Rozprave in gradivo Ljubljana 2000 St, 36/37
ElKA TSCHENOKOSHEWA
(:ISTO IN POMESANO
NEMSKO CASOPISjE 0 DRUGIH IN DRUGACNOSTI NA PRIMERU LUZISKIH SRBOV
WAXMANN, MUNSTER; NEW YORK; MUNCHEN, 2000 (KNjIZNA ZBIRKA: HIBRIDNI SVETOVI I)
311
Ob koncll lanskega leta je v zbirki "Hibridni svetovi" zalozbe Waxmann izsb knjiga z nekolika nenavadnirn, a vendar vse bolj aktllalnirn naslavom: "Cisto in po mesa no" I Vse balj aktualnem zaradi tega, ker se lljema s poskusi znanstvenic in znanstvenikov, ki v z~ldnjih letih poskllsajo lIveljaviti in zJobjeti pojma "hibrid- nost" in "pomesanje". Poleg omenjenima kljucnima pojmoma so v rabi se ;]n;]lo- goni kat so to "kllltlirni sinkretizem", "glabalna crassover-kliltura", "kreolizJcija"
in cela !<mebnge" (Rllshdie). Izrazi igraja vodilno vloga zlasti v taka imenovancm postkolonialnem diskurzu tel' v angla-ameriskih "Cultural Studies". Znacilno za- nje je, da kulturo in identiteto ne pojmujejo kat nekaj danega, enotnega in static- nega, temvec kat nekaj, kar se nah~lja "in-between" (Bhaba) in je potemtakem spreminjajoce set vecplastno. brez konrinuiranih ali jasno zazn~lvnih mej;] med jaz/mi in ti/vi. A tllcii ta, cia se osredotacujejo na proucevanje pojava migracije zla- sti v velikih mestih in metropolJh, ki vkljllcllje tudi razpravo 0 drugih v njihovi drllgacnosti in stem pripoznanje "diference". VendaI' avtorica od te razpravc oel- stopa talika, kolikor se namcnsko centrira na luziske Srbe, ki so "kot stalno nase- ljeni popotniki med kulrurJmi" za znanstveno diskusijo 0 kulturni drugacnosti
"se pasebej zanimivi". Se zlasti, ker ukvarjanje z manjsinami kot so to luziski Srbi, ki zivijo vecinoma na podezelju, omogoca sirso zastavitev temarike.
Elka Tschernokoshewa, po roelu Boigarka iz Sofije, ki pa :i.e vrsto let balj ali manj zivi v Nemi'iji - oel leta 1992 naprej kot predstojnica Oddelka za empiricno kuhurno raziskovanje/narodopisje na Srbskem institutu v Budysinu -se tej rema- tiki priblizuje nJ pril11eru diskllfza 0 lllzi.skih Srbih, kakor se odra2-a v nel11skel11 Casopisju v zadnjih sestih letih (skupaj: 4400 dankov)' In to zacensi oel bulev:lrCl- skih listov kot je to BILD-ZEITUNG tja do casopisov iz vseh regij; v raziskavo je
1 Naslov il'.virnika: Das Heine lind das Vcrmischw. Dic dClitschs-pnn:higc "rcsse liber Andc
***
r<.! und Anders· ... ein anl Beispicl der Sorbello312 Cislo in pomeSano
vkljucila tudi zahtevne casopise kot DIE ZEIT, FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG ali SUOOEUTSCHE ZEITUNG. Vodilno vprasanje njene raziskave pa se glasi: Kaj misli instirucija nemskega casopisja danes 0 luziskih Srbih?
