s konvencionalno vzrejo.
4 VIRI
Akers R. M. 2006. Major advances associated with hormone and growth factor regulation of mammary growth and lactation in dairy cows. Journal of Dairy Science, 89, 4: 1222–1234 Appleby M. C., Weary D. M., Chua B. 2001 Performance and Feeding Behaviour of Calves on
ad libitum Milk from Artificial Teats. Applied Animal Behaviour Science, 74, 3: 191-201 Baldwin R. L., McLeod K. R., Klotz J. L., Heitmann R. N. 2004. Rumen development, intestinal
growth and hepatic metabolism in the pre- and postweaning ruminant. Journal of Dairy Science, 87, sup.: E55–E65
Ballou M. A., Hanson D. L., Cobb C. J., Obeidat B. S., Sellers M. D., Pepper-Yowell A. R., Carroll J. A., Earleywine T. J., Lawhon S. D. 2015. Plane of nutrition influences the performance, innate leukocyte responses, and resistance to an oral Salmonella enterica serotype Typhimurium challenge in Jersey calves. Journal of Dairy Science, 98, 3: 1972–
1982
Bar Peled U., Robinzon B., Maltz E., Tagari H , Folman Y., Bruckental I., Voet H., Gacitua H., Lehrer A. R. 1997. Increased weight gain and effects on production parameters on Holstein heifers calves that were allowed to suckle from birth to six weeks of age. Journal of Dairy Science, 80, 10:2523–2528
Barash H., Bar-Meir Y., Bruckental I. 1994. Effects of a lowenergy diet followed by a compensatory diet on growth, puberty and milk production in dairy heifers. Livestock Production Science, 39, 3: 263–268
Blum J. W. 2006. Nutritional physiology of neonatal calves. Journal of Animal Physiology and Animal Nutrition, 90, 1-2: 1–11
Blum J. W., Baumrucker C. R. 2008. Insulin-like growth factors (IGFs), IGF binding proteins, and other endocrine factors in milk: role in the newborn. V: Bioactive components of milk:
(Advances in experimental medicine and biology, 606). Bösze Z. (ur.). New York, Springer: 397–422
Brameld J. M., Gilmour R. S., Buttery P. J. 1999. Glucose and amino acids interact with hormones to control expression of insulin-like growth factor-I and growth hormone receptor mRNA in cultured pig hepatocytes. The Journal of Nutrition, 129, 7: 1298–1306
Breier B. H., Oliver M. H., Gallaher B. W. 2000. Regulation of growth and metabolism during postnatal development. V: Ruminant physiology: digestion, metabolism, growth and reproduction. Cronje P. B., Boomker E. A., Henning P. H., Schultheiss W., van der Walt J.
G. (ur.). New York, CABI Publishing: 187–204
Butler S.T., Marr A. L., Pelton S. H., Radcliff R. P., Lucy M. C., Butler W. R. 2003. Insulin restores GH responsiveness during lactation-induced negative energy balance in dairy cattle:
effects on expression of IGF-I and GH receptor 1A. Journal of Endocrinology, 176: 205-217 Clark R. 1997. The somatogenic hormones and insulin-like growth factor-1: stimulators of
lymphopoiesis and immune function. Endocrine Reviews, 18, 2: 157–179
Conneely M., Berry D. P., Murphy J. P., Lorenz I., Doherty M. L., Kennedy E. 2014 Effects of milk feeding volume and frequency on body weight and health of dairy heifer calves.
Livestock Science, 161: 90–94
Davis Rinker L. E., VandeHaar M. J., Wolf C. A., Liesman J. S., Chapin L. T., Weber Nielsen M. S. 2011. Effect of intensified feeding of heifer calves on growth, pubertal age, calving age, milk yield, and economics. Journal of Dairy Science, 94, 7: 3554–3567
Dowie C. 2013 Don't feed calves hay. Farmonline National.
