Jurij PAVŠE
EMPIRIČNO ORODJE ZA IZBIRO PRIMERNE DAVČNE OSNOVE IZ KMETIJSKE, GOZDARSKE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA
KMETIJAH DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij
EMPIRICAL TOOL FOR THE SELECTION OF APPROPRIATE TAX BASE FROM AGRICULTURE, FORESTRY AND
COMPLEMENTARY ACTIVITIES ON FARMS GRADUATION THESIS
University studies
Ljubljana, 2010
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študija kmetijstvo – zootehnika. Opravljeno je bilo na Katedri za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za dodiplomski študij Oddelka za zootehniko je dne, 10.9.2009 za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Emila Erjavca in za somentorja prof. dr. Stanka Kavčiča.
Recenzent: doc. dr. Luka Juvančič
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Ivan ŠTUHEC
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Emil ERJAVEC
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: prof. dr. Stane KAVČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Član: doc. dr. Luka JUVANČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum zagovora:
Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete.
Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji.
Jurij PAVŠE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Dn
DK UDK 631:338.43(043.2)=163.6
KG kmetijstvo/gozdarstvo/dopolnilne dejavnosti/ekonomika/davčna osnova/empirično orodje/Slovenija
KK AGRIS E10 AV PAVŠE, Jurij
SA ERJAVEC, Emil (mentor)/KAVČIČ, Stane (somentor) KZ SI-1230 Domžale, Groblje 3
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko LI 2009
IN EMPIRIČNO ORODJE ZA IZBIRO PRIMERNE DAVČNE OSNOVE IZ KMETIJSKE, GOZDARSKE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
TD Diplomsko delo (univerzitetni študij) OP X, 44 str., 10 pregl., 12sl., 19 pril., 26 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Razvili smo empirično orodje za izbiro najugodnejše davčne osnove na kmetiji.
Proučevali smo katastrske dohodke, dejanske dohodke in normirane odhodke.
Izbrali smo devet kmetij, ki se ukvarjajo z devetimi različnimi kmetijskimi dejavnostmi in ležijo v različnih katastrskih občinah. Iskali smo najugodnejše davčne osnove za vsako kmetijo posebej. Z razvitim orodjem smo na podlagi dobljenih rezultatov ugotovili, da na izbiro najugodnejše davčne osnove najbolj vpliva usmerjenost kmetije ter njen obseg proizvodnje. Živinorejske kmetije dosegajo nižje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov kot pri dejanskih dohodkih, izjema je le prašičerejska kmetija. Pri teh kmetijah stroški proizvodnje ne dosegajo 70 % prihodkov. Pri dejanskih dohodkih ima velik vpliv posodabljanje v kmetijsko dejavnost in z njo povezano višanje amortizacije. Pomembno vlogo imajo tudi olajšave tako splošne kot tudi za vzdrževane družinske člane; to je pomembno predvsem pri obdavčenju po katastrskem dohodku.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dn
DC UDC 631:338.43(043.2)=163.6
CX agriculture/forestry/complementary activities/economics/tax base/empirical tools/Slovenia
CC AGRIS E10 AU PAVŠE, Jurij
AA ERJAVEC, Emil (supervisor)/KAVČIČ, Stanko (co-supervisor) PP SI-1230 Domžale, Groblje 3
PB University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Animal Science PY 2009
TI EMPIRICAL TOOL FOR THE SELECTION OF APPROPRIATE TAX BASE FROM AGRICULTURE, FORESTRY AND COMPLEMENTARY ACTIVITIES DT Graduation Thesis (University Studies)
NO X, 44 p., 10 tab., 12 fig., 19 ann., 26 ref.
LA sl AL sl/en
AB We developed an empirical tool for the selection of the most appropriate tax base, on the basis of cadastral income, actual income and lump-sum. Nine farms dealing with nine different agricultural activities and located in different municipalities were analysed separately. Results obtained show dependence between the most appropriate tax base and farm orientation as well as their production size. Livestock farms achieve lower tax base by the actual expenditure and income, with the exception of a pig farm. On these farms the cost of production does not reach 70%
revenue. The modernization of agricultural activity and increased amortization have the main influence on their actual farm income. Allowances, both general and for dependant persons, are also important to reduce tax liabilities. They play an important role especially in taxation based on cadastral income.
KAZALO VSEBINE
str.
Ključna dokumentacijska informacija (KDI) III
Key Words documentation (KWD) IV
Kazalo vsebine V
Kazalo preglednic VII
Kazalo slik VIII
Kazalo prilog IX
Okrajšave in simboli X
1 UVOD 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA 1
1.2 CILJI IN HIPOTEZE 2
1.3 STRUKTURA IN VSEBINA NALOGE 3
2 PREGLED OBJAV 4
2.1 OSNOVNE KMETIJSKE, GOZDARSKE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI 4
2.2 NAČINI UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE 5
2.3 OBDAVČITEV PO KATASTRSKEM DOHODKU 7
2.4 OBDAVČITEV PO DEJANSKIH DOHODKIH 11
2.5 OBDAVČITEV PO NORMIRANIH ODHODKIH 14
3 MATERIAL IN METODE 19
3.1 OPIS MODELNEGA ORODJA 19
3.1.1 Izračun davčne osnove 19
3.1.2 Prihodkovni in stroškovni del 20
3.1.3 Olajšave 23
3.1.4 Izračun 24
3.2 OPIS KMETIJ 24
4 REZULTATI IN RAZPRAVA 28
4.1 PREGLED IZRAČUNOV PO KMETIJAH 28
4.1.1 Prašičerejska kmetija 28
4.1.2 Kmetija usmerjena v prirejo mleka 29 4.1.3 Kmetija z rejo krav dojilj ter pitancev 30 4.1.4 Kmetija z rejo drobnice mesne pasme 31
4.1.5 Vinogradniški kmetiji 32
4.1.6 Hmeljarska kmetija 33
4.1.7 Vrtnarska kmetija 34
4.1.8 Poljedelska kmetija 35
4.2 PRESOJA REZULTATOV 37
4.2.1 Scenarijska analiza 37
4.2.2 Uporaba modelnega izračuna 38
5 SKLEPI 40
6 POVZETEK 41
7 VIRI 42
ZAHVALA PRILOGE
KAZALO PREGLEDNIC
str.
Preglednica 1: Stopnje dohodnine za davčno leto 2009 (Pravilnik o določitvi
olajšav in lestvice…, 2008) 6
Preglednica 2: Povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč ter za panje (Povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in
gozdnih zemljišč…, 2009) 9
Preglednica 3: Primer izračuna akontacije davka pri 70% normiranih
odhodkih in pri dveh stopnjah dohodnine (25%,10%)(Skok, 2007) 16 Preglednica 4: Primer evidence izdanih knjigovodskih listin pri prometu s
plačniki davka (Skok, 2007) 17
Preglednica 5: Primer evidence izdanih knjigovodskih listin pri prometu z
fizičnimi osebami (Skok, 2007) 177
Preglednica 6: Primer evidence osnovnih sredstev (Skok, 2007) 18 Preglednica 8: Opis kmetije za prirejo mleka, kmetije z dojiljami in kmetije z
drobnico 25
Preglednica 9: Opis hmeljarske in vinogradniških kmetij 26 Preglednica 10: Opis poljedelske, prašičerejske in vrtnarske kmetije 27
KAZALO SLIK
str.
