Vpogled v NAJSTAREJŠI OHRANJENI KNJIŽNIČNI KATALOG NA SLOVENSKEM – 1. DEL (ob 325-letnici smrti Filipa Terpina v Trubarjevem letu 2008)

(1)

KATALOG NA SLOVENSKEM – 1. DEL (ob 325-letnici smrti Filipa Terpina v Trubarjevem letu 2008)

Stanislav Južnič

Oddano: 17. 12. 2007 – Sprejeto: 7. 1. 2008

Izvirni znanstveni članek UDK 027.1(497.4Ljubljana):929.52Gornji Grad(091) UDK 017/019:027.1(497.4Ljubljana)

Izvleček

V članku so predstavljeni šolanje, kariera in bibliotekarsko delo Filipa Terpina iz Selc nad Škofjo Loko. Terpinov popis gornjegrajskih knjig je najstarejši ohranjeni knjižni katalog na Slovenskem, če izvzamemo popise knjig nekaterih slovenskih protestantov. Ta katalog je trinajst let starejši od ohranjenega kataloga Terpinovega sodelavca Schönlebna. Avtor podrobno predstavi zgradbo kataloga in jo primerja s Schönleb- novim seznamom knjig deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega, nastalim leta 1668. Izpostavi poklicno sodelovanje med knjižničarjema Terpinom in Schönlebnom ter v zaključku na kratko oriše še usodi knjižnice Primoža Trubarja in Gornjegrajske knjižnice.

Prispevek predstavlja del širše raziskave, katere težišče so prirodoslovno-matemati- čna dela v Terpinovi oskrbi in v okviru katere so deloma raziskani prvotni lastniki gornjegrajskih knjig, še posebej v kolikor so bile nekoč last slovenskih protestantov ali celo Primoža Trubarja.

Ključne besede: Filip Terpin, Janez Ludvik Schönleben, slovenski protestanti, Gornji Grad, Slovenija, zgodovina, knjižnični katalogi, knjižnice

JUŽNIČ, Stanislav. The oldest preserved Slovenian library catalogue – 1^st part.

Knjižnica, Ljubljana, 52(2008)1, p. 7-40

(2)

Original scientific article UDC 027.1(497.4Ljubljana):929.52Gornji Grad(091) UDC 017/019:027.1(497.4Ljubljana)

Abstract

The article presents a professional work of the librarian Filip Terpin from Selca (North of Škofja Loka, Slovenia). Terpin’s catalogue of the bishop’s library in Gornji grad is the oldest catalogue in Slovenia, with the exception of some protestant book lists which date even earlier. It was created in 1655, thirteen years before the second oldest preserved catalogue, which was made by his contemporary Schönleben. Terpin’s catalogue is carefully described and compared with the Schönleben’s list of Volf Engelbert Auersperg’s library, which was made in 1668. The author highlights the professional relations between the two librarians and describes the destiny of the Primož Trubar’s and the bishof’s libraries in Gornji grad.

The article is a part of an extensive research set out to identify and explore the pro- venience of science books which were under the Terpin’s custody in the Gornji grad library, especially of those owned by the Slovenian protestants or even Primož Tru- bar himself.

Keywords: Filip Terpin, Janez Ludvik Schönleben, Slovenian Protestants, Primož Tru- bar, Gornji Grad, Slovenia, history, library catalogues, libraries

