P o m o rs k i P r o m et
februar 2018 foto: www.shutterstokc.com
126 logistika 56
Sodelujoči v procesu pomorskega transporta morajo pripraviti veliko dokumentov ter jih predložiti različnim državnim organom. Problema, ki se pojavljata, je število organov, ki jim je potrebno dostaviti več dokumentov, ter neskladnost potrebne dokumentacije. Nekateri izmed deležnikov zahtevajo elektronsko obliko dokumenta, drugi papirnato. Izpolnjevanje ter pregled teh dokumentov sta prav zato dolgotrajna procesa, ki predstavljata resno breme za vse sodelujoče v trgovinskem prometu (Economic Commission for Europe, 2005). UN/
CEFACT (United Nation Centre for Trade Facilitation and Electronic Business) za poenostavitev procesov priporoča implementacijo Enotnega okna (angl. Single Window). To je opredeljeno kot objekt, ki vsem deležnikom, ki se ukvarjajo s trgovino in transportom, omogoča eno vstopno točko za izpolnitev vseh potrebnih dokumentov (Economic Commission for Europe, 2005).
Simona Šinko Tomaž Kramberger
PomorSkI PromET
sistem poskrbi, da se vse informacije, ki so bile vanj vnesene, dostavijo pravim prejemnikom.
Pomembno je poudariti, da se vsak podatek, ki se vnese v informacijski sistem, shrani in ga ni potrebno ponovno vnašati. »Enotno okno za logistiko vključuje vse uvozne, izvozne in tran- zitne operacije, ki običajno obsegajo naslednje gospodarske subjekte v celotni logistični veri- gi: nosilce poslov, pomorske agente, carinske zastopnike, špediterje, uvoznike in transpor- terje«. Cilj implementacije Enotnega okna je ojačati vpliv na povečanje blagovnega izvoza vsaj za 100 mio EUR do leta 2018 (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016).
V Sloveniji je uvedba Nacionalnega enotnega okna (v nadaljevanju: NEO) za pomorski pro- met ključnega pomena, saj pretovor blaga v Luki Koper vsako leto narašča. Tabela 1 prika- zuje letni pretovor blaga v tonah in po enotah tovora. Podatek za leto 2017 je količina tovora samo v prvi polovici leta.
Vedno več tovora, s katerim manipulira Luka Koper, pomeni vedno večje količine, za katere je potrebna dokumentacija, in vedno več po- rabljenega časa za njeno izpolnjevanje. Glede na stanje splošne digitalizacije se Slovenija pri napredku digitalizacije trenutno uvršča na 28.
mesto po lestvici DEI (Digital Evolution Index), torej med države, ki na področju digitalizacije nekoliko nazadujejo (Gospodarska zbornica Slovenije, 2016). Kljub temu pa je na področju digitalizacije carinskih postopkov Slovenija že nekaj let na samem vrhu v EU. Že vzpostavljen sistem namreč omogoča carinjenje blaga vsak
dan v tednu ne glede na čas v dnevu. S 1. ju- nijem 2015 pa je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) začela preverjati veljavnost skupnega veterinarskega vstopnega dokumenta (CVED). Preverjanje dokumenta poteka popolnoma avtomatično (Finančna uprava RS, 2016).
slovenija je poleg potreb Luke Koper zaradi naraščajočih količin pretovora primerna za uvedbo koncepta enotnega okna tudi zaradi mednarodnega tovornega letališča, ki ima poleg pristanišča prav tako strateško vlogo za evropski trg. Logistični subjekti v Sloveniji so že opremljeni z dobro informacijsko infra- strukturo. Imajo veliko izkušenj z elektronskim poslovanjem v logistiki in se dobro zavedajo pomena takšnega koncepta. Prav tako pa se za njegovo implementacijo zanimajo podjetja, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, ter iz- obraževalne ustanove v Sloveniji (Kramberger
& Rosi, 2008).
Evropska komisija je izvedla projekt AnNa (Advanced national Networks for Administrations – napredna omrežja za upra- ve), kateremu se je priključila tudi Slovenija.