Slika 1: Prihodkovni in stroškovni del orodja 21
Slika 2: Pregled olajšav v izračunu dohodnine 23
Slika 3: Prikaz izračuna davčne osnove in obveznosti plačila dohodnine 24 Slika 4: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za prašičerejsko
kmetijo 288
Slika 5: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za kmetijo
usmerjeno v prirejo mleka 29
Slika 6: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za kmetijo, ki
redi dojilje in pitance 300
Slika 7: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za kmetijo, ki
redi drobnico 311
Slika 8: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za kmetijo, ki
prodaja grozdje 322
Slika 9: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za kmetijo, ki
prodaja vino v litrskih steklenicah 333
Slika 10: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za hmeljarsko
kmetijo 344
Slika 11: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za vrtnarsko
kmetijo 355
Slika 12: Višina davčne osnove in obveznost plačila dohodnine za poljedelsko
kmetijo 366
KAZALO PRILOG
Priloga A: Oprostitve plačila dohodnine za kmetijska zemljišča po 73. členu zakona o dohodnini (ZDoh-2, 2006)
Priloga B: Izračun davčnih osnov za prašičerejsko kmetijo
Priloga C: Izračun davčnih osnov za kmetijo usmerjeno v prirejo mleka
Priloga D: Pregled izračuna za kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav dojilj in pitancev Priloga E: Pregled izračuna za kmetijo, ki se ukvarja z rejo drobnice
Priloga F: Pregled izračuna za vinogradniško kmetijo, ki se ukvarja s prodajo grozdja Priloga G: Pregled izračuna za vinogradniško kmetijo, ki se ukvarja s prodajo vina v
litrskih steklenicah
Priloga H: Pregled izračuna za hmeljarsko kmetijo
Priloga I: Pregled izračuna davčnih osnov za vrtnarsko kmetijo Priloga J: Pregled izračuna za poljedelsko kmetijo
Priloga M: Osnovni izračun za vinogradniško kmetijo, ki se ukvarja s prodajo vina v litrskih steklenicah
Priloga L: Osnovni izračun za poljedelsko kmetijo Priloga K: Osnovni izračun za hmeljarsko kmetijo
Priloga N: Osnovni izračun za vinogradniško kmetijo, ki se ukvarja s prodajo grozdja Priloga O: Osnovni izračun za vrtnarsko kmetijo
Priloga P: Osnovni izračun za kmetijo, ki se ukvarja z rejo drobnice
Priloga R: Osnovni izračun za kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav dojilj in pitancev ter prodajo lesa
Priloga S: Osnovni izračun za kmetijo, ki se ukvarja z rejo krav molznic in prodajo lesa
Priloga T: Osnovni izračun za prašičerejsko kmetijo
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
DDV Davek na dodano vrednost Dej.doh Dejanski dohodki EU Europska Unija
EUR Euro
EUR/h Euro na uro
FADN Farm Accountancy Data Network (mreža kmetij s knjigovodstvom po FADN metodologiji)
GVŽ/ha Glava velike živine na hektar h/ m3 Število ur na kubični meter ha Hektar
KD Katastrski dohodek
KIS Kmetijski inštitut Slovenije m3 Kubični meter
m3/ha Kubični meter na hektar površin MAX Maksimalno
MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor
Norm.odh Normirani odhodki
REK-2 Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja
RS Republika Slovenija SKP Skupna kmetijska politika SRS Slovenski računovodski standard SURS Statistični urad Republike Slovenije t Tona
t/ha Tona na hektar ZDoh Zakon o dohodnini
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Ekonomski položaj kmetijstva je odvisen od različnih ekonomskih, agrarnopolitičnih ter slučajnih, po navadi vremenskih vplivov. Dolgoročna narava kmetijske proizvodnje z rastočo ponudbo, stagnirajočim povpraševanjem in nemobilnostjo proizvodnih dejavnikov vodi v vseh sodobnih družbah v dohodkovni problem kmetijstva, ki se kaže v zaostajanju dohodkov v kmetijstvu za rastjo primerljivih dohodkov v gospodarstvu (Rednak in sod., 2001).
Pomemben dejavnik ekonomskega položaja kmetijstva so cene. V obdobju do leta 2007 smo bili priča trendu padanja cen, temu je sledila nagla rast cen in v letu 2009 močan padec. Tudi cene inputov so v letu 2008 močno porasle. Zaradi nižjega padca le-teh v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov v letu 2009 se je cenovno – stroškovno razmerje in s tem ekonomski položaj kmetijstva ponovno poslabšal (Vovk in sod., 2009).
Na ekonomski položaj kmetij pomembno vpliva tudi način obdavčitve dohodka. Od načina obdavčitve je odvisna davčna osnova in z njo višina dohodnine. Glavne vrste davkov in prispevkov, ki napajajo državni proračun, so davki na potrošnjo, prispevki za socialno varnost, dohodnina, davek na dobiček in davek od premoženja. Vsak od njih ima specifičen vpliv na kmetijsko dejavnost, zato so višine obdavčitve temu primerne.
Kot navaja Stanovnik (2004), delimo davke na posredne (indirektne) in neposredne (direktne). Neposredni so tisti, pri katerih nosi davčni zavezanec neposredno breme.
Sem spadajo dohodnina, davki od dobička, davki na dediščine. Pri posrednih davkih ne nosi bremena zavezanec, temveč nekdo drug (praviloma potrošnik). Sem spadajo davek na dodano vrednost, prometni davki ter davki na potrošnjo.
Že ob majhnem zvišanju posrednih ali neposrednih davkov se lahko močno poslabša ekonomski položaj kmetij. Na primer ob višanju davka na potrošnjo cene inputov rastejo, s tem se niža neto dohodek kmetij. Ob višanju davčne stopnje ali nižanju njenih mej lahko vrednost neto davčne osnove pada.
Pri ekonomski načelih obdavčevanja gre za razpon med načelom koristi v primerjavi z načelom plačilne sposobnosti. Pri načelu koristi so različni posamezniki obdavčeni v sorazmerju koristmi, ki jih dobijo od vladnih programov. Gre za bolj neposredno povezavo med plačilom in koriščenjem določene javne dobrine. Pri načelu plačilne sposobnosti je znesek davkov, ki ga posamezniki plačajo, povezan z njihovim dohodkom ali premoženjem ter je običajno prerazdelitven. To velja na primer za dohodnine, ki lahko stimulativno ali destimulativno vplivajo na dodatno ponudbo dela
posameznika glede na koriščenje prostega časa. Visoko progresivno obdavčenje dohodkov naj bi bilo omejevalno zlasti za tiste z visokimi dohodki (Bojnec, 2005).
Pri ekonomskih načelih obdavčevanja gre tudi za vprašanje vodoravne in navpične enakosti. Pri načelu vodoravne enakosti obdavčimo enako tiste, ki so si ekonomsko enaki in jih zato enako obravnavamo pri plačilu davka oziroma imajo enake ekonomske razmere glede koristi in ugodnosti od plačanih davkov. Načelo navpične enakosti se nanaša na davčno obravnavo ljudi z različnimi dohodki (Bojnec, 2005).
V zadnjih letih je bilo na področju dohodnine veliko sprememb, saj se je le-to v letih 2005 in 2007 spremenilo in se vseskozi dopolnjuje. Temeljne davčne podlage v vsakem davčnem sistemu so dohodek, poraba in premoženje. Z njimi zasledujemo načela enakega obravnavanja prebivalstva.
Pri dohodnini se pri nas dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti večinoma obdavčuje prek katastrskega dohodka. Pri obdavčitvi potrošnje kmetijskih pridelkov se obdavči potrošnika teh pridelkov z davkom na dodano vrednost (DDV), praviloma po znižani davčni stopnji, podobno pa velja za pretežen del materialnih stroškov v kmetijstvu. Za nosilce kmetijske dejavnosti obstaja tudi možnost pavšalnega obračuna DDV.
Pri prispevkih za socialno varnost so prispevki samo v kmetijski dejavnosti lahko ločeni na osnovno zdravstveno zavarovanje in pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za katera ni nujno, da jih plačujejo hkrati, kot je pri ostalih dejavnostih, prispevki pa so vezani na višino katastrskega dohodka oziroma si lahko kmetje osnovo tudi izberejo.
Pri davku na premoženje so kmetije izvzete iz obdavčevanja ne glede na velikost gospodarskih objektov in namen uporabe le-teh. To daje slutiti, da bodo ob vpeljavi davka na nepremičnine kmetije obdavčene s tega naslova na podlagi znižane vrednosti nepremičnin, ki pripadajo kmetiji (Colarič, 2006).
Kmetje, ki so seznanjeni o načinih ugotavljanja davčne osnove, so pogosto v težkem položaju, saj ne vedo, kateri način ugotavljanja bi bil zanje najboljši oziroma najbolj optimalen. V večini primerov botruje načinu ugotavljanja davčne osnove sama kmetijska dejavnost, s katero se ukvarjajo. Na najugodnejši način vpliva tudi višina katastrskega dohodka, kombiniranje dohodkov, odjemalci, s katerimi poslujejo.