1 Uvod

Filip Terpin iz Selc je sestavil najstarejši na Slovenskem ohranjeni knjižni katalog, če odštejemo popise posameznih protestantskih knjižnic. Bržkone je začel študirati pri ljubljanskih jezuitih, vendar ni bil med seminaristi (Černivec, 1999, 66-67). Dne 22. 10. 1625 je bil sprejet v zastonjsko oskrbo konvikta Fernandeum graške univerze. Njegov predstojnik na Fernandeumu je bil pater Philippus Diui- nar (Divinar), profesor filozofije (1625-1627). Terpin je študiral pri drugem pro- fesorju filozofije, hamburškemu plemiču Alexandru Rocci (1625-1628) (An- dritsch, 1977, 1: 243 (študent številka 1310), 278 (1307)), ki je imel na Fernandeu- mu v oskrbi izključno Kranjce in Korošce (Andritsch, 1977, 1: XXIV, 141, 142 (1411), 146 (1539), 146 (1563), 243 (1310), 244 (1322), 244 (1330), 245 (1343), 247 (1363), 248 (1374), 248 (1378)). Rocca je Terpinu predaval filozofijo z logiko in fiziko (9. 2. 1627; Andritsch, 1977, 1: 80 (9)) do promocije v bakalavra dne 8.

6. 1627 (Andritsch, 1977, 1: 142, 143 (1417)) ter metafiziko do magisterija 4. 9.

1628 (Andritsch, 1977, 1: 146 (1539)). Terpinov rojak iz Vipave, Andrej Zergol, je vodil leto dni mlajšo skupino filozofov, ki so bili promovirani v bakalavre dne 6.

6. 1628 (Andritsch, 1977, 1: 144). Rocca je tako poskrbel za Terpinovo filozofsko

(3)

in knjižničarsko izobrazbo, vendar je umrl kot profesor teologije v Kristusovih letih le nekaj mesecev po Terpinovi promociji v magistra.

Nato je Terpin promoviral v bakalavra teologije (Smolik, 1980, 60). Ob koncu Terpinovih študijev je leta 1629 njegov dobro desetletje mlajši rojak in poznejši sodelavec-knjižničar, Schönleben, poslušal logiko v Gradcu; žal ga v razmeroma pomanjkljivo ohranjenih matrikah ni mogoče zaslediti ne med matrikuliranimi študenti, ne med gojenci Fernandeuma (Miklavčič, 1967, 236; Andritsch, 1977, 57-58, 249).

Terpin je leta 1630 postal mašnik, leta 1632 pa kaplan na Ptuju. Po nalogu škofa Scarlicha je ob binkoštih leta 1633 odšel v spodnještajerski Gornji Grad nad Dreto blizu kranjske meje in tam deloval šest let. Najprej je pomagal župniku Adamu Presečniku, dne 11. 11. 1635 pa je prevzel njegovo faro (Simončič, 1927, 6). Posebno huda mu je predla ob kmečkem uporu spomladi 1635, ko si je v Gor- njem Gradu neki kmet nadel kar škofovsko kapo, da so ga tov0ariši puntarji lahko častili; vendar Gornjega Gradu in tamkajšnje knjižnice niso oplenili. Nadarjeni govornik Terpin je uspešno miril upornike (Simončič, 1927, 7; Smolik, 1980, 61);

tedaj je že poznal Gornjegrajsko knjižnico, čeravno jo je katalogiziral komaj dve desetletji pozneje. Vsako leto se je izkazal kot notar, zapisnikar in celo usmer- jevalec sinodskih razprav v Gornjem Gradu (Smolik, 1980, 4: 60-61). Leta 1639 je postal župnik-vikar v Kranju, po veliki noči 1643 pa je pasel duše v Braslovčah - 20 km vzhodno od Gornjega Gradu. Leta 1654 je postal župnik-vikar v Šmar- tnem pri Kranju. Naslednje leto je zasedel položaj generalnega vikarja nemško usmerjenega ljubljanskega škofa Otta Friderika Buchheima (Miklavčič, 1960, 1), med letoma 1664-1676 pa njegovega naslednika, slovenskemu jeziku bolj nak- lonjenega Goričana Jožefa Rabatte. Pri napredovanju je Terpinu pomagal predvsem prijatelj Vaccano, Terpinov predhodnik na položaju generalnega vikarja (1641), pičenski škof (18. 10. 1646) in ljubljanski pomožni škof po letu 1654 (Dolinar, 1982, 315; Simončič, 1927, 43).

