• Rezultati Niso Bili Najdeni

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "UNIVERZA NA PRIMORSKEM "

Copied!
65
0
0

Celotno besedilo

(1)

MA RT IN A H O ČE V A R 2 0 1 1 D IPL O MS K A N A L O G A

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER

MARTINA HOČEVAR

KOPER, 2011

DIPLOMSKA NALOGA

(2)
(3)

Koper, 2011

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER

ZNANSTVENO RAZISKOVANJE NA UNIVERZI – ŠTUDIJA PRIMERA

Martina Hočevar Diplomska naloga

Mentor: prof. dr. Mirko Markič

(4)
(5)

POVZETEK

Diplomska naloga predstavlja pojem znanstveno-raziskovalnega dela na primeru petih članic Evropske unije, prikazuje različne oblike organiziranosti njihove raziskovalne dejavnosti ter natančneje razčlenjuje raziskovalni sistem v Republiki Sloveniji s poudarkom na financiranju iz proračunskih virov, ki poteka pretežno preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. V zadnjem delu naloga analizira znanstveno-raziskovalno delo Univerze na Primorskem in poda predloge za izboljšanje stanja. Univerza kljub neugodnemu razmerju financiranja njenega znanstveno-raziskovalnega dela v primerjavi z državnimi inštituti in drugimi slovenskimi univerzami od svoje ustanovitve leta 2003 uspešno razvija raziskovalno delo ter ga učinkovito povezuje s svojo pedagoško dejavnostjo. Analize v nalogi bodo koristne za tiste, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, organiziranjem, vodenjem in nadzorovanjem znanstveno- raziskovalne dejavnosti.

Ključne besede: programi, projekti, raziskave, raziskovalci, razvoj, študija primera, Univerza na Primorskem, uspešnost.

SUMMARY

The thesis presents the concept of scientific research in the case of the five member states of the European Union and treats in detail the Slovenian research system by analyzing the structure of public financing which is in grossly executed through the Slovenian Research Agency. In conclusion the Thesis analyzes the science and research work at the University of Primorska and formulates suggestions for improvements. It can be asserted that the University has successfully developed its research activities since its founding in the year 2003 and has formulated mechanisms of transfer of the research outcomes for the purposes of the teaching process. The results of the thesis provide a useful support for better planning, organizing, managing and supervising the scientific and research activities in the university environment.

Key words: case study, development, performance, programs, projects, research, researchers, University of Primorska.

UDK: 378:001.891:658.1(043.2)

(6)
(7)

VSEBINA

1 Uvod ... 1

1.1 Namen in cilji diplomske naloge ... 2

1.2 Metode za doseganje ciljev diplomske naloge ... 2

1.3 Predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema ... 3

2 Teoretična izhodišča ... 5

2.1 Definicija znanstveno-raziskovalnega dela ... 5

2.2 Organiziranost znanstveno-raziskovalnega dela v Evropski uniji ... 6

2.2.1 Finska ... 8

2.2.2 Švedska ... 10

2.2.3 Poljska ... 12

2.2.4 Slovaška ... 13

2.3 Struktura raziskovalnega sistema v Republiki Sloveniji ... 14

2.3.1 Strateški dokumenti ... 16

2.3.2 Financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti ... 17

2.3.3 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ... 19

2.3.4 Druge temeljne organizacije na področju raziskovalnega in razvojnega dela ... 27

2.4 Primerjava raziskovalnih sistemov Slovenije, Finske, Švedske, Poljske in Slovaške ... 28

3 Znanstveno-raziskovalno delo Univerze na Primorskem ... 30

3.1 Ustanovitev in organiziranost ... 30

3.2 Znanstveno-raziskovalno delo ... 33

3.3 Raziskovalni programi, infrastrukturni program in projekti ... 35

3.3.1 Raziskovalni programi in infrastrukturni program ... 35

3.3.2 Raziskovalni projekti ... 38

3.4 Mladi raziskovalci ... 44

3.5 Raziskovalna infrastruktura ... 45

4 Sklep ... 48

Literatura in drugi viri ... 51

Pravni viri ... 54

(8)

PONAZORILA

Slika 1: Bruto domači izdatki v EU za raziskave in razvoj v letu 2009 ... 8

Slika 2: Struktura raziskovalnega sistema v Sloveniji ... 15

Slika 3: Sredstva ARRS po področjih financiranja 2005–2009 ... 26

Slika 4: Delež bruto domačega proizvoda za RiR po sektorjih izvedbe ... 29

Slika 5: Število zaposlenih raziskovalcev in strokovnih sodelavcev ... 35

Slika 6: Število in tipologija raziskovalnih projektov v obdobju 2003–2009 ... 39

Slika 7: Raziskovalni programi in projekti po znanstvenih vedah ... 41

Slika 8: Prijavljeni in odobreni temeljni, aplikativni in podoktorski projekti ... 43

Slika 9: Število prijavljenih in odobrenih projektov CRP... 43

Slika 10: Število mladih raziskovalcev po letih ... 44

Preglednica 1: Bruto domači izdatki za RiR po virih financiranja (v odstotkih) ... 18

Preglednica 2: Organiziranost ARRS ... 20

Preglednica 3: Raziskovalne skupine članic UP v letih 2003 in 2010 ... 34

Preglednica 4: Raziskovalni programi UP ... 36

Preglednica 5: Število projektov po članicah v obdobju 2003–2009 ... 39

Preglednica 6: Vrednost raziskovalnih projektov v FTE v obdobju 2003–2009 ... 40

Preglednica 7: Mladi raziskovalci po članicah UP v obdobju 2003–2009 ... 45

(9)