1.2 CILJI IN HIPOTEZE
V nalogi želimo predstaviti načine določanja davčnih osnov na kmetijskih gospodarstvih in njihov velik pomen na ekonomski položaj kmetijstva. Tako smo si postavili tri poglavitne naloge oziroma cilje:
1. Preučiti in analizirati davčno zakonodajo za določitev davčne osnove iz osnovne kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti.
2. Razviti orodje za pomoč zavezancem pri odločanju o načinu izbire primerne davčne osnove iz osnovne kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti.
3. Testirati orodje na nekaj primerih in poiskati ključne dejavnike, ki vplivajo na izbiro najugodnejšega načina določanja davčne osnove.
Na podlagi izračunov želimo pojasniti pomemben vpliv določanja davčne osnove pri posameznih dejavnostih, kakor tudi njihov obseg proizvodnje na ekonomski položaj.
Na davčno osnovo pomembno vplivajo proračunska plačila, tako neposredna kakor tudi izravnalna plačila. Namen naloge je tudi ugotoviti način izračunavanja davčne osnove, saj se večina kmetijskih gospodarstev danes ukvarja z več kot le eno dejavnostjo.
Uporablja se lahko tako imenovana sintetična obdavčitev, kjer se vsi dohodki seštevajo v davčno osnovo in so obdavčeni s progresivnimi davčnimi stopnjami, ob upoštevanju davčnih olajšav. S primeri je mogoče pojasniti dejavnike, ki bodo imeli večji vpliv od ostalih.
1.3 STRUKTURA IN VSEBINA NALOGE
Pregled objav smo razdelili na dva dela. V prvem delu obravnavamo osnovne zakonitosti in razlike med osnovno kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo. V drugem delu pa so predstavljeni posamezni načini ugotavljanja davčne osnove in s tem tudi pojasnitve, za katero kmetijsko dejavnost se lahko uporablja posamezen način ugotavljanja davčne osnove.
V metodološkem poglavju predstavljeno orodje, narejeno v obliki elektronske preglednice, ki s pomočjo avtomatiziranega postopka omogoča izračun davčnih obveznosti na vse dopustne načine. Tako je možen vnos podatkov za posamezno kmetijsko gospodarstvo na list v preglednici, omejen le na najpomembnejši nabor podatkov, s katerimi je možno pridobiti zanesljive ocene za izbor najugodnejšega načina ugotavljanja davčne osnove. V tem poglavju so obrazložena posamezna poglavja preglednice in podprta s sistemom pomoči in enostavnih razlag, ki omogočajo enostavno uporabo za vse zainteresirane uporabnike.
Z orodjem smo izvedli nekaj izračunov za posamezne kmetijske dejavnosti na vse zakonsko dopustne načine ugotavljanja davčne osnove. Rezultate različnih načinov ugotavljanja davčne osnove lahko primerjamo znotraj posamezne kmetijske dejavnosti (osnovne ali dopolnilne). Iz dobljenih rezultatov smo izluščili nekaj sklepov in priporočil.
2 PREGLED OBJAV
2.1 OSNOVNE KMETIJSKE, GOZDARSKE IN DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Dohodek iz kmetijskih dejavnosti delimo na dva dela in sicer na dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter dohodek ne-osnovnih kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti. Tako se za dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. Kot navaja ZDoh-2 (2006), se kot kmečko gospodinjstvo za namene tega zakona šteje skupnost oseb, ki niso najeta delovna sila in imajo na dan 30. junija v davčnem letu skupno stalno oziroma začasno prebivališče in so prijavljeni kot eno gospodinjstvo ter imajo na ta dan v uporabi najmanj toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč, da znaša njihov skupni katastrski dohodek najmanj 200 evrov ali v uporabi najmanj 40 čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov po predpisih o kmetijstvu.
Tako se kot osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost šteje pridelava, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru.
Tako k osnovni kmetijski in osnovni gozdarski dejavnosti spada prireja mleka, reja govedi, ovac, koz, konjev, oslov ter mul in mezgov ter reja prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi, ki so krmljeni z lastno pridelano krmo.
K osnovni kmetijski in osnovni gozdarski dejavnosti pa ne spada pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava zelišč in vrtnin. Kot navaja 6. odstavek 69. člena Zdoh-2 (2006), se kot osnovna kmetijska dejavnost šteje tudi intenzivna pridelava vrtnin in zelišč na prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt. Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč se šteje pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu..
Kar je povezano s kmetijsko dejavnostjo, vendar ni določeno s predpisi o ugotavljanju KD ter ne spada pod osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, prištevamo k dopolnilni dejavnosti. Za te dejavnosti je značilno, da ne moremo ugotavljati davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka. Tako Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (2005) deli le-te na več skupin in sicer:
1. Predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov;
2. Prodaja:
- kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
- drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin;
2. Turizem na kmetiji:
- gostinska dejavnost;
- negostinska dejavnost;
3. Dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami, skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč dišavnic);
4. Pridobivanje in prodaja energije in obnovljivih virov;
5. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi, ter oddaja le teh v najem;
6. Izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
7. Zbiranje in kompostiranje snovi;
8. Ribogojstvo in prireja sladkovodnih rib;
9. Aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov in podobno iz lastnega cvetja.
Dopolnilne dejavnosti so pomembne za tiste kmetije, kjer obseg kmetijske dejavnosti ne omogoča polne zaposlenosti članom družine in imajo možnosti (naravne danosti, znanje, proste zmogljivosti itd.), da razvijejo tovrstne aktivnosti kot obliko samozaposlitve. Ta vir pridobivanja dohodka bo po oceni v prihodnje pomemben za okoli 12.000 kmetij (20 %). Podatki popisa kmetijstva 2000 kažejo, da so najbolj razširjene naslednje dopolnilne dejavnosti: opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo, predelava lesa in turistična dejavnost na kmetijah (Kovačič in Udovč, 2003).
2.2 NAČINI UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE
Kot navaja 109. člen ZDoh-2 (2006), je letna davčna osnova od dohodkov rezidenta, pridobljenih v davčnem letu, vsota davčnih osnov od dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter drugih
dohodkov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka.
Za tako imenovano sintetično obdavčitev, kjer se vsi dohodki seštevajo, se uporablja enaka lestvica stopnje dohodnine. Kot je razvidno iz preglednice 1, imamo tri stopnje obdavčitve, in sicer 16, 27 in 41 %.
Preglednica 1: Stopnje dohodnine za davčno leto 2009 (Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice …, 2008)
Neto letna davčna osnova v EUR Dohodnina v EUR Od Do
0,00 7.410,42 16%
7.410,42 14.820,83 1.185,67 + 27% nad 7.187,60
14.820,83 3.3186,48 + 41% nad 14.375,20
V preteklih letih se je zakon o dohodnini večkrat spreminjal in doživljal najbolj korenite spremembe prav na področju kmetijstva. V letu 2005 je stopil v veljavo zakon o dohodnini (ZDoh-1), ki je prinesel mnogo sprememb, a je veljal le dve leti. Že z letom 2007 je začel veljati sedanji zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki je na področju kmetijstva dodatno uvedel še drugačne rešitve. Tako prejšnji kot tudi novi zakon o dohodnini omogočata izbiro ugotavljanja davčne osnove med tremi načini:
ugotavljanje davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka, z upoštevanjem normiranih odhodkov ali na podlagi dejanskih dohodkov. ZDoh-2 omogoča ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov tudi za osnovno kmetijsko dejavnost. Ugotavljanje davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka se uporablja samo za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Ostala dva načina obdavčitve se lahko uporabljata za vse dejavnosti, tako osnovne kot tudi dopolnilne.
Vendar je potrebno pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov izpolnjevati še določene pogoje.
Kot navaja 71. člen ZDoh-2 (2006) je davčna osnova od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za pridelavo na zemljiščih katastrski dohodek, ki vključuje tudi druge dohodke, dohodke pripisane zemljiščem, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan, 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.