Terpin je bil »priden kakor mravlja« (Simončič, 1927), obenem pa hud nasprot- nik protestantov, kot beremo v posameznih žaljivih opombah na račun neka- toliških avtorjev z njihovimi predniki vred, ki jih je privoščljivo pisal v nekoč protestantske gornjegrajske knjige. Kot generalni vikar je Terpin skrbel za ljubljansko škofijsko knjižnico v Gornjem Gradu; tam se je kmalu po nastopu službe leta 1655 še posebej izkazal s katalogom domala tisočih knjig.

Gornji Grad je bil od leta 1140 benediktinski, leta 1463 pa je vsa gornjegrajska dekanija pripadla ljubljanski škofiji kot škofova posest (Simoniti, 1974, 17; Ste- fan, 1907, 43). Škof Hren je knjižnico utemeljil z zaplembami kranjskega protes- tantskega čtiva v času Terpinovega rojstva. Zbirko nekoč protestantskih knjig so dopolnili s knjigami ustanovitelja Gornjegrajske knjižnice škofa Hrena, drugih ljubljanskih škofov (Smolik, 1980, 61; Bahor, 2005, 99; Simoniti, 1974, 28), sina

(4)

ljubljanskega škofa Seebacha in Hrenovega strica Gašperja Žitnika. Duplikate iz Gornjegrajske knjižnice so stoletje po Terpinovem popisu predali Semeniški knjižnici, vse ostale knjige pa so leta 1798 v štirih zabojih kar brez seznama prešle v Wildejevo ljubljansko licejsko knjižnico, današnji NUK (Simoniti, 1974, 24;

Stefan, 1907, 43).

V tej razpravi in njenem poznejšem nadaljevanju se bomo posvetili predvsem prirodoslovnemu delu Gornjegrajske knjižnice s poudarkov na knjigah iz nekdanjih kranjskih protestantskih knjižnic. Dognali bomo, s kakšnimi naravoslov- nimi knjigami je imel Terpin opraviti in koliko je mogoče v njih slutiti naravoslov- na zanimanja slovenskih protestantov.

2 Terpin in Schönleben: primerjava med najstarejšima slovenskima ohranjenima knjižnima katalogoma

Prva slovenska knjižničarja, katerih kataloga sta se ohranila do danes, Terpin in Schönleben, sta si svoje bibliotekarsko znanje pridobila že med študijem. Žal je njuno študijsko gradivo težko opredeliti; knjižničarstvo namreč ni bilo samo- stojen učni predmet v tedanjih jezuitskih šolah. Schönleben in Terpin sta skoraj sočasno nastopila službi stolnega dekana (2. 6. 1654), oziroma generalnega vikarja v Ljubljani. Poldrugo desetletje sta tesno sodelovala ob skupnih prizadevanjih vse do Schönlebnovega prevzema ribniškega arhidiakonata dne 3. 12. 1669. Ter- pin je Schönlebna dne 12. 7. 1668 prek škofa Rabatte priporočil za mengeškega župnika (Simončič, 1927, 77; Miklavčič, 1967, 237); izmenjevala sta si tudi knjižničarske izkušnje. Terpin je sodelavcu Schönlebnu posodil posamezne gornjegrajske bogoslovne in pravniške knjige leta 1664, 1665 in 28. 4. 1668. Ob izposo- ji je naslove lastnoročno pisal drugega pod drugim, vrnjeno gradivo pa je vsa- kokrat sproti prečrtal (Simoniti, 1974, 24; Terpin, 1655, 26^r, 26^v). Dva ohranjena lista s Terpinovo evidenco izposoje sta najstarejši dokument o delovanju knjižnice na naših tleh. Terpinova pisava je bila veliko bolj priostrena od rokopisa pisarja, ki je po Terpinovem nareku pisal katalog gornjegrajskih knjig leta 1655; tudi v sam katalog je Terpin dodal nekaj lastnoročnih pripomb in dopolnitev s črnilom, ki je danes videti temnejše od pisarjevega. Schönleben je prav tako izposojal knjige iz knjižnice deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega, med drugim Valva- sorju; žal pa nam ni zapustil pisnih dokumentov o svojem početju.