https://www.farmonline.com.au/story/6231905/dont-feed-calves-hay (1. 10.2021)
Drackley J. K. 2008. Calf nutrition from birth to breeding. Veterinary Clinics of North America:
Food Animal Practice, 24, 1: 55–86
Drackley J. K., Pollard B. C., Dann H. M., Stamey J. A. 2008. First-lactation milk production for cows fed control or intensified milk replacer programs as calves. Illinois Livestock Trail, University of Illinois extension: 3 str.
http://livestocktrail.illinois.edu/uploads/dairynet/papers/First%20Lact%20Milk%20Prod%20 DD%202008.pdf (13.10.2021)
Foldager J., Sejrsen K. 1987. Mammary gland development and milk production in dairy cows in relation to feeding and hormone manipulation during rearing. V: Research in cattle production: Danish status and perspectives: contribution in honour of A. Neimann- Soerensen. Copenhagen, Landhusholdningsselskabets Forlag: 102-116
Frieten D., Gerbert C., Koch C., Dusel G., Eder K., Hoeflich A., Mielenz B., Hammon H. M.
2018. Influence of ad libitum milk replacer feeding and butyrate supplementation on the systemic and hepatic insulin-like growth factor I and its binding proteins in Holstein calves.
Journal of Dairy Science, 101, 2: 1661–1672
Geiger A. J., Parsons C. L. M., James R. E., Akers R. M. 2016. Growth, intake, and health of Holstein heifer calves fed an enhanced preweaning diet with or without postweaning exogenous estrogen. Journal of Dairy Science. 99, 5: 3995–4004
Gelsinger S. L., Heinrichs A. J., Jones C. M. 2016. A meta-analysis of the effects ofpreweaned calf nutrition and growth on first-lactation performance. Journal of Dairy Science, 99, 8:
6206–6214
Gerbert C., Frieten D., Koch C., Dusel G., Eder K., Stefaniak T., Bajzert J., Jawor P., Tuchscherer A., Hammon H. M. 2018. Effects of ad libitum milk replacer feeding and butyrate supplementation on behavior, immune status, and health of Holstein calves in the postnatal period. Journal of Dairy Science, 101, 8: 7348–7360
Gross J. J., Bruckmaier R. M. 2019. Invited review: metabolic challenges and adaptation during different functional stages of the mammary gland in dairy cows: perspectives for sustainable milk production. Journal of Dairy Science, 102, 4: 2828–2843
Hammon H. M., Frieten D., Gerbert C., Koch C., Dusel G., Weikard R., Kühn C. 2018.
Different milk diets have substantial effects on the jejunal mucosal immune system of pre- weaning calves, as demonstrated by whole transcriptome sequencing. Scientific Reports, 8, 1693, doi: 10.1038/s41598-018-19954-2: 14 str.
Hammon H. M., Schiessler G., Nussbaum A., Blum J. W. 2002. Feed intake patterns, growth performance, and metabolic and endocrine traits in calves fed unlimited amounts of colostrum and milk by automate, starting in the neonatal period. Journal of Dairy Science, 85, 12: 3352–3362
Hammon H. M., Steinhoff-Wagner J., Schönhusen U., Metges C. C., Blum J. W. 2012. Energy metabolism in the newborn farm animal with emphasis on the calf: endocrine changes and responses to milk-born and systemic hormones. Domestic Animal Endocrinology, 43, 2:
171–185
Hoffman P. C., Brehm N. M., Price S. G., Prill-Adams A. 1996. Effect of accelerated postpubertal growth and early calving on lactation performance of primiparous Holstein cows. Journal of Dairy Science, 79, 11: 2024–2031
Huber J. T., Silva A. G., Campos O. F., Mathieu C. M. 1984. Influence of Feeding Different Amounts of Milk on Performance, Health, and Absorption Capability of Baby Calves.