Kot določata zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini ZDoh-2B (2008) in ZDoh-2C (2008) lahko zavezanec uveljavlja olajšavo za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kadar je mogoče z računi dokazati vlaganje sredstev članov gospodinjstva oziroma agrarne skupnosti v osnovna sredstva in opremo, povezano z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkega gospodinjstva ali agrarne skupnosti in se v davčnem letu vlaganja prizna olajšava v višini 30 % vloženega zneska.
Olajšave za investicije se ne priznajo tedaj, kadar so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU oziroma, če so to nepovratna sredstva. Sem tudi ne spadajo vlaganja za nakup kmetijskih zemljišč, nakup in gradnjo stavb ter nakup motornih vozil, razen traktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Olajšava se priznava največ do višine davčne osnove. Neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena lahko zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih letih po letu vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati davčne osnove.
2.3 OBDAVČITEV PO KATASTRSKEM DOHODKU
Katastrski dohodek (KD) kmetijskega zemljišča je prihodek (denarna vrednost pridelkov) od rastlinske pridelave in od živinoreje, ki ga dosegajo uporabniki kmetijskih zemljišč s povprečnim, krajevno običajnim načinom rabe zemljišč in ob povprečni letini (pridelkih), zmanjšan za povprečne materialne stroške te pridelave in amortizacijo (Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka, 2005).
Način ugotavljanja davčne osnove na podlagi KD je zanimiv predvsem za kmetije, ki posedujejo zemljišča z nizko vrednostjo katastrskih kultur. Tak način ugotavljanja pavšalnega dohodka pa se lahko bistveno razlikuje od dejansko doseženega dohodka, saj je zelo težko pravilno oceniti višino dohodka, ki je dosežen na določeni površini.
Obdavčitev po katastrskem dohodku se uporablja samo za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Pri nas se ugotavlja KD za 12 katastrskih kultur in sicer (Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka, 2005):
1. njive;
2. vrtovi;
3. plantažne sadovnjake;
4. ekstenzivne sadovnjake;
5. vinograde;
6. hmeljišča;
7. travnike;
8. barjanske travnike;
9. pašnike;
10. trstičja;
11. gozdne plantaže;
12. gozdove.
Slovenija je razdeljena na različne katastrske okraje in za posamezno katastrsko kulturo v do osem katastrskih razredov, kateri različno vplivajo na vrednost katastrskega dohodka. KD se za vse katastrske kulture računa na 1 ha površine in po posameznih katastrskih okrajih poznamo lestvico katastrskih kultur in glede na kakovost zemljišč posameznih razredov. Kot navaja Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka (2005), se katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč ugotavlja na podlagi povprečnih pridelkov v zadnjih petih letih, s tem da se ne upošteva najboljše in najslabše letine, ter na podlagi povprečne strukture rabe v posameznih statističnih cenilnih okoliših, združenih v dohodkovna območja.
Dohodkovna območja, ki imajo enake meje kot katastrski okraji, so območja, ki imajo podobne naravne in ekonomske danosti. Tako se prihodek od katastrske kulture njiva ugotavlja za strna žita (pšenica, rž, ječmen in oves), koruzo, njivske vrtnine, krmne in industrijske rastline, s tem da se obvezno upošteva njihov delež v strukturi vseh njivskih površin (Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka, 2005).
Prihodek od krmnih rastlin obračunavajo po vrsti krmnih rastlin, ki je največ pridelujejo v katastrskem okraju. Sem prištevajo samo tiste površine, pri katerih krmne rastline pridelujejo kot glavni posevek. Pridelek se izraža samo v suhi snovi (Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka, 2005).
Podatki za povprečne cene kmetijskih pridelkov in cene materialnih stroškov se zbirajo in vodijo na Statističnem uradu Republike Slovenije za kmetijstvo, za ugotovitev tehnoloških podatkov pa uporabljajo Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji (Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka, 2005).
Statistični urad Republike Slovenije za kmetijstvo vsako leto zbira odkupne oziroma tržne in nabavne cene, ki jih v naslednjem letu uporabljajo za izračun KD in so valorizirane s količnikom, ki je ugotovljen na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti za zadnji dve leti, vendar se pri nas to ne počne oziroma samo občasno. Povprečne materialne stroške ugotavljajo posebej za vsako katastrsko kulturo in razred. Med materialne stroške prištevamo: vrednost semen in sadik, hlevski gnoj in mineralna gnojila, stroški obdelave zemljišč, sredstva za varstvo rastlin, nege posevkov, prevozov, spravila oziroma kombajniranja, stroški namakanja in urejanja kmetijskih zemljišč, vrednost materiala za vezanje, amortizacijo običajno uporabljenih stavb, strojev in opreme ter ostali spremenljivi in drugi stroški. Pomembno pa je vedeti, da se med materialne stroške ne šteje vrednost lastnega vloženega dela, ker nas pri fizičnih osebah
kot razlika med prihodki in stroški zanima dohodek in ne dobiček (Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka, 2005).
V dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske ter osnovne gozdarske dejavnosti (ZDoh-2, 2006).
V davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti prištevajo katastrski dohodek, izračunan na podlagi zakonodaje, ki določa pogoje za izračun katastrskega dohodka, le-ta pa je povečan za povprečni znesek subvencij na hektar površin kmetijskih in gozdnih zemljišč ter za panje. Kot navajata Erjavec in Kavčič (2004), neposredna plačila ne predstavljajo neposredni vir dohodka, ampak nanj vplivajo posredno, saj so namenjena tudi nadomestitvi dela višjih pridelovalnih stroškov zaradi zahtev vezanih na izplačilo neposrednih plačil.
Preglednica 2: Povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč ter za panje za leto 2008 (Povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč …, 2009)
Katastrska kultura, kultura, evidentirana pri davčnem organu, panj
Znesek subvencij na ha oziroma naseljen panj
Njiva 51,36 EUR
travnik, barjanski travnik, pašnik 109,55 EUR
Hmeljišče 154,21 EUR
Oljčnik 5,86 EUR
Gozd 1,43 EUR
V preglednici 2 so navedene vrednosti povprečnih zneskov neposrednih plačil na hektar kmetijskih zemljišč in panjev za leto 2008. Kot je opazno, imata najvišjo vrednost zneska subvencij na hektar hmeljišče, sledijo travnik, barjanski travnik in pašnik, najnižjo pa seveda gozd, ki ima vrednost 1,43 EUR na ha.
Kot navaja 26. člen ZDoh-2 (2006), se dohodnine ne plačuje od:
1. Prejemkov iz med-sosedske pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov, ki jih pridobijo člani kmečkega gospodinjstva iz drugega odstavka 69.
člena tega zakona, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi 71. člena tega zakona, v višini in pod pogoji, ki jih določi minister oziroma ministrica, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo;
2. Dohodkov iz naslova kmetijsko okoljskih in gozdno okoljskih plačil, plačil v okviru natura 2000 in plačil, vezanih na Direktivo evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne, 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, plačil za dobro počutje živali ter podpor za neproizvodne naložbe, v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;
3. Plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, pridobljenih v zvezi z dolgoročnimi vlaganji v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot je določena v 69. členu tega zakona in v zvezi s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, za katero se davčna osnova ugotavlja v skladu s tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 48. člena tega zakona;
4. Izplačil na podlagi zavarovanja za škodo na premoženju v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;
5. Denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona;
6. Dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona, ki se ne šteje kot dohodek iz te dejavnosti na kmečkem gospodinjstvu, kot je določeno z drugim odstavkom 69. člena tega zakona;
7. Plačil za vodenje knjigovodstva na kmetijah po uradni metodologiji Evropske unije za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Farm Accountancy Data Network – FADN), ki so namenjena vodenju knjigovodstva v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot je določena v 69. členu tega zakona.