KRAJŠAVE ARNES Akademska in raziskovalna mreža Slovenije

ARRS Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije BDP Bruto domači proizvod

BIRR Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi CRP Ciljni raziskovalni program

EHEA European Higher Education Area (Evropski visokošolski prostor) ERA European Research Area (Evropski raziskovalni prostor)

EU Evropska unija

EU27 Evropska unija s 27 državami članicami od 1. januarja 2007 FTE Full-time equivalent

GZS Gospodarska zbornica Slovenije

IZUM Institut informacijskih znanosti Maribor JAK Javna agencija za knjigo Republike Slovenije JRO Javna raziskovalna organizacija

JRZ Javni raziskovalni zavod

MVZT Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo NPVŠ Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020

NRRP Nacionalni raziskovalni in razvojni program za obdobje 2006–2010 RISS Raziskovalna in razvojna strategija Slovenije 2011–2020

RiR Raziskave in razvoj RO Raziskovalna organizacija

SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti

SICRIS Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji TIA Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije UP Univerza na Primorskem

ZSA Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost

(10)
(11)

1

UVOD

Kakovostna in učinkovita raziskovalno-razvojna dejavnost, povezovanje izobraževanja z raziskovanjem in partnerstvo z gospodarstvom vodijo k izgradnji inovativne in na znanju temelječe družbe, ki je eden izmed stebrov Lizbonske strategije.1 V Strategiji razvoja Slovenije za obdobje 2006–2013 je postavljeno v ospredje investiranje v raziskave in razvoj.

To pomeni, da ustrezna politika in ukrepi na področju razvoja in raziskav pomembno prispevajo k uresničevanju Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2006–2010 (NRRP). Ta se je z letom 2010 iztekel, ministrstvo za znanost pa je medtem že pripravilo dva strateška dokumenta za novo desetletno obdobje, in sicer Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011–2020 (RISS) ter Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 (NPVŠ), ki ju je Državni zbor sprejel 24. maja 2011. Z njima ministrstvo želi prispevati k oblikovanju in razvoju družbe znanja, ki bo omogočala uspešno odzivanje Slovenije na nove izzive in procese (MVZT 2011b).

Univerza na Primorskem (UP), tretja slovenska univerza, je bila ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi Univerze na Primorskem, ki ga je 29. januarja 2003 sprejel Državni zbor. Ob ustanovitvi je štela osem članic: tri fakultete, dve visoki šoli, dva raziskovalna inštituta in študentske domove. Ker je visokošolske ustanove združila z raziskovalnima inštitutoma, je UP posebnost v slovenskem prostoru, saj gre za prvo tovrstno povezovanje raziskovalnih inštitutov (prej javnih raziskovalnih zavodov) v akademskem prostoru, ki ji omogoča neposreden pretok znanja v pedagoško dejavnost in s tem uresničevanje enega izmed pomembnih ciljev NRRP.

Univerza je nastala v času uresničevanja novih evropskih razvojnih strategij, kot sta Lizbonska strategija 2000–2010 in junija 1999 sprejeta Bolonjska deklaracija, ter drugih dokumentov Evropske komisije, kot je leta 2000 objavljeni dokument Skupni evropski raziskovalni prostor (Towards a European Research Area – ERA). UP je tako nastala na pragu novih izzivov in v svoje smernice razvoja vključila cilje Evropske unije za uresničevanje skupnega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in Evropskega visokošolskega prostora (EHEA).

1 Lizbonska strategija je bila sprejeta marca 2000, ko so se voditelji držav članic EU na vrhu Evropskega sveta v Lizboni dogovorili o novem strateškem cilju EU, in sicer do leta 2010 postati najbolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. To naj bi EU dosegla z odpiranjem novih delovnih mest, učinkovitim enotnim notranjim trgom, večjo integracijo nacionalnih finančnih trgov, prijaznim okoljem za poslovanje podjetij, razvojem informacijske družbe, uravnoteženimi gospodarskimi politikami ter z vlaganjem v izobraževanje in raziskave (Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji b. l. a).

(12)

1.1 Namen in cilji diplomske naloge

Namen diplomske naloge je preučiti in osvetliti znanstveno-raziskovalno delo ter njegovo organiziranost v Republiki Sloveniji in z njim povezano financiranje iz javnih sredstev. Eden izmed ciljev, ki si jih je RS v skladu z Lizbonsko strategijo zastavila v NRRP, je do leta 2010 povečati javna sredstva za raziskave in razvoj na 1 % BDP (ReNRRP 2006). V diplomski nalogi so pregledana posamezna področja znanstveno-raziskovalnega dela, ki jih v svoji temeljni dejavnosti pokriva predvsem Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in so financirana iz javnih sredstev. Prikazana je tudi vloga drugih organizacij na obravnavanem področju. V drugem delu naloge je analizirano znanstveno-raziskovalno delo UP, ki predstavlja eno izmed njenih temeljnih dejavnosti.

Cilji diplomske naloge so naslednji:

– Teoretični oris organiziranosti znanstveno-raziskovalnega dela v EU in v RS.

– Izvedba študije primera na Univerzi na Primorskem oz. pregled ter analiza njenega znanstveno-raziskovalnega dela, ki se financira iz državnega proračuna.

– Predlogi za izboljšanje stanja na področju pridobivanja sredstev, ki prihajajo iz t. i. javne službe (programsko financiranje), in sredstev za temeljne, aplikativne in ciljne raziskave, za program Mladi raziskovalci in za raziskovalno infrastrukturo (npr. raziskovalna oprema, infrastrukturni programi, znanstveni sestanki, periodične publikacije, znanstvene monografije ipd.).