Journal of Dairy Science, 67, 12: 2957-2963
Ingvartsen K. L., Moyes K. M. 2015. Factors contributing to immunosuppression in the dairy cow during the periparturient period. Japanese Journal of Veterinary Research, 63, sup. 1:
15–24
Jasper J., Weary D. M. 2002. Effects of ad libitum milk intake on dairy calves. Journal of Dairy Science, 85, 11: 3054–3058
Kertz A. F., Hill T. M., Quigley J. D. 3rd, Heinrichs A. J., Linn J. G., Drackley J. K. 2017. A 100-year review: calf nutrition and management. Journal of Dairy Science, 100, 12: 10151–
10172
Khan M. A., Weary D. M., von Keyserlingk M. A. G. 2011. Invited review: effects of milk ration on solid feed intake, weaning, and performance in dairy heifers. Journal of Dairy Science, 94, 3: 1071–1081
Khan M. A., Bach A, Weary D. M., von Keyserlingk M. A. G. 2016. Invited review:
transitioning from milk to solid feed in dairy heifers. Journal of Dairy Science, 99, 2: 885–
902
Koch C., Gerbert C., Frieten D., Dusel G., Eder K., Zitnan R., Hammon H. M. 2019. Effects of ad libitum milk replacer feeding and butyrate supplementation on the epithelial growth and development of the gastrointestinal tract in Holstein calves. Journal of Dairy Science, 102, 9: 8513–8526
Knight C. H. 2001. Over-fed heifers need not have impaired mammary development. V:
Yearbook 2001. Hannah Research Institute (ur.). Ayr, The Institute: 81 str.
Maccari P., Wiedemann S., Kunz H. J., Piechotta M., Sanftleben P., Kaske M. 2015. Effects of two different rearing protocols for Holstein bull calves in the first 3 weeks of life on health status, metabolism and subsequent performance. Journal of Animal Physiology and Animal Nutrition, 99, 4: 737–746
Malmuthuge N., Guan L. L. 2017. Understanding the gut microbiome of dairy calves:
opportunities to improve early-life gut health. Journal of Dairy Science, 100, 7: 5996–6005 Meyer M. J., Capuco A. V., Boisclair Y. R., Van Amburgh M. E. 2006. Estrogen-dependent responses of the mammary fat pad in prepubertal dairy heifers. Journal of Endocrinology, 190, 3: 819–827
Miller-Cushon E. K., DeVries T. J. 2015. Invited review: development and expression of dairy calf feeding behaviour. Canadian Journal of Animal Science, 95: 341–350
Moallem U., Werner D., Lehrer H., Zachut M., Livshitz L., Yakoby S., Shamay A. 2010. Long- term effects of ad libitum whole milk prior to weaning and prepubertal protein supplementation on skeletal growth rate and first-lactation milk production. Journal of Dairy Science, 93, 6: 2639–2650
Ollivett T. L., Nydam D. V., Linden T. C., Bowman D. D., Van Amburgh M. E. 2012. Effect of nutritional plane on health and performance in dairy calves after experimental infection with Cryptosporidium parvum. Journal of the American Veterinary Medical Association, 241, 11: 1514–1520
Orešnik A., Lavrenčič A. 2013. Krave molznice: prehrana, zdravsteveno varstvo in reprodukcija. Ljubljana, Kmečki glas: 179 str.
Peri I., Gertler A., Bruckental I., Barash H. 1993. The effect of manipulation in energy allowance during the rearing period of heifers on hormone concentrations and milk production in first lactation cows. Journal of Dairy Science, 76, 3: 742–751
Probo M., Pascottini O. B., LeBlanc S., Opsomer G., Hostens M. 2018. Association between metabolic diseases and the culling risk of high-yielding dairy cows in a transition management facility using survival and decision tree analysis. Journal of Dairy Science, 101, 10: 9419–9429
Raeth-Knight M., Chester-Jones H., Hayes S., Linn J., Larson R., Ziegler D. 2009. Impact of conventional or intensive milk replacer programs on Holstein heifer performance through six months of age and during first lactation. Journal of Dairy Science, 92, 2: 799–809 Renaville R. Van Eenaeme C., Breier B. H., Vleurick L., Bertozzi C., Gengler N., Hornick J.
L., Parmentier I., Istasse L., Haezebroeck V., Massart S., Portetelle D. 2000. Feed restriction in young bulls alters the onset of puberty in relationship with plasma insulin-like growth factor-I IGF-I) and IGF-binding proteins. Domestic Animal Endocrinology, 18, 2: 165–176 Roy J.H.B. 1980. The Calf (Studies in the agricultural and food sciences). 4th ed. London,
Butterworts -Heinemann Ltd: 452 str.