Po 73. členu ZDoh-2 (2006) v davčno osnovo od katastrskega dohodka na zahtevo zavezanca ne vštevajo katastrskih dohodkov zemljišč: ki jih je na podlagi zakona trajno ali začasno prepovedano izkoriščati za kmetijsko pridelavo; na katerih so nasipi, kanali, prekopi, jezovi in druge naprave za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje; ki ležijo znotraj visokovodnih nasipov; na katerih so vrbni in drugi zaščitni nasadi ter varovalni gozdovi kot obramba pred erozijo; ki so v zemljiškem katastru označena kot zemljišča pod neodmerjenimi gozdnimi cestami; na katerih so neodmerjene planinske poti; na katerih so objekti za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami; ki ležijo v obmejnem pasu in nad ali pod visokonapetostnimi daljnovodi in drugimi vodi, če je izkoriščanje v kmetijske namene onemogočeno; na katerih so evidentirana vojna grobišča; ki jih zavezanec odda skladno s predpisi o preživninskem varstvu kmetov; ki jih na podlagi odločbe državnega organa
o razlastitvi ali pogodbe, ki nadomešča razlastitev, ni mogoče uporabljati; ki jih je zavezanec z odločbo o denacionalizaciji dobil v last, ne pa tudi v posest; za katera je bilo skladno s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo; ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi; ki se uporabljajo za doseganje dohodka, kot je določen v III.3. poglavju tega zakona; ki so bila neuporabna ali slabše kakovosti, pa so z vlaganji postala uporabna ali rodovitnejša, za obdobje treh let, z uveljavitvijo v prvem letu po usposobitvi ali izboljšanju; na katerih se zasadijo novi vinogradi, hmeljišča, sadovnjaki ali drugi trajni nasadi, za obdobje treh let in za oljčne nasade za obdobje osmih let, z uveljavitvijo v prvem letu po zasaditvi; ki se pogozdijo, za obdobje 30 let, z uveljavitvijo v prvem letu po pogozditvi; na katerih so objekti posebnega pomena za obrambo ali ležijo v varnostnem območju takega objekta in je zanje predpisan ukrep varovanja.
2.4 OBDAVČITEV PO DEJANSKIH DOHODKIH
Pri obdavčitvi po dejanskih dohodkih se kmet prostovoljno do konca novembra (za naslednje davčno leto) sam odloči za ta način ugotavljanje davčne osnove. Tako je nosilec dejavnosti obdavčen na podlagi davčnega obračuna, kar pomeni, da podjetnik do 31.3. tekočega leta za preteklo leto predloži davčnemu organu davčni obračun, v katerem sam izraža akontacijo davka iz dejavnosti za preteklo leto. S tem, ko predloži akontacijo davka, je dolžan v roku 30 dni doplačati davek iz dejavnosti, v kolikor je med letom plačeval prenizke akontacije davka, oziroma dobi v nasprotnem primeru vrnjene preveč plačane akontacije davka. Z zakonom je tudi določeno, da se plačuje akontacija davka iz dejavnosti mesečno, v kolikor je letni znesek davka višji od 400 EUR. Če pa je le-ta nižji od 400 EUR, potem se plačuje v trimesečnih obdobjih (Skok, 2007).
Obdavčitev po dejanskem dohodku pomeni, da je zavezanec kot fizična oseba obdavčen z davkom iz dejavnosti v sklopu dohodnine ali pa je obdavčen kot pravna oseba po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Za ugotavljanje davčne osnove je potrebno voditi poslovne knjige v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ter Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, 2006). Slovenski računovodski standard delimo na dva dela in sicer, splošni SRS (1-30) ter posebni SRS (od SRS 31 naprej). Za kmetije je najbolj zanimiv standard SRS 39, ki vsebuje računovodske rešitve za male samostojne podjetnike posameznike.
Davčna osnova
Kot navaja ZDoh-2 (2006), je davčna osnova od dohodka iz dejavnosti dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti, če
ni s tem zakonom drugače določeno. Seveda je tu potrebno upoštevati davčno zakonodajo, saj ta nekaterih stroškov, ki so nastali pri poslovanju, ne priznava, ali jih priznava samo delno.
Po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini ZDoh-2B (2008) in ZDoh-2C (2008), lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30%
investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.
Za opremo iz prejšnjega odstavka ne štejejo: pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Za neopredmetena dolgoročna sredstva iz prvega odstavka tega člena ne štejejo dobro ime in usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.
Pri ugotavljanju davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov lahko zavezanec za neizkoriščen del olajšave iz odstavka 55.a člena zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih letih po letu vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati davčne osnove.
Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.
Dokončna obdavčitev
Dokončna obdavčitev posameznika se opravi na podlagi dohodninske napovedi, ki vključuje vse dohodke in olajšave zavezanca. Po ZDoh-2 prejme zavezanec informativni izračun dohodnine, ki šteje za njegovo napoved, do konca meseca maja.
Po preteku 15-dnevnega roka za ugovor (če ugovor ni bil podan), postane informativni izračun Odločba o odmeri dohodnine. Če zavezanec informativnega izračuna ne prejme do 31.5. tekočega leta, mora davčno napoved do 30.6. tekočega leta za preteklo leto vložiti sam. Dohodninska odločba pomeni tudi podlago za poračun preveč ali premalo plačanega davka med letom (Skok, 2007).
Vodenje poslovnih knjig in evidenc
Pri obdavčitvi po dejanskih dohodkih poslovne knjige vodijo na dva načina in sicer, z enostavnim knjigovodstvom ali z dvostavnim knjigovodstvom. Enostavno knjigovodstvo vodijo pri majhnih podjetjih in zasebnikih. Za večje družbe in podjetnike
pa je potrebno voditi dvostavno knjigovodstvo. Zakon o gospodarskih družbah (2006) dopušča zavezancem voditi poslovne evidence po sistemu enostavnega knjigovodstva, če po podatkih iz zadnjega letnega poročila ne presegajo dva izmed treh spodaj naštetih pogojev:
- povprečno število zaposlenih ni večje od 3,
- povprečna vrednost aktive v poslovnem letu ne presega 25 000 EUR, - skupni letni prihodki ne presegajo vrednosti 42 000 EUR.
Po vsakem pričetku opravljanja dejavnosti je potrebno v roku 8 dni sporočiti davčnemu organu način vodenja poslovnih evidenc, oziroma do 31.12. tekočega leta kakršnokoli spremembo za naslednje poslovno leto.
Knjigovodske listine
Kot navaja SRS 39 (2003), so knjigovodske listine v pravilni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke, stroške in odhodke. Knjigovodske listine so papirne ali v obliki elektronskih zapisov.
V poslovne knjige vpisujejo podatke na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin.
Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala pri poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka (Skok, 2007).
Knjigovodstvo nam torej pomeni vse pisne zabeležke, s katerimi ugotovimo stanje ali spremembo premoženjskega stanja. Le s pomočjo knjigovodstva lahko analiziramo uspešnost poslovanja, kar nas prisili h gospodarnemu in poslovnemu razmišljanju (Simončič, 1994).
Knjigovodska listina mora za knjiženje prihodkov in stroškov po standardu SRS 39 vsebovati:
1. zaporedno številko,
2. podatke o izdajatelju ( iz ustreznega registra), 3. kraj in datum izdaje,
4. podatke o prejemniku ( iz ustreznega registra), 5. podatke o poslovnem dogodku,
6. v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka, 7. podpis ali faksimile pooblaščene osebe, lahko tudi žig.
Pravila za vodenje poslovnih knjig in sestavljanja knjigovodski listin
Kot navaja Skok (2007), je treba podatke v poslovne knjige in knjigovodske listine vpisovati s črnilom ali kemičnim svinčnikom. Ne sme se puščati praznih vrst, nevezani listi se ne smejo uničiti, listi iz vezanih knjig se ne smejo trgati. Vpisi podatkov morajo slediti v časovnem zaporedju, biti morajo urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Znesek se popravlja s stornom tako, da se prvotni znesek prečrta in se nad njim napiše pravi znesek. Popravek se podpiše in zraven napiše datum popravka. Blagajniških in drugih listin, ki izpričujejo denarne dogodke, se ne sme popravljati, treba jih je uničiti in sestaviti nove.