1.2 Metode za doseganje ciljev diplomske naloge

V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem znanstveno- raziskovalnega dela, in obenem narejena primerjava med znanstveno-raziskovalnima sistemoma EU in Slovenije: opisani sta struktura in organiziranost ARRS z navedbo temeljnih dokumentov in področij dela, ki jih ta financira iz državnega proračuna. Zatem so kratko opisane druge najpomembnejše organizacije na področju raziskovalnega in razvojnega dela: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije, Institut informacijskih znanosti Maribor, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Pregledanih in uporabljenih je 80 bibliografskih enot literature in drugih virov, kot so strateški dokumenti RS, programi in poročila UP, poročila o financiranju in pravilniki ARRS, pravni viri, literatura domačih in tujih avtorjev ter spletni portali inštitucij z znanstveno- raziskovalnega področja. Po metodi dedukcije prvi del naloge na podlagi zbranih podatkov predstavlja pojem znanstvenega raziskovanja in posamezne konkretne zaključke.

Njen drugi, empirični del, je omejen na analizo znanstveno-raziskovalnega dela v univerzitetnem prostoru, zlasti na UP, s pregledom in analizo uspešnosti financiranja v okviru nacionalnih raziskovalnih programov in projektov, programa Mladih raziskovalcev in raziskovalne infrastrukture. Analiza zajema obdobje od ustanovitve UP leta 2003 do konca

(13)

leta 2009, ko se je zaključilo prvo leto izvajanja raziskovalnih programov novega programskega obdobja 2009–2014.

Analiza temelji na pregledu javno dostopnih dokumentov (letnih poročil, programov dela, samoevalvacijskega poročila in strategije razvoja UP), priložnostno izdanih publikacij in podatkov o znanstveno-raziskovalni dejavnosti UP, dostopnih na njenih spletnih straneh in v poslovnih dokumentih, in na pregledu njene uspešnosti na razpisih: po številu in tipologiji prijavljenih in odobrenih projektov, po znanstvenih vedah, po vrstah raziskovalne infrastrukture ter po številu mladih raziskovalcev in po pridobljenih sredstvih oziroma obsegu raziskovalnega dela v FTE.2 Na podlagi zbranih podatkov je narejena analiza uspešnosti pridobivanja sredstev iz proračunskih virov za izvajanje raziskovalnih programov in projektov, usposabljanje mladih raziskovalcev, za raziskovalno infrastrukturo idr. Na osnovi dobljenih podatkov je prikazano razmerje med t. i. stabilnim, to je programskim, in projektnim financiranjem. Izpostavljene so tudi težave pri pridobivanju projektov zaradi specifičnih raziskovalnih področij na UP, ki niso uvrščena v klasifikacijo raziskovalnih ved pri ARRS (npr. področje zdravstvene nege in turizma), težave pri sestavljanju raziskovalnih skupin, vrednotenju uspešnosti raziskovalcev idr.

1.3 Predpostavke in omejitve pri obravnavanju problema

Raziskava je omejena na znanstveno-raziskovalno delo v univerzitetnem prostoru in na financiranje iz proračunskih virov, ki poteka preko ARRS. Na primeru UP je analizirano stanje na področju znanstveno-raziskovalnega dela od ustanovitve univerze leta 2003 do konca leta 2009. V tem obdobju se je zaključilo financiranje starih raziskovalnih programov od leta 2004 do 2008 in se z letom 2009 začelo financiranje novih, ki jih je UP še podvojila.

Uspešnost pri pridobivanju projektov je odvisna od referenc nosilcev projektov, to je od števila točk v bibliografskih kazalnikih raziskovalne uspešnosti v petletnem obdobju (objave in citiranost), kar poraja težave mladim, še neuveljavljenim raziskovalcem pri pridobivanju projektov in statusa mentorja mladih raziskovalcev. Projekti s področja zdravstvene nege in turizma, ki se po Šifrantu raziskovalnih ved, področij in podpodročij3 uvrščajo med medicinske vede oz. na področje ekonomije, težje uspejo na javnih razpisih zaradi večje teže drugih projektov, ki se navezujejo na klasificirano raziskovalno vedo oz. področje. UP se srečuje še s težavo majhnega deleža stabilnega financiranja raziskovalnih programov, zato mora za kontinuirano znanstveno-raziskovalno delo nujno pridobivati čim več projektov.

2 Pri raziskovalnem delu so raziskovalne ure oziroma delo na raziskovalnih programih ali projektih izraženi v enoti FTE (Full-time equivalent), ki predstavlja enoto obremenitve raziskovalca pri raziskovalnem delu oziroma njegovo raziskovalno zasedenost.

3 Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij je klasifikacija ARRS; zajema šest raziskovalnih ved, in sicer naravoslovje, tehniko, medicino, biotehniko, družboslovje in humanistiko ter interdisciplinarne raziskave. Vede se delijo še na področja, ki se lahko nadalje delijo še na podpodročja. Šifrant je dostopen na spletni strani ARRS.

(14)

V analizi so delno zajeta sredstva, prejeta iz gospodarstva oziroma drugih uporabnikov znanja (npr. lokalnih skupnosti, zavodov, zbornic idr.) v deležu, ki se nanaša na sofinanciranje aplikativnih raziskovalnih projektov.

(15)

2

TEORETIČNA IZHODIŠČA

Raziskovanje kot sestavina človekovega delovanja se začne že od posameznikovega rojstva.

Sprva mu raziskovanje pomeni spoznavanje okolja, v katerem živi, a postaja vedno širše in kompleksnejše, ko govorimo o znanstvenem raziskovanju. Raziskovanje je v svoji prvobitnosti iskanje odgovorov na vprašanja, razumevanje, pojasnjevanje, potešitev radovednosti in iskanje praktičnih razlag.