Avtorica pri rem izhaja iz preclpostavke, cia se produkcijo diskufza v vsaki druzbi hkrati kontrolira, selektira, organizira, kanalizira in to s postopki ali s(r~ltes
kimi operaciami, ki hkrati konstfuirajo in pogojujejo social no iivljenje. Mislim, cia ni nakljucje, cia pricenja analiza s poglavjem "Srevilke, magija stevil in stevilcna akrobatika". Tako med drugim "zvemo", da naj bi bilo kar 19,66 % luiiskih dva- najstletnikov "prekomerno debelih" in cia naj bi imeli tudi mlajsi "prevec speha na rebrih". Stevilka, ki zaradi svoje eksaklnosti vzbuja vtis znanstvenosti, pa najsi za- radi odsotnosti primerjav Z 05talo populacijo -ne izpove nic tacnega. VendaI' je stevilka uCinkovala karseda "magicno", saj je spodbudila "novo studijo", ki so jo pray tako obravnavali v casopisju. Potemtakem naj bi bib -po "analizah" dietnih ekspertov - za "prekomerno tezo" otrok kriva "tradicionalna srbska kuhinja". Po- menljivo je, da i'lanek, ki ga je avtorica vzela toi'neje pod drobnogled, vkljucuje tocen seznam "redilnih" jedi in ga popestr; se s tremi deklicami v srbski narodni nosi. Avtorica izpostavlja, cia imamo opravka z "etnicno 'insunacijo''', ki hkrati su- gerira predstavo, da obstaja v Luziei neke vrste naturalno gospodarstvo. In stem sporoblo, ki homogenizira regijo stem, da jo omeji od drugih (govori: nemskih) regij, spodbuja pa tudi - podtalno, a vendar zelo sugestivno -duhove starega, znanstveno sicer ovdenega, a slej ko pre; naprej ucinkujocega biologisticnega r:t- zumevanja kuirure. Ujema pa se [udi z taka imenovano "defieitno hipotezo", ki predstavlja zelo razsirjeno idejo sooeanja z drugacnostjo. Cetudi se Ie-to bhko elo- gaja dobronamerno, pameni vendaI' teznjo po minimaciji diference in eelo izbris drugacnosti: "deficit" je treba "popraviti", ali bolje, "odpraviti". Ta aspiracija je tueli v pravkar eitiranem primeru kaj evidentna, ces: luziske otroke je treba prevzgoji- ti, pa najsi je stem stavljena pod vprasaj starsevska praviea do vzgoje. Takole be- remo na koneu clanka: "Trenutno se nahajajo v luziskih otroskih vrtcih zdravstve- ni eksperti, da bi otrokom igraje privzgojili pravilno hranjenje. Schulze (zdravstve- ni ekspen, op. M.j.P.
J:
"Ce stare niso naucili, cia jejo razumno, potem morarno k temu vzgojiti mlade." (Str. 34)Elka Tsehernokoshewa analizira analagna soocanja z drugacnostjo se na vrst;
drugih primerov, ki se nanasajo na stevilke, sege, zivljenjske navade, jezik, vero (katolisko in protestantsko) luziskih Srbov. Vendar se avtorica ne omejuje Ie na negativni obarvani odnos casopisja do luiiskih Srbov, ki, zgleda, prevladuje. Tako navaja in analizira tudi cJanke, ki oelprto in/ali brez pridrikov ogovarjajo proble- me sozitja. Kar nekajkrat se denimo v casopisju pojavijo statisticno podkrepljeni in (pozitivno ali negativno) komentirani podatki, ki izpricujejo, cia Nemei pravza- pray komajda vejo, cia zivijo v NemCiji tudi Slovan; oziroma luziski Srbi. To sieer ne velja taliko za njihove sosecie, Sase, vendaI' so pogostoma clo luziskih Srbov
Razprove in gradivo Ljubljona 2QQQ sl. 36/37 313
brezbrizni do mere, da jih Pray taisti simptom je trzaski psihoanalitik Pavel Fond<l (gl. Clavora et aI., Ednina, dvojina, vecina, Trst 1987) zaznal v odnosu trZaskih Ita~
lijanov do svojih somescanov-Slovencev. Strnil ga je v pojem "negativna halucina- cija". To pojav v psihopatologiji nastopi, ko nekdo nekega predmeta ali cloveka ne vidi, ne zaznava, pa ceprav je prisoten v njegovem zaznavnem prostoru in doseg- Ijiv njegovim cutilom. "Negativna halucinacija" trzaskega vecinskegJ prebivalstva je, tako Pavel Fonda, tesno povezana z nekaksno podzavestno "fobicno inhibici- jo", ki ovir:l vsakrsno vedenje in odzivanje na slovensko stv~lI"nost.ln zgleda, cia je pray ta psiholoski pojav nadpovprecno mocno opredeljuje tudi oelnos Nemcev do luzi.\kih Srbov. Vsekakor se odra"" v "c1iskurzih kot ociscevalnih dejanjih"
(tako naslov poglavja), ki jih opreeleljuje ali~ali ell'''' tel' hOlllogenizirajob paraclig~
ma, ki post:lvlja drugacnost v zakljuceni sisrem, ki je strogo koclificiran in olltolo.s- ko fundir~lIl.