Knjigovodske listine v poslovne knjige vpisujejo praviloma v osmih dneh po izdaji, oziroma prejemu na mesto vodenja poslovnih knjig, najmanj pa enkrat mesečno. Še ne knjižene listine morajo biti na voljo na kraju, kjer vodijo poslovne knjige. Kot navajata Erjavec in Kavčič (2004) bi morali nuditi kmetijam možnost vodenja knjigovodstva na zelo poenostavljen način po vzoru nekaterih zahodnih evropskih držav (npr. Nemčije in Francije).
2.5 OBDAVČITEV PO NORMIRANIH ODHODKIH
Obdavčitev po normiranih odhodkih je tretja možnost ugotavljanja davčne osnove iz kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Ta obdavčitev je za zavezanca enostavnejša, vendar ni nujno, da je najbolj optimalna možnost. Obdavčitev po normiranih odhodkih je po sedanji zakonodaji zanimivejša le za določene kmetijske dejavnosti. Ta način obdavčitve je potrebno vsako leto posebej priglasiti pri davčnem organu in je ni mogoče spreminjati med letom (Skok, 2007).
Obdavčitev po normiranih odhodkih pomeni, da zavezanec ne ugotavlja dejanskih stroškov pri poslovanju, temveč so mu odhodki priznani v določenem deležu ustvarjenih prihodkov, od tako ugotovljene davčne osnove pa se plača davek po določeni stopnji. Tako 59. člen Zdoh-2 (2006) normirance razvršča v 2 skupini. Na tiste s priznanimi “običajnimi” stroški v višini 25% ustvarjenih prihodkov in na tiste, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dejavnost domače in umetnostne obrti, katerim priznavajo normirane odhodke v višini 70%
ustvarjenih prihodkov (Skok, 2007; Pajntar, 2005).
Obdavčitev
Pri obdavčitvi po normiranih odhodkih v osnovo za obdavčitev vključujejo dohodke, ki so plačani. Višina akontacije znaša 25%. Za vsako davčno leto posebej opravijo dokončno obdavčitev na podlagi dohodninske napovedi (Skok, 2007).
Normativi za obdavčitev po normiranih odhodkih
Kot navaja ZDoh-2, mora zavezanec za izvajanje obdavčitve po normiranih odhodkih izpolnjevati naslednje pogoje:
1. Zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih.
2. Njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42 000 EUR na nosilca in drugega člana gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
3. Ne zaposluje delavcev.
Vendar, če zavezanec prične na novo opravljati dejavnost, lahko zadostujeta pogoja iz prve in tretje točke.
Postopek obdavčitve po normiranih odhodkih
Vsak posameznik oziroma zavezanec, ki želi biti obdavčen po normiranih odhodkih, mora pri davčnem organu vložiti zahtevo za ugotavljanje davčne osnove po normiranih odhodkih. Zahtevek za ta način ugotavljanja vloži ob pričetku opravljanja dejavnosti oziroma v mesecu novembru tekočega leta za prihodnje koledarsko leto. Ob vložitvi je potrebno podati tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev za tovrstno obdavčitev. Med samim davčnim letom se načina ne da spreminjati. Davčni organ izda zavezancu potrdilo o ugotavljanju davčne osnove najkasneje do konca decembra oziroma ob izdaji potrdila o vpisu v register, če gre za začetnika (Skok, 2007).
Plačevanje akontacij davka
Akontacijo davka na način normiranih odhodkov plačujejo tako “plačniki davka” kot tudi zavezanec sam. Plačniki davka so pravne osebe, združenja oseb, samostojni podjetniki. Če se opravlja promet s temi zavezanci, so plačniki davka dolžni ob vsakem izplačilu dohodka obračunati in plačati akontacijo davka. Da lahko plačniki davka to obveznost opravijo, jim je dolžan zavezanec izročiti Potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obračun davka mora izplačevalec posredovati davčnemu organu na obrazcu REK-2 (Skok, 2007).
Promet, ki je opravljen s fizičnimi osebami, ki ne opravljajo dejavnosti, je zavezanec dolžan napovedati v roku 15. dni po preteku vsakega trimesečja. Akontacijo davka plača zavezanec na podlagi prejete Odločbe davčnega organa, ki ga je ta dolžan izdati v roku 15. dni po vložitvi napovedi (Skok, 2007).
Akontacija dohodnine se računa ob upoštevanju 70% normiranih stroškov po stopnji 25%. Akontacija dohodnine se lahko plačuje tudi po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejavnosti. Za nižjo stopnjo akontacije dohodnine se odloči zavezanec sam, če oceni, da bo le-ta previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni. Vendar mora zavezanec obvezno obvestiti davčni organ, ta pa mu v roku 5 dni izda potrdilo o predložitvi obvestila. Nižja stopnja davka se lahko uporablja za dohodke izplačane po dnevu, ko je bilo obvestilo o uporabi znižane davčne stopnje predloženo davčnemu organu (Skok, 2007).
Dokončni obračun dohodnine se opravi vsako koledarsko leto skupaj z ostalimi dohodki v napovedi dohodnine. Iz preglednice 3 sta razvidna učinka dveh davčnih stopenj, in sicer 25% ter 10%. V zadnji vrstici preglednice pa je razvidna razlika med davčnima stopnjama in kasnejša akontacija davka, ki je lahko plačana po zvišani oziroma znižani stopnji, če predpostavimo, da je 25% previsoka stopnja v primerjavi z napovedjo dohodnine, ki je ob koncu davčnega leta.
Preglednica 3: Primer izračuna akontacije davka pri 70% normiranih odhodkih in pri dveh stopnjah dohodnine (25%,10%)(Skok, 2007)
Prihodki 1.000 EUR 1.000 EUR
Normirani stroški 700 EUR 700 EUR
Davčna osnova 300 EUR 300 EUR
Davčna stopnja 25% 75 EUR 10% 30 EUR
Neto izplačilo 925 EUR 970 EUR
Vodenje evidenc
Vsak zavezanec, ki se odloči za obdavčitev po normiranih odhodkih, je primoran voditi evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev. Kot navaja SRS 39 (2003), so lahko evidence zapisane v papirnati ali elektronski obliki. Evidenco osnovnih sredstev je potrebno voditi zaradi kasnejše možnosti prehoda med načini obdavčitve, vsako osnovno sredstvo ima svojo registrsko številko, ki jo dobi ob vpisovanju le-tega v evidenco. Tako je lahko iz številke razvidno, v katerem računskem obdobju je bilo sredstvo pridobljeno, oziroma vrednost osnovnih sredstev na začetku in koncu računskega obdobja.
Evidenca izdanih knjigovodskih listin mora v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, zajemati najmanj naslednje podatke:
- zaporedno številko listine, - znesek,
- opis poslovnega izida, - datum vpisa.
Evidenco izdanih knjigovodskih listin je treba voditi v časovnem zaporedju. Pomembno je tudi, da mora biti zaporedna številka vpisana na dokumentu, ki mora biti priložen k listini. Glede na podatke, ki jih bo posamezni zavezanec potreboval pri ugotavljanju davčne osnove in si hkrati zagotovil pregled prometa, ki je opravljen z davčnimi zavezanci in ostalimi osebami, je Skok (2007) predlagala evidenco, ki je pojasnjena v preglednicah 4 in 5.
Preglednica 4: Primer evidence izdanih knjigovodskih listin pri prometu s plačniki davka (Skok, 2007)
Zap. št. Številka
listine Datum vpisa Opis poslovnega izida Znesek v EUR brez
DDV
Datum
plačila Davek v EUR 1 1/05 6.1. 2005 Gostinske storitve- KIH
d.o.o. Celje 600 15.1. 05 45
2 2/05 6.2.2005 Celjske mesnine 500 15.2.05 37,5
Skupaj prvi kvartal 1100 82,5
Preglednica 5: Primer evidence izdanih knjigovodskih listin pri prometu s fizičnimi osebami (Skok, 2007)
Zap.
št. Številka
listine Datum
vpisa Opis poslovnega
izida Znesek v EUR brez DDV
Datum
plačila Davek v EUR
Datum plačila davka 1 1/05 6.1.
2005 Miha Vovk 100 7.1. 05 7,5
2 2/05 8.1.