2.1 Definicija znanstveno-raziskovalnega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997, 1120) besedo raziskovati pojasnjuje kot zbiranje podatkov in ugotavljanje dejstev na podlagi temeljitega načrtnega dela in opazovanja.

Zelenika (2000, 139) pomen besede raziskovanje še natančneje razčleni:

To pomeni, da je raziskovanje sistemsko iskanje dejstev, iz katerih se lahko izpelje ali odkrije določena znanstvena načela, zakone, zakonitosti. Ali »znanstveno raziskovanje« je specifična intelektualna dejavnost, katere temeljni cilj je odkrivanje in dokazovanje znanstvenih resnic s pomočjo znanstvenih metod. Rezultati znanstvenega raziskovanja morajo biti znanstveno utemeljeni; predstavljati morajo nekaj novega ali vsaj inoviranega, povečati bi morali (kvantitativno in/ali kvalitativno) svetovno zakladnico znanja. Za razliko od znanstvenega raziskovanja samo raziskovanje zajema na splošno vse načine reševanja teoretičnih in praktičnih problemov. Rutinske aktivnosti nimajo nikakršne zveze z znanstvenim raziskovanjem.

Zelenika (2000, 137–138) loči pojma znanstveno-raziskovalna dejavnost in znanstveno- raziskovalno delo. Znanstvena oziroma znanstveno-raziskovalna dejavnost zajema znanstveno raziskovanje, razvojno raziskovanje, objavo znanstvenih in razvojnih raziskav, znanstveno usposabljanje in izpopolnjevanje ter vzdrževanje in razvoj znanstveno-raziskovalne infrastrukture ter je osnova za celovit razvoj vsake družbe. Znanstveno-raziskovalno delo pa je ožji pojem in obsega sistematično ustvarjalno aktivnost, ki na podlagi uporabe znanstvenih metod vodi do novih znanstvenih spoznanj.

Frascatski priročnik4 (2002, 30) razlaga pojem raziskav in razvoja kot ustvarjalno in sistematično delo z namenom povečanja znanje, ki vključuje znanje o človeku, kulturi in družbi ter uporabo pridobljenega znanja za razvoj novih aplikacij. Pri raziskovalni in razvojni dejavnosti razlikuje tri vrste procesov, t. j. temeljne in aplikativne raziskave ter eksperimentalni razvoj (Frascati Manual 2002, 77–79):

4 Frascatski priročnik (Frascati Manual) je mednarodno priznana metodologija za zbiranje in uporabo statističnih podatkov s področja raziskav in razvoja. Priročnik je kot tehnični dokument temelj prizadevanj OECD za povečanje razumevanja vloge znanosti in tehnologije pri analizi nacionalnih inovacijskih sistemov. S svojimi definicijami raziskav in razvoja ter klasifikacijami prispeva k

»medvladnim« razpravam o dobrih praksah na področju znanstvenih in tehnoloških politik. Frascatski priročnik se uporablja tudi v Sloveniji za klasifikacijo znanosti in tehnike, pri čemer je v pomoč Preslikava klasifikacije raziskovalnih področij po šifrantu ARRS v klasifikacijo po Frascatskem priročniku, dostopna na spletni strani ARRS.

(16)

temeljne raziskave (basic research) so eksperimentalna ali teoretična dela, ki prispevajo nova znanja o temeljnih pojavih in opazovanih dejstvih, a pri tem ne predvidevajo posebne uporabe pridobljenih znanj;

aplikativne raziskave (applied research) so prav tako izvirno raziskovanje z namenom pridobitve novega znanja, to pa je usmerjeno k praktičnim ciljem ali namenom;

eksperimentalni razvoj (experimental development) je usmerjen v sistematično delo na podlagi obstoječih znanj, ki so pridobljena z raziskavami ali praktičnimi izkušnjami, in v ustvarjanje novih materialov, izdelkov ali naprav, uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev ali izboljšanje obstoječih.

Ta delitev raziskav kaže na njihovo uporabnost. Za aplikativne raziskave se uporablja tudi oznaka uporabne raziskave, za eksperimentalni razvoj pa oznaki razvojne raziskave in akcijske raziskave (angl. action research), ki jih Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2007, 27) opisujejo kot raziskovalne pristope v managementu, ki se ne prilegajo niti temeljnim niti aplikativnim raziskavam; pri njih raziskovanje ne poskuša več ohranjati distance in ločenosti od raziskovane teme, pri čemer je možno za cilj raziskave določiti neposreden in takojšen vpliv; zaradi tega je sprejemljivo, da se sprememba takoj vključi v sam raziskovalni proces.

2.2 Organiziranost znanstveno-raziskovalnega dela v Evropski uniji

Evropska komisija je v začetku leta 2000 predlagala, da se organizira skupen evropski raziskovalni prostor; s tem bi EU začela oblikovati skladno raziskovalno politiko držav članic, povezovati njihove aktivnosti in vire za raziskovanje, vzpostavljati notranji raziskovalni trg s prostim pretokom znanja, raziskovalcev in tehnologije ter utrjevati svojo lastno znanstveno in tehnološko podlago. Dokument, poimenovan Skupni evropski raziskovalni prostor (angl.

Towards a European Research Area - ERA), je sprejel Evropski svet na srečanju v Lizboni marca 2000. Objavljen je bil pod naslovom Making a reality of the European Research Area:

Guidelines for EU research activities in predstavlja instrumente za izvedbo politike skupnega raziskovalnega prostora (Raziskave in razvoj v Sloveniji 2003). Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU je Svet za konkurenčnost EU konec maja 2008 v Bruslju sprejel sklep o zagonu t. i. Ljubljanskega procesa, ki vodi k polnemu uresničevanju povezovanja in krepitve skupnega raziskovalnega prostora. Njegova vzpostavitev naj bi Evropi omogočila razvoj v vodilno gospodarsko silo, temelječo na trikotniku znanja (raziskave – inovacije – izobraževanje), in ji zagotavljala konkurečnost ter kakovost življenja (MVZT 2011c).