V sklopu tega projekta je bila razvita pilotna spletna aplikacija, ki omogoča e-poslovanje z vsemi deležniki, vključenimi v NEO za po- morski promet (»Projekt Anna«, b. d.). Namen projekta je bil oblikovanje in razvoj zanesljive informacijske infrastrukture za predložitev informacij in njihovo nadaljnjo distribucijo, ki ustreza slovenskemu okolju. Zaradi nezmožno- sti vseh subjektov, da bi razvili lastne rešitve za
Uvedba Nacionalnega enotnega okna za večji izvoz trgovine in transporta
1 Simona Šinko in izr. prof. dr. Tomaž Kramberger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Celje
februar 2018
126 57 logistika
vmesnik XML, je bil cilj razviti uporabni spletni vmesnik, ki bi olajšal predložitev podatkov (»Slovenian AnNa pilots factsheet«, 2015).
V času trajanja projekta so bili razviti razni modeli za izmenjavo XML sporočil. Posebno pozornost so razvojniki posvetili varovanju osebnih in drugih občutljivih podatkov ter razvoju mehanizma, ki omogoča, da vsak deležnik v procesu sprejema ladje vidi le tisti del nabora podatkov, ki je zanj pomemben.
Vpisovalec podatkov pa lahko vsak trenutek preveri, kdo izmed ostalih poslovnih subjektov je videl njegove podatke. Moduli Nacionalnega enotnega okna omogočajo upravljavcem, da tvorijo nove vrste uporabnikov in širijo krog uporabnikov Nacionalnega enotnega okna (Bordon, 2015).
Med izvajanjem projekta pa je bila narejena tudi Krovna študija za opredelitev izvedbe vzposta- vitve Enotnega okna. Za pomorski promet v RS je bil popisan proces sprejema ladje v Luko Koper pred uvedbo NEO in po njem. Študija je pokazala, da se lahko po uvedbi NEO kar nekaj faz procesa prihoda ladje v Luko Koper eliminira. Tako se proces skrajša za dve fazi, medtem ko se ena izmed njih izvede le delno.
Potrebno je poudariti, da se pri posameznih fazah prihoda ladje posamezni dokumenti ponovijo. Kaj kaže analiza dokumentacijskega toka pred vzpostavitvijo NEO in po njem?
metodologija za vzpostavitev NEo
Na podlagi Krovne študije za opredelitev izved- be vzpostavitve enotnega okna za pomorski promet v RS (2013), pri kateri so sodelovali Uprava RS za pomorstvo (URSP), Carinska uprava RS (CURS), Zdravstveni inšpektorat, Policija Slovenije, Luka Koper in pomorski agent, smo izdelali simulacijo poteka izpol- njevanja potrebnih dokumentov za tri vrste vhodnega tovora: avtomobili, premog in kontejnerski tovor. S pomočjo sodelujočih v procesu pomorskega transporta v Luki Koper smo zbrali dokumente, ki nastopajo v procesu sprejema ladje v Luko Koper. Izpisali smo vse postavke, ki jih je potrebno vnesti v posamezen dokument, analizirali podvajanje celotnih do- kumentov in podvajanje posameznih postavk v različnih dokumentih.
Model poteka izpolnjevanja dokumentov smo naredili s pomočjo programa FlexSim, ki omo- goča prenos kakršnega koli realnega okolja v virtualno. Korake izdelave simulacije lahko razdelimo na šest faz (Zhang, Peng, Wu, 2009):
• izdelavo postavitve modela;
• določitev logističnih procesov v modelu;
• določanje parametrov za model;
• priprava in zagon modela;
• izpis rezultatov simulacije;
• analiza dobljenih rezultatov.
V tabeli 2 predstavljamo časovne atribute za vpisovanje podatkov, ki smo jih uporabili v simulacijskem modelu. Do njih smo prišli z meritvami in izračunom povprečnih časov vpisovanja podatkov.
trajanje izpolnjevanja dokumentov je odvisno od vrste ladje, ki prispe v Luko Koper. Vrsta ladje namreč določa, katero vrsto tovora prevaža, od vrste pa so odvisni tudi nekateri drugi parametri, pomembni za določitev časa izpolnjevanja potrebnih dokumentov. Le te predstavljamo v tabeli 3.
V programsko okolje FlexSim smo najprej vne- sli posnetek trenutnega stanja dokumentov, ki jih je potrebno izpolniti in predložiti različnim državnim institucijam v RS. Nato smo na pod- lagi izkušenj in predvidevanj sestavili podoben model še za predvideno strukturo dokumentov v Enotnem oknu. Le ta je bil v fazi raziskovanja in pisanja članka še v fazi načrtovanja, zato lahko med končno izdajo NEO in rezultati naše raziskave pride do manjših časovnih odstopanj.