2005
Gostinske storitve
250 8.1.05 18,75
Skupaj prvi
kvartal 350 26,25
Pri evidenci osnovnih sredstev pravilnik zahteva naslednje podatke:
- zaporedna številka osnovnega sredstva, - opis osnovnega sredstva,
- datum pridobitve, - datum odtujitve,
- podatki o listini nabavna vrednost osnovnega sredstva.
V knjigo vpisujejo podatke na podlagi knjigovodskih listin, ki izpričujejo poslovni dogodek v času njegovega nastanka. Vsaka evidenca se zaključuje na dan 31.
decembra, oziroma z dnem prenehanja statusne spremembe.
Preglednica 6: Primer evidence osnovnih sredstev (Skok, 2007)
Zaporedna
številka Številka
listine Dobavitelj Opis osnovnega
sredstva
Nabavna vrednost v
EUR*
Datum
pridobitve Datum
odtujitve opombe
1 250/05
Gorenje d.d.
Velenje Hladilnik
1.200,00
12.02.2005
*Zavezanci, ki niso v sistemu DDV, vpisujejo zneske z DDV, zavezanci za DDV zneske brez DDV
V evidenco osnovnih sredstev vpisujejo podatke na podlagi listin o nabavi osnovnega sredstva in listin, ki izpričujejo povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva v skladu s slovenskim računovodskim standardom 39. Evidenco osnovnih sredstev je potrebno voditi zaradi kasnejše možnosti prehoda med načini obdavčitve, vsako osnovno sredstvo ima svojo registrsko številko, ki jo dobi ob vpisovanju le-tega v evidenco.
3 MATERIAL IN METODE 3.1 OPIS MODELNEGA ORODJA 3.1.1 Izračun davčne osnove
Orodje za izračun davčne osnove je nadgradnja orodja, ki je bilo delno pripravljeno na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Orodje je sestavljeno tako, da z vstavljanjem osnovnih podatkov posameznega zavezanca (kmetijskega gospodarstva) prikaže rezultate davčnih osnov. Program je sestavljen iz treh stolpcev. Vsak stolpec ponazarja svoj način ugotavljanja davčne osnove in sicer prvi stolpec za katastrski dohodek, drugi stolpec na podlagi dejanskih dohodkov in tretji na podlagi normiranih odhodkov. Vsi trije načini ugotavljanja davčne osnove so deljeni na tri dele. Prvi del je sestavljeni iz podatkov, ki zajemajo vse prihodke in odhodke. Drugi del je sestavljen iz olajšav, tretji pa iz končnega izračuna in rezultatov.
Izračun davčne osnove na podlagi katastrskega dohodka
Davčna osnova na podlagi katastrskega dohodka (1) je vsota katastrskega dohodka, drugih dohodkov ter povprečnih subvencij. Le-ta je zmanjšana za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, olajšav za vlaganja, splošne olajšave ter olajšav za vzdrževane družinske člane.
DS = KD + S + OD - OV - PI – OL …(1)
Legenda:
DS – davčna osnova KD – katastrski dohodek S – subvencije
OD – ostali dohodki OV – olajšava za vlaganja
PI – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje OL – olajšave ( splošna, vzdrževani družinski člani…) Izračun davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov
Davčna osnova na podlagi dejanskih dohodkov (2) je vsota dejanskih dohodkov, investicijskih podpor, subvencij in drugih dohodkov, ki se zniža za stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti, olajšav za vlaganja, prispevkov za zavarovanje ter ostalih olajšav. Med stroške spadajo amortizacija, material, storitve, vodenje knjigovodstva, najem delovne sile ter stroški plač delavcev. Med olajšave spadajo splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za prostovoljno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter olajšava za invalide.
DS = DD + IP + S + OD - ST - OV - PI – OL ...(2)
Legenda:
DS – davčna osnova DD – dejanski dohodek IP – investicijske podpore S – subvencije
OD – ostali dohodki
ST – stroški v zvezi z opravljanjem dejavnosti OV – olajšava za vlaganja
PI – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje OL – olajšave ( splošna, vzdrževani družinski člani…) Izračun davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov
Davčna osnova na podlagi normiranih odhodkov (3) je vsota dejanskih dohodkov, investicijskih podpor in subvencij, pomnožena s količnikom 0,3 in zmanjšana za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter olajšave. Sem se prištevajo tudi ostali dohodki. Ta izračun omogoča tudi povprečenje dohodkov.
DS = (DD +IP + S)*0,3 + OD - PI – OL …(3) Legenda:
DS – davčna osnova DD – dejanski dohodek IP – investicijske podpore S – subvencije OD – ostali dohodki
PI – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje OL – olajšave ( splošna, vzdrževani družinski člani…)
3.1.2 Prihodkovni in stroškovni del
V prihodkovnem delu smo zajeli vse osnovne prihodke po načelu dejanskih prihodkov pri dejanskih dohodkih in normiranih odhodkih (Slika 1). Izračunani so na podlagi kataloga kalkulacij kmetijskih gospodarstev, ki smo ga dobili na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2009).
Pri katastrskem dohodku smo izračunali vrednosti na podlagi lestvic katastrskega dohodka za leto 2009, ki smo ga dobili na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
Tako smo iz lestvice katastrskega dohodka odčitali vrednost katastrskega dohodka za določeno kulturo in okraj, v kateri se kmetija nahaja ter jo pomnožili z velikostjo parcele. Na koncu smo vse vrednosti katastrskega dohodka sešteli in dobili končno vrednost katastrskega dohodka. Pri katastrskem dohodku smo dodali še posebno celico za vinarje, saj imajo le-ti katastrski dohodek iz vinograda povečan za dvakrat.
Slika 1: Prihodkovni in stroškovni del orodja
Pod prihodek pri dejanskih dohodkih in normiranih odhodkih se prištevajo tudi investicijske podpore, ki se lahko razdelijo na dobo petih let. Izjema so investicijske podpore pri normiranih odhodkih za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter pri katastrskem dohodku, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. V prihodke se vštevajo tudi neposredna plačila oziroma subvencije. Le-te se v celoti prištevajo pri dejanskih dohodkih in normiranih odhodkih. Pri katastrskem dohodku pa se prišteva samo pavšalna ocena subvencij na hektar za določeno kulturo. Ker podatkov za leto 2009 o neposrednih plačilih in povprečni vrednosti subvencij na hektar nismo mogli dobiti, smo za izračune vzeli podatke za leto 2008.
V prihodek se všteva tudi prihodek od prodaje lesa. Ceno lesa smo dobili na spletni strani statističnega urada RS (SURS, 2009), in sicer je cena iglavcev znašala 58 EUR/m3. Za stroške pri sečnji in spravilu lesa smo podatke pridobili iz Kataloga stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije 2008 (Dolenšek, 2008), ter Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji (Jerič, 2001). Izračunali smo posebej variabilne stroške za traktor, motorno žago in vitel (preglednica 7) ter jih sešteli. Za sečnjo in spravilo znašajo spremenljivi stroški 5,272 EUR za kubični meter hlodov. Za sečnjo 1 m3 hlodov porabi kmet 0,8 ure, za spravilo pa 0,4 ure.
Preglednica 7: Variabilni stroški in čas porabljen za sečnjo in spravilo
STROJ VRSTA STROŠEK
EUR/h PORABA ČASA
h/ m3
STROŠEK EUR/ m3
Motorna žaga 4 KW 2,17 0,8 1,736
Vitel 4 TONSKI 0,34 0,4 0,136
Traktor 45-55 KW 8,5 0,4 3,4
Skupaj / 11,01 / 5,272
V prvi del izračuna smo dodali tudi olajšave za vlaganja v kmetijske dejavnosti, ki veljajo za katastrski in dejanski dohodek. Vrednost olajšave za vlaganja lahko v enem letu znaša največ 30% vrednosti investicije in ne sme presegati vsote prihodkov. Te olajšave se lahko prenesejo v največ pet naslednjih let od leta nakupa.