Evropski svet je na srečanju v Barceloni leta 2002 dopolnil Lizbonsko strategijo z novim ciljem: države članice bodo do leta 2010 povečale vlaganja v raziskave in razvoj (RiR) na 3 % bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2009 je 27 držav članic Evropske unije (EU27)5 v

5 Države članice EU27 po širitvi unije 1. januarja 2007: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva,

(17)

povprečju namenilo za raziskave in razvoj 2,01 % BDP (Eurostat 2011b). Kot pojasnjuje Vidrihova (2002, 13), so bruto domači izdatki za raziskave in razvoj (BIRR) vsota notranjih izdatkov po posameznih sektorjih: poslovnem, vladnem, visokošolskem, zasebno nepridobitnem in sektorju tujine. Vidrihova (2002, 47) navaja še, da obseg finančnih sredstev, ki jih kaka družba namenja za raziskave in razvoj, vrednostno izraža raven njene zavzetosti za pridobivanje in izkoriščanje novega znanja. Poleg tega pravi, da so BIRR tudi posredno merilo za inovacijske sposobnosti gospodarstva in predstavljajo obseg akumulacije novega znanja, saj je tehnološki napredek kumulativen proces.

Obravnavani subjekti, ki izvajajo ali financirajo raziskovalno-razvojno dejavnost, so v Frascatskem priročniku (2002, 54–73) razdeljeni na pet sektorjev:

Poslovni sektor: vključuje gospodarske družbe, organizacije in inštitucije, katerih primarna dejavnost je povezana s proizvodnjo izdelkov in izvajanjem storitev za trg po ceni, ki vsaj pokriva stroške proizvajanja. Večji del sektorja predstavljajo zasebna podjetja, sledijo javna podjetja, ki proizvajajo izdelke in storitve za trg podobno kot zasebna podjetja, vendar cene ne pokrivajo vedno stroškov proizvajanja. Ta sektor vključuje tudi neprofitne organizacije, ki proizvajajo za trg, ter tiste, ki izvajajo podporne dejavnosti za gospodarstvo (npr. zbornice, združenja ipd.).

Vladni sektor: obsega različne vladne inštitucije (službe, urade in druge organizacijske enote), ki opravljajo različne storitve (razen visokošolskih), katere ne bi mogle biti drugače organizirane, ter izvajajo vladno, ekonomsko in socialno politiko. V ta sektor spadajo tudi neprofitne organizacije, ki jih nadzira in financira vlada.

Zasebni neprofitni sektor: obsega zasebne netržne nepridobitne inštitucije, ki oskrbujejo gospodinjstva oziroma splošno javnost in zasebnike. Nepridobitne inštitucije delujejo kot združenja, dobrodelne organizacije, sindikati, običajno v korist svojih članov ali za splošne človekoljubne namene.

Visokošolski sektor: vključuje univerze in visokošolske ter izobraževalne inštitucije ne glede na njihove vire financiranja ali pravni status. Vključuje tudi vse raziskovalne inštitute, eksperimentalne enote in klinike (univerzitetne), ki jih nadzirajo ali upravljajo visokošolske ustanove.

Sektor tujine: zajema vse inštitucije ali posameznike zunaj političnih meja države, razen vozil, ladij, letal in satelitov, ki jih upravljajo domači subjekti, ter mednarodne organizacije, razen poslovnih subjektov, ki delujejo v državi.

Na Sliki 1 so prikazani podatki o izdatkih za raziskovalno in razvojno dejavnost v EU leta 2009 v deležu BDP, ki zajema tako javna kot zasebna sredstva. Skupni delež BDP namreč sestavljajo vlaganja v RiR po sektorjih izvedbe – poslovnem, vladnem, visokošolskem in nepridobitnem. Finska je z deležem 3,96 % BDP za raziskave in razvoj prehitela Švedsko, ki je bila vedno na samem vrhu držav EU po svojih vlaganjih v RiR. Z deleži nad 2 % sledijo

Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.

(18)

Danska, Nemčija, Avstrija in Francija. Slovenija se z deležem 1,86 % uvršča malo pod evropsko povprečje, za Belgijo in Veliko Britanijo, in na prvo mesto med novimi članicami EU27. Države, ki ne dosegajo deleža 1 % BPD izdatkov za raziskave in razvoj, so Litva, Poljska, Malta, Bolgarija, Slovaška, Romunija, Ciper, Latvija in Grčija. Zadnji dostopen podatek za Grčijo je za leto 2007 in znaša 0,58 % BDP.

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50

Finska Švedska Danska Nemčija Avstrija Francija EU27 Belgija Velika Britanija Slovenija Nizozemska Irska Luksemburg Portugalska Češka Estonija Španija Italija Madžarska Litva Poljska Malta Bolgarija Slovaška Romunija Ciper Latvija Grčija*

% BDP

Slika 1: Bruto domači izdatki v EU za raziskave in razvoj v letu 2009 Vir: Eurostat 2011b.

V nadaljevanju so predstavljene osnovne značilnosti sistemov oz. organiziranosti znanstveno- raziskovalnega dela Finske, Švedske, Poljske, Slovaške in Slovenije; povzeti so po informacijskem portalu ERAWATCH.6

2.2.1 Finska

Finski sistem organiziranosti znanstveno-raziskovalnega dela sloni na razmeroma centraliziranem modelu načrtovanja in odločanja. Deluje na štirih operativnih ravneh (ERAWATCH 2010a):

‒ Najvišja raven upravljanja poteka v parlamentu in vladi. Strokovno podporo s področja raziskav, tehnologije in inovacij daje visoko usposobljeno svetovalno telo Raziskovalno- inovacijski svet (angl. Research and Innovation Council), ki je odgovoren za strateški razvoj in usklajevanje politik na področju znanosti in tehnologije.