Novi generalni vikar Terpin je leta 1655 sestavil seznam 994 del Gornjegrajske škofovske knjižnice, vendar pri katalogizaciji ni upošteval številnih adligatov.

Terpinov popis je najstarejši ohranjeni katalog knjižnice na Slovenskem, če izvzamemo sezname nekaterih slovenskih protestantskih zbirk (Simoniti, 1974, 17).

(5)

Sočasno s Terpinom je Schönleben začel popisovati ljubljansko knjižnico deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega. Med letoma 1655 in 1663 (Žargi, 2002, 285), po drugih virih leta 1659 (Pivec Stele, 1971, 94; Dular, 2002, 263), je sestavil prve znane kataloge Volfove knjižnice. Vpisoval je ekslibrise med naslovnice knjig, ki jih je razdelil v devet razredov: teologija, pravo, politika z etiko, zgodovina, filozofija, medicina, matematika z mehaniko, humanistika z retoriko in poezijo ter jezikoslovje. V prvem katalogu je popisal formate, števila zvezkov, kraje in letnice tiska. V drugem katalogu je knjige razporedil po krstnih imenih piscev, v tretjem po naslovih del, četrti katalog pa je bil popis adligatov (Žargi, 2002, 285; Radics, 1878, 14). Ti katalogi danes veljajo za izgubljene, če- prav je predsednik Kmetijske družbe za Kranjsko, Janez Nepomuk baron Buset, po pričevanju svojega vrstnika, barona Jožefa Kalasanca Erberga, »verjetno« imel enega zgodnjih Schönlebnovih katalogov ljubljanske turjaške knjižnice (Reisp, 1989, 38; Uršič, 1975, 133, 216). Oče J. N. Buseta, Jožef Gabrijel pl. Buset (Busset, Buseth, * okoli 1740 Gracarjev Turn; † 1777), je v svoji knjižnici hranil Zwinger- jeve kmetijske metode z latinskimi poljedelskimi ideali Katona starejšega in Varrona s Schönlebnovim ekslibrisom Volfove knjižnice iz leta 1657 (Schönle- ben, 1668/1762, 395).

Danes je dosegljiv le Schönlebnov katalog iz leta 1668, pa še ta le v dopolnjenem prepisu z dne 6. 4. 1762 (Radics, 1878, 14; Žargi, 2002, 286). Schönleben je 415 strani¹ dolg seznam razdelil na osemnajst vsebin. Popisal je dobrih trikrat več enot od Terpina, ki je v svojem 24 listov dolgem katalogu ločil petnajst vsebinskih razdelkov. Terpin je, žal, le v posamičnih primerih navedel nekatere od šte- vilnih adligatov v posameznih popisanih enotah, Schönleben (1668) pa se je temu sploh izognil. Schönleben je znotraj posameznih vsebinskih razdelkov razvrščal knjige po abecedi imen njihovih piscev, Terpin pa sekundarnega ključa znotraj vsebinskih razdelkov sploh ni uporabil, razen domnevne razporeditve knjig na gornjegrajskih policah.

Oba sta začela popisovati pri teoloških knjigah; vendar je Terpin medicino in filozofijo postavil vmes med bogoslovne razdelke, medtem ko se je Schönleben približal danes bolj domači delitvi na bogoslovna, humanistična, prirodoslovna in umetniška dela. Schönlebnovi vsebinski razdelki, ki jih Terpin ni upošteval, so bili povezani z razčlenitvijo matematično-tehničnih oziroma humanističnih ved, Schönleben pa je po drugi strani manj diferenciral bogoslovne vsebine. Oboje je vsekakor pričakovano glede na različna značaja obeh knjižnic. Terpin je popisal manj medicinskih, splošno zgodovinskih ali političnih knjig od Schönlebna, medtem ko je imel opraviti s presenetljivo velikim deležem filozofskih spisov.