Stroškovni del je pomemben samo za dejanske dohodke, kajti pri normiranih odhodkih stroške določijo pavšalno in sicer za obravnavano področje po veljavni zakonodaji na ravni 70% vrednosti prihodkov. Pri katastrskem dohodku pa nimajo pomena. Stroški so sestavljeni iz spremenljivih stroškov, raznih storitev, stroškov za vodenje knjigovodstva, amortizacije, stroškov najete delovne sile ter plač delavcev v primeru, če ima kmetija zaposlene. Pri vseh kmetijah smo vzeli povprečno vrednost 600 EUR na leto za vodenje knjigovodstva. Spremenljive stroške smo izračunali s pomočjo kataloga pokritja za izračun vrednosti proizvodnje in bruto dodane vrednosti proizvodnje (MKGP, 2009). V tem katalogu so podani spremenljivi stroški za določeno kmetijsko proizvodnjo, ki smo jih pomnožili z obsegom proizvodnje.
Storitve zajemajo razne strojne usluge, veterinarske posege na živalih ter ostala dela, ki jih kmet ne more opraviti sam. Pod stroške spadajo tudi stroški plač delavcev ter delovne sile.
Amortizacija zajema fiksne stroške za stroje, zgradbe in druga vlaganja, ki se amortizirajo v določenem časovnem obdobju. Časovno obdobje je odvisno od stopnje amortizacije. Kot navaja 33. člen ZDDPO-2 (2006), se lahko uveljavljajo najvišje stopnje amortizacije, ki so naštete spodaj:
1. gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
2. deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
3. oprema, vozila in mehanizacija 20%;
4. deli opreme in oprema za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
5. računalniška, strojna in programska, oprema 50%;
6. večletni nasadi 10%;
7. osnovna čreda 20%;
8. druga vlaganja 10%.
Vrednosti strojev in amortizacije smo vzeli iz kataloga stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije 2008, ki ga je pripravil Dolenšek (2008). V tem katalogu so vrednosti amortizacije nekoliko nižje od dovoljenih.
Pod stroške spadajo tudi stroški plač delavcev ter delovne sile. V naših primerih nismo nikjer imeli zaposlenih oseb, najeto delovno silo pa samo v enem primeru in sicer pri hmeljarski kmetiji. Zadnji del prihodkovnega in stroškovnega dela so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki spadajo pod stroške in se odštevajo od dohodka in tako znižujejo davčno osnovo. K prihodkom pa se prištevajo tudi ostali prihodki v primeru, če je kateri od članov kmetijskega gospodinjstva zaposlen.
3.1.3 Olajšave
V našem orodju smo zajeli pet vrst olajšav (Slika 2): splošna olajšava, posebna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje ter olajšava za invalide ter osebe, ki so dopolnile 65 let. Najpomembnejša je splošna olajšava, ki obsega tri vrednosti, in sicer za leto 2009 3051,35 EUR, 4082,35 EUR ter 5113,35 EUR. Le-to program določi glede na višino prihodka (katastrskega in dejanskega), saj se meje postavljene pri 8557,30 EUR za najvišjo, med 8557,30 EUR in 9897,60 EUR za srednjo in nad 9897,60 EUR za najnižjo splošno olajšavo.
Druga pomembnejša olajšava je olajšava za vzdrževane družinske člane. Ta ima velik pomen pri večjem številu vzdrževanih članov. V naših analiziranih primerih smo se odločili za enega vzdrževanega družinskega člana z namenom, da bi dobili čim bolj primerljive rezultate.
Slika 2: Pregled olajšav v izračunu dohodnine
Ostale olajšave praviloma nimajo tako velikega pomena. Posebna olajšava znaša največ 2%. Za prostovoljno invalidsko in pokojninsko zavarovanje lahko znaša največ 2604,54 EUR, za invalide 16314,90 EUR in za dopolnjenih 65 let starosti 1313,17 EUR.
Vrednosti olajšav veljajo po Pravilniku o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2009 (2008).
3.1.4 Izračun
Zadnji del programa (Slika 3) predstavlja izračun rezultatov na podlagi vnesenih podatkov. Tako najprej iz prihodkov dobimo bruto davčno osnovo. Zatem se odštejejo vse olajšave in dobimo neto davčno osnovo. S pomočjo davčne osnove izračunamo višino plačila dohodnine. Iz potrebne plačane dohodnine pa orodje izračuna še povprečno davčno stopnjo, ki jo določena kmetija doseže. Povprečna davčna stopnja pride v poštev pri povprečenju dohodkov za normirane odhodke, kjer lahko potem izračunamo plačilo dohodnine. Na koncu smo podali še izračun o morebitni vrnitvi preveč plačane dohodnine med letom oziroma, koliko bo potrebno še doplačati.
Slika 3: Prikaz izračuna davčne osnove in obveznosti plačila dohodnine
Pri ugotavljanju dohodka po normiranih odhodkih smo na koncu prikazali možnost znižanega in zvišanega plačila akontacije davka (25%,10%) med letom in koliko preostane za plačilo oziroma vračilo po preteku leta.
3.2 OPIS KMETIJ
Naš cilj je ugotoviti in čim bolje pojasniti, kateri način ugotavljanja davčne osnove je najprimernejši za določeno kmetijo glede na dane možnosti (usmerjenost, velikost, lega, relief, …). Sestavili smo devet kmetij iz različnih slovenskih regij in za vsako izmed njih opravili izračun davčnih osnov na vse tri načine obdavčitve: katastrski dohodek, dejanski dohodki in normirani odhodki. Vsaka obravnavana kmetija se ukvarja z drugo kmetijsko dejavnostjo.
Obravnavali smo naslednje kmetije:
1. prašičerejska kmetija,
2. poljedelska kmetija, 3. hmeljarska kmetija, 4. vrtnarska kmetija,
5. kmetija s proizvodnjo vina v litrskih steklenicah, 6. kmetija s pridelavo grozdja,
7. kmetija z rejo krav dojilj in pitancev, 8. kmetija usmerjena v prirejo mleka, 9. kmetija z rejo drobnice.
Preglednica 8: Opis kmetije za prirejo mleka, kmetije z dojiljami in kmetije z drobnico
Aktivnosti Kmetija za
prirejo mleka Kmetija z dojiljami in
pitanci Kmetija z drobnico Velikost 25 ha + 60 ha
gozda
25 ha + 60 ha gozda 20 ha + 20 ha gozda Regija (katastrska občina) Koroška
(Slovenj Gradec) Koroška (Črna na
Koroškem) Savinjska (Gornji Grad) Lega Nižinsko
območje
Hribovito območje Hribovito območje
Št. zavarovanih članov 2 1 1
Število živali 20 krav molznic 25 krav dojilj in 10 govejih pitancev
150 ovc mesne pasme Intenzivnost proizvodnje in
cena proizvodov 4500l mleka na laktacijo Cena mleka 0,28
EUR/kg
Prodaja telet (1,7 EUR/
kg žive teže) Prodaja pitancev (1,39
EUR/ kg žive teže)
1,8 jagnet/ovco po ceni 2,1 EUR/ kg žive teže
Proračunska plačila Površine, OMD, ERŽ, košnja
strmih travnikov,
Površine, OMD, košnja strmih travnikov, ERŽ, posebna premija za bike
Površine, OMD, EKO, plačilo na ovco Legenda:
OMD območje z omejenimi dejavniki ERŽ ekstenzivna reja ženskih govedi EKO Ekološko kmetovanje
Preglednica 9: Opis hmeljarske in vinogradniških kmetij
Aktivnosti Hmeljarska kmetija
Kmetija s pridelavo grozdja
Kmetija s proizvodnjo vina v litrskih steklenicah
Velikost 8 ha 5 ha 5 ha
Regija (katastrska občina) Celjska
(okolica Celja) Štajerska (Maribor) Štajerska (Maribor) Lega Nižinsko
območje Gričevnato območje Gričevnato območje
Št. Zavarovanih članov 2 1 1
Intenzivnost proizvodnje in
cena proizvodov 1,6t/ ha in cena
3160 EUR/t 6t/ha in cena 450 EUR/t Pridelek 4260l vina/ha in cena 1,70 EUR/steklenico
Proračunska plačila Površine, plačila za
hmelj ter KOP (integrirana
pridelava)
Integrirano
vinogradništvo (IVG) Integrirano vinogradništvo (IVG)
Legenda:
KOP kmetijsko okoljska plačila IVG integrirano vinogradništvo