‒ Na drugi ravni sta za raziskovalne politike zadolženi ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za delo in gospodarstvo, ki v zadnjih letih pomembno sodelujeta na področju znanosti in

6 ERAWATCH: leta 2007 vzpostavljeni informacijski portal Evropske komisije, ki zbira in daje informacije o raziskovalnih sistemih in politikah držav članic EU27, držav kandidatk, evropskih držav nečlanic EU in najpomembnejših ekonomskih partneric EU; s tem komisija daje podporo za oblikovanje politik na področju raziskovanja in realizacije ERA (ERAWATCH b. l.).

(19)

inovacij ter namenita največ sredstev za raziskave iz državnega proračuna. Ministrstvo za šolstvo vsakih pet let pripravi razvojni program za področje šolstva in raziskovanja, namenjen univerzam, ki pa lahko neodvisno izvajajo ustrezne politike.

‒ Tretjo raven predstavljata Finska akademija in Tekes (angl. The Finnish Funding Agency for Technology and Innovation),7 ki razpolagata s 60 % proračunskih virov za financiranje raziskav (brez deleža za univerze). Finska akademija zagotavlja sredstva za temeljne raziskave, medtem ko Tekes namenja sredstva za RiR v podjetjih, hkrati pa je tudi eden večjih financerjev raziskovalnega dela na univerzah. Obe ustanovi usklajujeta financiranje ciljnih raziskav,8 ki vključujejo raziskovalne programe in centre odličnosti.

‒ Četrto raven predstavljajo organizacije, v katerih poteka raziskovalna dejavnost: univerze, javni raziskovalni inštituti, zasebne raziskovalne organizacije in podjetja. Proračunska sredstva za raziskovalno dejavnost prejemajo univerze, katerih ustanoviteljica je država, in različni nacionalni inštituti.

Po podatkih Eurostata (2011b) je bil delež bruto domačih izdatkov za raziskovalno in razvojno dejavnost na Finskem najvišji leta 2009, ko je znašal 3,96 %; od tega je bilo 2,83 % iz poslovnega sektorja, 0,36 % iz vladnega, 0,75 % iz visokošolskega in 0,02 % iz zasebnega neprofitnega sektorja. Deleži celotnih bruto družbenih izdatkov za RiR po posameznih sektorjih so znašali: 24 % za vladni sektor, 68,1 % za poslovni sektor, 0,1 % za visokošolski sektor, 1,1 % za zasebni neprofitni sektor in 6,6 % za sredstva iz tujine.

Finska stalno teži k povečanju konkurenčnosti svojega gospodarstva; to skuša doseči z dolgoročnimi vlaganji v izobraževanje, raziskave in tehnologijo ter v zadnjem času s povečanjem števila inovacij in na znanju temelječih podjetij. Vlada je v svojem programu za obdobje 2008–2010 največjo pozornost namenila ravno raziskovalni politiki in poudarila prenos novih znanj v prakso, da bi lahko čim bolje izkoristila investicije v RiR. Med drugim si je za cilj postavila povečanje deleža BDP za raziskave na 4 %. Razvoj znanstveno- raziskovalnega dela spodbuja z večletnim programom za izobraževanje in raziskovanje, ki ga oblikuje Research and Innovation Council (ERAWATCH 2010a).

Raziskovalno delo poteka v okviru univerz in politehnik, raziskovalnih inštitutov in raziskovalnih centrov v podjetjih. Visokošolski in raziskovalni sistem sloni na t. i. dvotirnem sistemu: na eni strani so univerze, ki opravijo okoli 17 % vseh raziskav RiR in so odgovorne za različne raziskave ter na njih temelječe izobraževalne procese, na drugi strani pa so politehnike, usmerjene v aplikativne znanosti za trg dela in regionalni razvoj. Raziskovalne

7 Imena ustanov, zavodov, organov idr. v obravnavanih evropskih raziskovalnih sistemih so zapisana v angleškem jeziku tako, kot so navedena v uporabljenem gradivu.

8 Tudi nekatera ministrstva, npr. ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje in delo, financirajo tematske raziskave v raziskovalnih programih. Posamezne raziskovalne programe na deficitarnih področjih, ki ne dosegajo konkurečnosti in ustrezne ekonomske rasti, pa oblikuje tudi Sitra – The Finnish National Fund for Research and Development.

(20)

univerze so neodvisne korporacije javnega prava ali ustanove zasebnega prava, medtem ko so politehnike lahko zasebne, delno zasebne ali javne inštitucije. Lokalne skupnosti so pomembne lastnice politehnik. Najpomembnejšo reformo na področju visokega šolstva predstavlja novi zakon o univerzi, ki velja od 1. avgusta 2009 in je univerzam prinesel večjo stopnjo avtonomije, tako da so iz prej javnih ustanov prešle v neodvisne družbe javnega prava ali ustanove zasebnega prava. Tako lahko kar najbolje izkoristijo svoje prihodke iz kapitala in dopolnijo financiranje temeljnih raziskav iz donacij in tržne dejavnosti. Hkrati je država v začetku leta 2010 zmanjšala število univerz z dvajset na šestnajst. Z združitvijo sedmih obstoječih univerz so namreč nastale tri nove. Kljub tej reformi vlada še naprej skrbi za financiranje temeljnih raziskav v okviru univerz. Čeprav je obseg raziskav v zasebnem sektorju velik, so še vedno visokošolske inštitucije oziroma univerze pomembne izvajalke raziskovalne dejavnosti (ERAWATCH 2010a).