Terpin je nekaj matematičnih in astronomskih del zapisal na konec oddelka zgo-

1 416. stran poroča o nabavah knjig leta 1761, sledijo pa urbarji in testamenti (Schönleben, 1668/

1772, 417-764).

(6)

dovine, podobne nedoslednosti pa je zagrešil tudi njegov sodelavec, Schönleben.

Filozofsko-medicinska dela v Terpinovem popisu so domala vsa starejša od pol stoletja, zvečine še iz obdobja pred zmago protireformacije, Schönleben pa je popisal več novejših del.

Na Gornjem Gradu so imeli tudi nekaj poljedelskih knjig, ki jih je Terpin uvrstil k medicini. Naštel je kar dve knjigi o pridelovanju vina, kot se je za škofijsko knjižnico spodobilo: priročnik veronskega zdravnika Confalonerisa in italijan- ski prevod poljedelstva Charlesa Estienna (Carola Stephanusa), ki ga je Schönle- ben popisal med knjigami o gospodarstvu (Schönleben, 1668/1762, 395).

V današnjem NUK-u in Semeniški knjižnici je kar nekaj knjig, ki so bile leta 1655 v Gornjem Gradu, a jih Terpin kot tedanje adligate ali iz drugih danes neugotov- ljivih razlogov ni uvrstil v svoj katalog (Simoniti, 1974, 18). Med njimi so: Ges- nerjev slovar, Hvaletova filozofija, alkimiji Lulla (Simoniti, 1974, 36) in Herme- sa Trismegistusa (Simoniti, 1974, 34), logika pariškega teologa-kanonika Clich- toveausa s privezom Michaela iz Vratislave, medicina piranskega luteranca Go- inea (Goyneaus) ter metafizika bolonjskega tomista Javellusa iz leta 1555 (Simo- niti, 1974, 37-38, 42).

Preglednica 1: Enote Terpinovega seznama gornjegrajskih knjig (1655) (Simoni- ti, 1974, 17-18; Simoniti, 2007, 273) v primerjavi s sočasnima Schönlebnovima katalogoma.

, i k l e d z a r i k s n i b e s v i v o n i p r e T

, a s i p o p n a r t s , v i z a n i k s n i t a l

v o v o l s a n o l i v e t {

i k l e d z a r i v o n b e l n ö h c S

9 5 / 5 5 6 1

i k s n i b e s v i v o n b e l n ö h c S

o l i v e t { ( 8 6 6 1 i k l e d z a r

) v o v o l s a n ,

i t s k e t i k s m e s i p o t e v S

1 , e a r c a s e a r u t p i r c

S ^r,19

e j v o l s o g o

B Bogoslovje(462)² n

i v o t e

~ o h i n e v k r e c a l e D

, v o g o l o e t h i k s n u h r v h i { j e r a t s

e a i s e l c c e t e s e r t a p i t c n a S

1 , s e r o t c o

d ^v,53

3 , e a t s i s a C , a k i t s i u z a

K ^r,19

4 , s e r o t a n o i c n o C , e g i d i r

P ^r,77

5 , i g o l o e h T , a j i g o l o e

T ^v,31

, a m s i p a g e t e v s e g a l z a R

6 , e a t s i r u t p i r c

S ^v,93

, o v a r p o n l i v i c n i o k s n o n a K

8 , e a t s i r u

I ^v,159

o v a r

P Pravo(505)³

2 V začetnem kazalu kataloga: Theologos. V katalogu: Classis 1. Scripturistae, Sancti patres…

(Schönleben, 1668/1772, 6 -).

3 V začetnem kazalu kataloga: Juristas. V katalogu: 2. Sacri quam profani iura (Schönleben, 1668/1772, 68 -).

(7)

4 V začetnem kazalu kataloga: Politicos. V katalogu: 3. Politica (etika, politika, polemika, apolo- gija) (Schönleben, 1668/1772, 126 -).