Rudolf M. 2016. Pogin telet do starosti enega leta v Sloveniji v obdobju od 2005 do 2012.
Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 54 str.
Schillo K. K., Hall J. B., Hileman S. M. 1992. Effects of nutrition and season on the onset of puberty in the beef heifer. Journal of Animal Science,70, 12: 3994–4005
Sejrsen K., Purup S. 1997. Influence of prepubertal feeding level on milk yield potential of dairy heifers: a review. Journal of Animal Science, 75, 3: 828–835
Sejrsen K., Purup S., Vestergaard M., Foldager J. 2002. High body weight gain and reduced bovine mammary growth: physiological basis and implications for milk yield potential.
Domenstic Animal Endocrinology, 19, 2: 93–104
Shamay A., Werner D., Moallem U., Barash H., Bruckental I. 2005. Effect of nursing management and skeletal size at weaning on puberty, skeletal growth rate, and milk production during first lactation of dairy heifers. Journal of Dairy Science, 88, 4: 1460–1469 Smith J. M., Van Amburgh M. E., Diaz M. C., Lucy M. C., Bauman D. E. 2002. Effect of nutrient intake on the development of the somatotropic axis and its responsiveness to GH in Holstein bull calves. Journal of Animal Science, 80, 6: 1528–1537
Smith M. F., Burrell W. C., Broadway J., Wiltbank I. N. 1979. Estrous and pregnancy in beef heifers following use of the synchromate B treatment (SBM). Theriogenology, 12, 4: 183–
195
Steele M. A., Penner G. B., Chaucheyras-Durand F., Guan L. L. 2016. Development and physiology of the rumen and the lower gut: targets for improving gut health. Journal of Dairy Science, 99, 6: 4955–4966
Verbič J. 1980. Zreja telet in telic. Ljubljana, Kmečki glas: 104 str.
Walden P. D., Ruan W., Feldman M., Kleinberg D. L. 1998. Evidence that the mammary fat pad mediates the action of growth hormone in mammary gland development. Endocrinology, 139, 2: 659–662
Weikard R., Hadlich F., Hammon H. M., Frieten D., Gerbert C., Koch C., Dusel G., Kuehn C.
2018. Long noncoding RNAs are associated with metabolic and cellular processes in the jejunum mucosa of pre-weaning calves in response to different diets. Oncotarget, 9, 30:
21052–21069
World organisation of animal health. 2019. Terrestrial Code Online Access. Introduction to the recommendations for animal welfare.
https://www.oie.int/en/what-we-do/standards/codes-and-manuals/terrestrial-code-online- access/?id=169&L=1&htmfile=chapitre_aw_introduction.htm (1.10.2021)
Xu R. J .1996. Development of the newborn GI tract and its relation to colostrum milk intake:
a review. Reproduction Fertility and Development, 8, 1: 35–48
Žgajnar J. 1990. Prehrana in krmljenje goved. Ljubljana, Kmečki glas: 564 str.
Najprej se zahvaljujem mojemu mentorju doc. dr. Silvestru Žguru za prijaznost in čas, ki ga je namenil meni, za vse hitre odzive na vsa moja vprašanja ter za dobro, strokovno pomoč in svetovanje ob izdelavi tega diplomskega projekta.
Zahvaljujem se tudi ga. Jerneji Bogataj za hiter oblikovni pregled in bibliografsko ureditev diplomskega projekta.
Iskreno se zahvaljujem se tudi recenzentki izr. prof. Tatjani Pirman za temeljit in hiter pregled diplomskega projekta in za vse njene dragocene nasvete.
Zahvala gre tudi ga. Sabini Knehtl za prijaznost, pomoč pri urejanju administrativnih zadev v zvezi s diplomskim projektom.
Iz srca hvala moji partnerki Niki ter vsem mojim najbližjim, ki so verjel vame in me podpirali ter spodbujali ob izdelavi tega diplomskega projekta.