Na Finskem je skupaj 20 državnih inštitutov, med katerimi je največji in na svojem področju najuspešnejši tehnični (angl. The Technical Research Centre of Finland – VTT), ki izvaja večji del raziskav na področju tehnologije. Zato tudi ni potreb za ustanovitev takih inštitutov v gospodarstvu. Slednjih je razmeroma malo in so večinoma v sektorju informacijsko- komunikacijskih tehnologij ter celuloze in papirja (ERAWATCH 2010a).

Tudi finski visokošolski in raziskovalni sistem imata rektorsko konferenco UNIFI (angl.

Universities Finland), neodvisno organizacijo, ki predstavlja vse univerze članice in jih zastopa v temeljnih zadevah glede visokošolskega izobraževanja in raziskovanja (ERAWATCH 2010a).

2.2.2 Švedska

Švedska je država EU z najvišjim vlaganjem v RiR, čeprav se je leta 2001 (4,13 %) zmanjšalo in v letu 2009 padlo na 3,62 %, kar jo sedaj uvršča za Finsko. Zanimiva je struktura izdatkov BDP za RiR v letu 2009: najvišji je delež vlaganj iz gospodarstva z 2,55 %, na drugem mestu je visoko šolstvo z 0,9 %, šele nato sledita država in zasebni neprofitni sektor z 0,16 % oziroma 0,01 % (Eurostat 2011d).

Za švedski model je značilno, da je večji del javnih, večinoma nepovratnih sredstev za raziskave in razvoj namenjen 16 javnim univerzam in drugim visokim šolam (te za razliko od univerz ne izobražujejo raziskovalcev). Manjši del sredstev za RiR prejema približno 30 manjših javnih, ciljno naravnanih raziskovalnih inštitutov, ki predstavljajo vez med raziskavami in njihovo implementacijo v gospodarstvu, zlasti v malih in srednjih podjetjih.

Med izvajalci znanstveno-raziskovalnega dela so tudi številne javne organizacije, ki raziskujejo na nacionalno pomembnih področjih, kot npr. Swedish Defence Research Agency, Swedish Institute for Infectious Disease Control, Swedish Radiation Protection Authority, Swedish Meteorological and Hydrological Institute (ERAWATCH 2010d).

(21)

Švedska se je s svojim raziskovalnim sistemom, katerega politiko z visoko avtonomijo oblikujejo in implementirajo ministrstva in vladne agencije, močno zavezala k znanosti in raziskavam. Pri tem so najpomembnejše spodbujevalke raziskav univerze, in to ciljno usmerjenih raziskav, ki izvirajo iz osnovne želje po novih odkritjih in po učinkovitem prenosu tehnologije. Manjšo vlogo pa imajo pri tem spodbujanju majhni in nepovezani raziskovalni inštituti, ki prejemajo tudi znatno manj sredstev za temeljne raziskave kakor raziskovalni inštituti v drugih primerljivih sistemih (ERAWATCH 2010d).

Vlada v svojih štiriletnih raziskovalnih programih določi cilje javnih raziskav in predvidena proračunska sredstva. V zadnjem objavljenem programu, leta 2008, imenovanem A Boost to Research and Innovation, je bil temeljni cilj Švedske ostati vodilna raziskovalna država, ki bo pripeljala lastno raziskovanje do najvišje stopnje odličnosti (pri tem so izpostavljena tri strateška področja: medicina, tehnologija in podnebne spremembe). Hkrati je vlada v obdobju 2009–2012 namenila še dodatna proračunska sredstva za raziskave in razvoj, prejele pa so jih večinoma univerze in visokošolske ustanove. Pri pripravi tega vladnega predloga s svojimi raziskovalnimi stategijami sodelujejo raziskovalne agencije, univerze in visoke šole. Poleg štiriletnega programa za raziskave vodi vlada raziskovalno politiko tudi prek proračunskih dokumentov, predpisov in svojih predstavnikov v odborih agencij in inštitucij (ERAWATCH 2010d).

Pomembno vlogo pri oblikovanju raziskovalne politike imata poleg vlade še (ERAWATCH 2010d):

VINNOVA (angl. Swedish Governmental Agency for Innovation Systems), vladna agencija za inovativne sisteme, katere cilj je spodbujanje rasti in blaginje po vsej državi, s poudarkom na inovacijah, povezanih z raziskavami in razvojem;

Swedish Research Council, ki ga je ustanovilo ministrstvo za šolstvo in znanost, je strateški svetovalni organ vlade pri vprašanjih, povezanih s politiko raziskovanja. Deluje na področju oblikovanja strategij, analiz in komuniciranja v znanosti ter zagotavlja finančna sredstva.

Švedska vlada poskuša s svojo raziskovalno politiko aktivno povezovati javni in zasebni sektor, da izboljša prenos znanja iz akademske v gospodarsko sfero. Med drugimi ukrepi in instrumenti je leta 2005 sprejela t. i. VINN Excellence Centres programme s ciljem, da oblikuje 25 centrov odličnosti, financiranih za obdobje 10 let, ki omogočajo sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, univerzami, visokimi šolami, raziskovalnimi inštituti in drugimi inštitucijami s področja raziskovanja. Istega leta je oblikovala tudi šestletni program za vzpostavitev ciljno usmerjenih kompetenčnih centrov, da bi tako pospešila sodelovanje med raziskovalnimi inštituti, univerzami, visokimi šolami in gospodarstvom ter ustvarila mednarodno vodilno okolje za raziskave na področjih, pomembnih za nadaljnji razvoj in konkurečnost države (ERAWATCH 2010d).