5 Philosophos. 8. (Schönleben, 1668/1772, 337-346).

6 Medicos. 6. (Schönleben, 1668/1772, 313-323).

7 Mathematicos. 7. (Schönleben, 1668/1772, 325-335).

8 Architectos. 12. (Schönleben, 1668/1772, 387-392).

9 Ecconomos. 13. (Schönleben, 1668/1772, 394-395).

10 Venatories. 14. (Schönleben, 1668/1772, 396).

11 Musicos. 15. (Schönleben, 1668/1772, 397).

12 Historicos Spirituales et Sacros. V katalogu: 4. Historia sacra aut spiritualia (Schönleben, 1668/1772, 219 -). Po Radicsu (1878, 14) Etika.

13 V začetnem kazalu kataloga: Historicos Mundanos vel Prophanos. V katalogu: 5. Historia mundana vel profana (Schönleben, 1668/1772, 237-311).

14 V začetnem kazalu kataloga: Humanistas. V katalogu: 9. Humanistae (Schönleben, 1668/1772, 347 -).

15 16. Romacinos (Schönleben, 1668/1772, 398 -).

16 Jumentarios sive cavallerios. 17. (Schönleben, 1668/1772, 408).

17 Icones et Sculptures. 18. (Schönleben, 1668/1772, 410-415).

, i k l e d z a r i k s n i b e s v i v o n i p r e T

, a s i p o p n a r t s , v i z a n i k s n i t a l

v o v o l s a n o l i v e t {

i k l e d z a r i v o n b e l n ö h c S

9 5 / 5 5 6 1

i k s n i b e s v i v o n b e l n ö h c S

o l i v e t { ( 8 6 6 1 i k l e d z a r

) v o v o l s a n ,

i s i p s i n

~ i m e l o P

2 1 , e a t s i s r e v o r t n o

C ^r,104

o k i t e z a k i t i l o

P Politika(652)⁴ 5

1 , i h p o s o l i h P , a j i f o z o l i

F ^r,55 Filozofija Filozofija(85)⁵ 6

1 , i c i d e M , a n i c i d e

M ^v,19 Medicina;matematikaz o

k i n a h e m

) 2 9 ( a n i c i d e

M ⁶;matematika )

6 9

( ⁷;arhitektura(48)⁸; ) 0 2 ( o v t s r a d o p s o

g ⁹;

) 7 ( o v t s v o

l ¹⁰;glasba(9)¹¹ n

i i n v i t a t i d e m o n z o i g i l e R

s e l a u t i r i p s i r b i L , i s i p s i n

` o b a n

7 1 , i c i t e c s a u e

s ^v^r,47

, a n i v o d o g z a n e v k r e C

) 6 4 1 ( i s i p s i n v i t a t i d e

m ¹²

i c i r o t s i H , a n i v o d o g z a n e v k r e C

8 1 , i r c a

s ^v,41

i c i r o t s i H , a n i v o d o g z a n { o l p S

0 2 , i n a f o r

p ^r,99

a n i v o d o g

Z Posvetnazgodovina(661)¹³ ,

e c i n v o l s , i j r a v o l s , i k i s a l K

, a l e d a n

~ i t s i n a m u h

2 2 , e a t s i n a m u

H ^r,149

n i o k i r o t e r z a k i t s i n a m u H

a j i g o l o l i f

; o j i z e o p

) 1 1 1 ( e d e v e n

~ i t s i n a m u

H ¹⁴;

; ) 6 6 1 ( a j i g o l o l i f

; ) 2 8 ( a j i z e o p

) 4 7 ( e j v o l s o p e

l ¹⁵;vite{tvo(9)¹⁶; )

2 4 ( i p i k - e n o k

i ¹⁷

, i l a s i m , i j r i v e r b i n b a r e N

4 2 , s e l i t u n

I ^v,9

4 9 9 :j a p u k

S 3257

(8)

SLIKA 1: Terpinov popis medicinskih knjig (Terpin, 1655, 16^v, 17^r).