Zmanjšanje števila dokumentov po uvedbi NEo
Po nizu izvedenih simulacij v programu FlexSim smo dobili ocenjen čas trajanja izpol- njevanja dokumentov za trenutno stanje in stanje po uvedbi Nacionalnega enotnega okna.
tabela 4 prikazuje število dokumentov in število postavk pred uvedbo NEO in po njej.
Trenutno je potrebno za sprejem ladje v Luko Koper izpolniti 33 dokumentov. Po uvedbi sistema Nacionalnega enotnega okna ostane potrebnih dokumentov le 20, saj eliminiramo dokumente, ki se večkrat ponovijo, tako da se vsak dokument v sistem vnese le enkrat. Število postavk, ki jih je potrebno vnesti v dokumente, je trenutno 423, po uvedbi sistema enotnega okna pa se to število zmanjša na 224, kar pomeni 47,05 % zmanjšanje vpisanih postavk za sprejem ladje v Luko Koper. Časi, potrebni za vpisovanje posameznih tipov podatkov, so bili pri izvajanju raziskave ne glede na različico leto/tovor tone Enote tovora
2015 12.861.799 482.460 2016 13.721.848 479.069 2017* 6.749.099 258.084 Tabela 1: Količina pretovorjenega blaga v Luki
Koper. Vir: SURS, 2017
trenutno stanje
Enotno okno
Število dokumentov 33 20
Število postavk 423 224
Tabela 4: Število postavk, ki jih je potrebno vnesti. Vir: Osebni vir
Vrsta ladje Prihranek časa (%)
Prevoz kontejnerjev 5,07
Prevoz premoga 39,93
Prevoz avtomobilov 12,51 Tabela 6: Prihranek časa pri izpolnjevanju
dokumentov. Vir: Osebni vir Vrsta podatka Čas vpisovanja podatka (s)
Številski podatki 6
Naziv podjetij 12
opisni podatki 180
ostali podatki 2
Tabela 2: Časovni atributi modela Vir: Osebni vir
Prevoz kontejnerjev Prevoz premoga Prevoz avtomobilov
Št. dvigal na ladji 0 5 0
stiki z ladjami 3 2 2
Bolne osebe 0 0 0
Predhodna pristanišča 10 10 10
slepi potniki 0 1 0
ladijski predmeti 20 23 29
Člani posadke 25 24 26
osebni predmeti 58 50 54
tovorki 4.857 2 1.918
Tabela 3: Uporabljene številske postavke za dokumente. Vir: Kap. Primož Bajec, 13. julij 2017
Vrsta ladje trenutno stanje Enotno okno
Prevoz kontejnerjev 21 h 39 min 36 s 20 h 33 min 36 s
Prevoz premoga 2 h 44 min 6 s 1 h 38 min 24 s
Prevoz avtomobilov 9 h 8 min 13 s 7 ur 59 min 38 s
Tabela 5: Trajanje izpolnjevanja dokumentov. Vir: Osebni vir
februar 2018
126 logistika 58
simulacije enaki (tabela 2). Rezultate časa, ki je potreben za izpolnjevanje dokumentov, predstavljamo v tabeli 5.
Vidimo, da se je čas izpolnjevanja dokumentov pri vseh treh vrstah ladij zmanjšal v primeru vzpostavitve sistema Nacionalnega enotnega okna v primerjavi s trenutnim stanjem v dr- žavi. V tabeli 6 predstavljamo prihranek časa v odstotkih za vse tri predstavljene tipe ladij.
Prihranek časa je pri vseh treh ladjah povpreč- no eno uro in sedem minut. Glede na trenuten čas, ki ga deležniki potrebujejo za izpolnitev potrebnih dokumentov, pa pri prevozu kon- tejnerjev to pomeni prihranek časa 5 %, pri prevozu avtomobilov 13 % in pri prevozu pre- moga ogromnih 40 %.
Preverili čas dokumentacij- skega toka
Po svetu je veliko držav, ki so implementirale nacionalna enotna okna za sektor trgovine in transporta že pred mnogimi leti. Raziskave učinkovitosti procesov v transportu pri njih kažejo velike prihranke časa in posledično tudi učinkovitejšo izrabo človeških virov. Vpeljava modela NEO, ki je v Sloveniji v uporabi od maja 2017, pomeni ogromen korak k racionalizaciji potrebne dokumentacije v transportu. Izdelan je portal, kamor je potrebno vsak podatek o prihajajoči ladji vnesti samo enkrat, do njega pa lahko dostopajo vsi sodelujoči v procesu, ki določen podatek potrebujejo za opravljanje svojega dela v procesu sprejema ladje.