Kar precejsnjo pozornosr IXl posveca :lvtoric:l taka teoretskim razpravam kat casopisnim cbnkom, ki temarizirajo ali ogovarjajo p:lraciigmo hibridnih kultur, ki stojijo pod znakolll "llleSanja" ali "pomesanja". (str. 108 -183) Takole beremo: "V nasem casopisnem gradivu je closti primerov za to, kako lahka etnicno-kulturno diferenco ne mislimo kot izkljucevanje, temvec kat vabilo, inkluzijo, hibridni pro- star. Znacilno za ta miselni natin je, cia se v tako opisanem hibridnem prostOfU konflikte in diference ne harmonizira, temvec se jih izdel:l in izpostavi kot dishar- monija v vsej svoji produktivnosti." Avtorica nav[lj[l vrsto takih primerov, ki spod- bujajo v razmislj[lnje. Med drugim se nanasa na Gundulo Shell, ki je v SACHSISCHE ZEITUNG z dne 14.7.1995 objavila poro':ilo k novi pesniski zbirki
"zwischen gangbein und springbein" (dob. "med nogo, ki hodi in nogo, ki ska- ce") pesnice Roze Domascyne. Takole se pricenja: "Giblje se med znotrJj in ZUIl:lj, jaz in [I, vceraj in jutri, uzitek, pohlep, navelicanost, med kulturami in jeziki. (. .. ).
Avtorica je v naskoku [ist auf dem Sprung], iscoc dejanski Jaz ... " NovinJrkJ, 5ama pesnica, sc sprasuje, kaj pomeni, pisati v dveh jezikih, ziveti v dveh kulturah in Z:I-
peljuje bralc~l, d3 tucli 0 tem razmislja. Ce so na primer pesmi v luziSkosrbskem je- ziku drugacne kot tiste v nemscini: '~e vzrok za to v nemskem jeziku samemu, :-IIi v rem, cia jc ZJ avtorico skorajda tuj jezik? Se prisili pray zaradi tega v to, cia pise nemsko, cia bi dobila k vse prevec !::tsrnemu clist;]nco? VCJsih zveni nekaj wksne- ga iz vrstic, iz nemskih seveda. Pray tako pa tucli ocitki s:lmi sebi zaradi te distan- ce."
Naj ta izvlecek zadostuje ket predokus remu, kaj paradigma "hibridnih kultur"
potencialno obeta. Na prvi (p)ogled se zdi, da je tloris le-te precej razmajan, nee-
!l~vit, heterogen, nekoherenten. Vendar JlaS pogled v notranji ustroj p:lf:lciigme, se zlasti tako, kakol" ga podaja Elka Tschernekoshew3, namrec empaticno in ne- vsiljivo, kmalu prepricJ, da smo se motili. In pray zato bi se mi horelo cirirati se naprej in naprej, samo ne se se pos!oviti od te v raclovednost in razmisljanje spod-
314 Cislo in pomesono
bujajoce "metode", ki jo je izbrala avrorica, jo predoci. Diskurz 0 luziskih Srbih se taka dejansko izkaze kat mikavno, svojevrsrno ucinkujoce berilo. To svojevrstno se
s e
posebej pozitivno potrdi, kef razkriva ne Ie ustaljenost, temvec tudi moinost drugacnosti. Je zares premisljeno in z vso svojo mnogolicnostjo primerov celovi- to ucinkujoce znanstveno delc.Marijajuric Pabor