(9)

Preglednica 2: Terpinov popis filozofskih knjig z odebeljeno poudarjenimi pri- imki protestantom naklonjenih piscev. Odebeljena kurziva kaže avtorje knjig iz nekdanjih knjižnic slovenskih protestantov; odebeljeni poševni naslovi so ne- koč pripadali posameznim ljubljanskim škofom ali G. Žitniku, odebeljeni naslovi pa so dela drugih katoliških piscev. T ob oznaki strani kaže zapise, ki jih je Terpin naknadno lastnoročno dopisal h koncu vsebinskega razdelka. Oznake so upora- bljene v preglednicah 2 do 5.

18 Lombardijski profesor, ki je leta 1548 v Milanu objavil še dialektiko.

19 Bržkone ena od Zimarovih beneških preglednic Aristotelovih in Averroesovih del. Schönleben je leta 1668 pri Volfu Engelbertu Turjaškemu katalogiziral izdajo iz leta 1562 (Schönleben, 1668/

1772, 337).

c e s i

P Naslov StranKrajinleto )

a n i c i F d o v e r P ( n o t a l

P OperaPlatonis.Folio 15^r VenetiiisaliBasilleae s

e d e m a l a

P TabulaseuindexInopera s

i l r A

5

1^r 1561.Venetiis:Vincenzo ) 2 4 , 4 7 9 1 , i t i n o m i S ( i s i r g l a V r

o s r e V s e n n a h o

J Qua's(Questionis)Versoris i r b i l

&

a c i s y h p a t e m

o l e B . c i s y h p

5

1^r 1486.Coloniae

e t n o M e d s u t r e b m a L

) g r e b n e r r e H n o v (

. s i l r A a m i n A e

D Folio, o

l e b

5

1^r 1494.Coloniae. e

j i c i n A , s u i h t e o B ( s i t e o B

) n i r e v e S j a l i n a M

e a i h p o s o l i h p a t a l o s n o c e D

o i l o f n i u t p i r c s u n a m

5

1^r Prvapolovica15.stoletja

; 0 9 , 1 3 9 1 , è l e t S , s o K (

K U N -R51) s

u i t u m a

C Deamorephiloso.Folio o

r b u r o e r o c

5

1^r 1574.Viennae ) 1 4 , 4 7 9 1 , i t i n o m i S ( r

o s r e V ) s e n n ( a o

J QuaVersorisquasinlib: o

i l o f . s y h p

5

1^r 1489.Coloniae:Henric 7 9 4 1

; l e t n e u Q s

u m o t s o s y r h C , s u l l e v a

J InMoraleAristoteliset a c i h p o s o l i h P n o t a l P

5

1^r 1546,1646,1651.Lugduni:De e

d r a G a l n

o t a l

P Philosophica.folio,belo 15^r a

n i u q A s a m o h

T Arlisinfol 15^r 1563.Venetiis ) 7 3 , 4 7 9 1 , i t i n o m S ( s

u i s i v r a

C ¹⁸ InLogicaexpositoinfolio 15^v 1561.Venetiis ) 2 3 , 4 7 9 1 ( i t i n o m i S (

) 7 0 5 1 o t e l a j a v a n a m o t o m o p a

n i u q A s a m o h

T InLogicaArlis 15^v ColoniaealiMoguntiae s

u e l r u

B Inlibr.Aathy.Infolio 15^v 1521.Venetiis ) 2 3 , 4 7 9 1 , i t i n o m i S ( s

i l e ) o r r e ( v

A ¹⁹ InMetaphysicaAristotelis 8^o

5 1 ^v h

c r i k t l e

V (Velchirchig) InlibrosPhys.8^o 15^v 1538.Erfurdiae s

o l u o p o r y g r A s e n n a o J

) i l o p o i g r A (

a m i n A e d e n o i t s e u Q

. p m o c b a T e v i S s i l e t o t s i r A

5

1 ^v 1500.Venetiis:Pentius g

r e b n e d l i

W ,

s u m y n o r e H

e a n ) a m u ( h )

! c i s ( s i t o T

. s e r t s e t r a p ) e a i h p o s ( : o l i h p

o l e b 8

5

1 ^v 1555.Basileae:Oporni