V raziskavi smo želeli preveriti časovno kom- ponento dokumentacijskega toka. Pri tem nismo zajeli časa čakanja na sprejem dokumen- tov, časa za fizični prenos dokumenta od enega do drugega deležnika v procesu carinjenja in časa za potrditev dokumentov, temveč smo se osredotočili le na čas vnašanja podatkov v vse potrebne dokumente. Rezultate smo pridobili s pomočjo simulacije v programu FlexSim, kjer smo izdelali modele za tri različne tipe ladij, ki prevažajo različne tipe tovora.
Povprečni prihranek časa pri vpisovanju
dokumentov je 18,97 %. Največji prihranek je dosežen pri ladji, ki prevaža premog. Glede na uporabljene parametre za posamezne tipe ladij lahko upravičeno sklepamo, da na čas vnašanja podatkov najbolj vpliva število tovorkov (t. j. različnega tipa tovora na po- samezni ladji). Ravno zato ima najkrajši čas vnašanja podatkov ladja, ki prevaža premog, najvišji pa ladja, ki prevaža tovor v kontej- nerjih, kjer gre velikokrat za veliko število različnega tovora.
Prihranek časa in človeških virov se nam zdi precej velik in menimo, da uvedba sistema NEO prinaša pozitivne posledice v sektorju trgovine in transporta. Kakšne posledice bo v resnici imela vpeljava sistema NEO, bodo po- kazale podrobnejše raziskave v prihodnosti.
Viri in literatura
Bordon, M. (2015). Nacionalno enotno okno za pomorski promet. Informatika v javni upravi 2015.
ECONOMIC COMMISSION FOR EUROPE, United Nations Centre for Trade Facilitation and Electronic Business (UN/CEFACT), “Recommendation and Guidelines on establishing a Single Window to enhance the efficient exchange of information between trade and government”
Recommendation No. 33, UNITED NATIONS New York and Geneva, 2005.
Finančna uprava RS. (2016). Mednarodni dan carina:
Digitalizacija carinskih postopkov. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://www.fu.gov.si/fileadmin/
Internet/Medijsko_sredisce/2016/160126__mednaro- dni_dan_carine_2016.pdf
gospodarska zbornica Slovenije. 20016. DigitAgenda 2016.
Ljubljana.
kap. Primož Bajec, 13. julij 2017 (osebna komunikacija).
kramberger, T. and Rosi, B. (2008). Single Window Slovenija.
Transport & logistika, Dnevi prevoznikov.
ladijski pretovor ob polletju [Luka Koper]. Najdeno 2.
avgusta 2017 na spletnem naslovu: https://luka-kp.si/slo/
novice/single/ladijski-pretovor-ob-polletju-11358 Pfajfar, M., Kožman, M., Stojmenović, D., Vintar, R., Bordon, M. & Bajec, P. (2013). Krovna študija za opredelitev izvedbe enotnega okna za pomorski promet v RS. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, Ministrstvo za infra- strukturo in prostor.
Projekt AnNa. Najdeno na spletni strani: http://www.
up.gov.si/si/varnost_plovbe/nacionalno_enotno_okno/
projekt_anna/
slovenian AnNa pilots factsheet. (2015). Najdeno na sple- tnem naslovu: http://www.up.gov.si/fileadmin/up.gov.si/
pageuploads/SI_SSN/NEO/AnNa_Factsheet.pdf sURS. Pristaniški blagovni promet po vrstah blaga in vrstah tovora, Slovenija, mesečno. Najdeno 20. julija 2017 na spletnem naslovu http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/
SaveShow.asp
Zhang, X. P.; Peng, Y.; Wu, C. J. (2009). Logistics system modelling and simulating software, 1st edition, Zhejiang University Press, Hangzhou.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90
Prevoz kontejnerjev Prevoz premoga Prevoz avtomobilov Trajanje izpolnjevanja dokumentov (v 1.000 s)
Vrsta ladje
Trenutno stanje Enotno okno
Graf: Prihranek časa pri izpolnjevanju dokumentov. Vir: Osebni vir