(22)

2.2.3 Poljska

Poljska namenja več kot dve tretjini javnih sredstev za raziskave in razvoj, kar pa je še vedno pod evropskim povprečjem. V raziskovalni strategiji in državnem reformnem programu za implementacijo Lizbonske strategije želi povečati bruto domače izdatke za raziskave in razvoj na 1,7 % BDP. Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo, ki je največji financer in snovalec strategij na področju raziskovanja, določa prednostna raziskovalna področja, ki jih financira na osnovi subvencij, dotacij, šolnin idr. Ministrstvo je odgovorno za evalvacijo predlogov projektov ter njihovo izvajanje v okviru raziskovalnih inštitutov, vendar je pri tem za več kot polovico raziskovalnih inštitutov odgovornost na ministru za gospodarstvo. Osrednje posvetovalno telo ministrstva za znanost in visoko šolstvo na področju znanstvene politike in financiranja raziskovalno-razvojne dejavnosti je leta 2004 ustanovljeni Znanstveni svet, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki različnih znanstvenih ved in področij. Pri sprejemanju razvojnih politik ima pomembno vlogo tudi parlamentarna komisija za vzgojo, znanost in mladino, zakonske akte za raziskovalno-razvojne dejavnosti pa potrjuje predsednik države. Z namenom decentralizacije oziroma ločitve oblikovanja politik in njihovega izvajanja je bila leta 2007 ustanovljena nova agencija oziroma državni raziskovalno-razvojni center za vodenje temeljnih strateških raziskovalno-razvojnih projektov NCBiR. Tako je ministrstvu za znanost omogočeno, da se v njem osredinjajo na oblikovanje raziskovalnih politik in na zagotavljanje bolj konkurenčnih virov financiranja raziskav (ERAWATCH 2010b).

Področne raziskovalne inštitute formalno zastopa The Higher Council of Branch Research Institutes, medtem ko je The Higher Education Council formalno telo visokošolskih zavodov.

Obe telesi sodelujeta pri pripravi razvojnih politik ter pri oblikovanju mnenj in predlogov na svojih področjih dela (ERAWATCH 2010b).

Poljska akademija znanosti Polska Akademia Nauka – PAN, ustanovljena leta 1952, je državna znanstvena inštitucija in večinoma financirana iz državnega proračuna. Konec leta 2007 je štela 75 znanstvenih inštitutov. Na področju znanosti sta aktivni še neodvisna in neprofitna poljska znanstvena fundacija, ki zagotavlja podporo znanstveni skupnosti, ter rektorska konferenca visokošolskih inštitucij, ki lahko promovirajo doktorje znanosti (ERAWATCH 2010b).

V javnem sektorju so na področju raziskav in razvoja na prvem mestu univerze z več kot 75 odstotki zaposlenega kadra v raziskavah, sledijo raziskovalno-razvojne enote Poljske akademije znanosti in druge področne enote za raziskave in razvoj. Raziskovalna dejavnost v gospodarstvu poteka pretežno v večjih podjetjih z več kot 499 zaposlenimi. Poljska trenutno izvaja reforme visokošolskega (dokumenta Reform package of Polish university education in Long term strategies for Polish Higher Education System) in raziskovalnega sistema (dokumenta Building upon knowledge in Science reform for Poland's development); zato stoji pred velikimi izzivi, ki si jih je zastavila za povečanje konkurečnosti v povezavi z evropskimi in mednarodnimi standardi (ERAWATCH 2010b).

(23)

Financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti poteka v obliki neposrednega institucionalnega financiranja univerz oziroma javnih raziskovalnih inštitutov za izvajanje RiR (56 % sredstev za znanost v letu 2008), financiranja temeljnih raziskav (strateški raziskovalni programi in raziskovalni, razvojni ter aplikativni projekti), financiranja posameznih raziskovalcev ali raziskovalnih skupin (v letu 2008 28 % sredstev za znanost) in v drugih oblikah sofinanciranja, kot npr. pri sodelovanju v mednarodnih projektih v okviru programov EU, pri mednarodnih projektih v okviru bilateralnih ali multilateralnih sporazumov, pri članarinah v mednarodnih združenjih idr. (v letu 2008 4 % sredstev za znanost) (ERAWATCH 2010b).

2.2.4 Slovaška

V obdobju tranzicije v 90. letih prejšnjega stoletja je na Slovaškem prišlo do razpada dobro razvitega in močnega raziskovalnega sistema z več kot 35.000 raziskovalci in bruto izdatki za raziskave in razvoj v višini 3,88 % BDP. Vnos tuje tehnologije je zmanjšal zanimanje za domače znanje, posledično so raziskovalni inštituti zamirali, raziskovalci pa so se umikali iz javnega sektorja. Do leta 2007 je delež za raziskave in razvoj padel na vsega 0,49 % BDP, kar je postavilo Slovaško na dno lestvice EU27. Raziskovalna dejavnost ni bila prioriteta slovaške vlade vse do leta 2005, ko je bila sprejeta strategija za izboljšanje konkurenčnosti, državni program 2007–2013 pa je izpostavil še inovacije, raziskovanje in izobraževanje. Slovaška se danes spopada s slabo raziskovalno infrastrukturo, ima omejeno število raziskovalcev in skromne raziskovalne rezultate, saj med članicami EU27 premore najmanj znanstvenih publikacij, patentov in licenc. Vlada je spoznala pomen znanosti in tehnologije za povečanje državne gospodarske učinkovitosti in življenjskega standarda, zato si je za cilj postavila dvig deleža BDP za raziskave in razvoj na 0,8 % do leta 2010 (ERAWATCH 2010c).

Ministrstvo za šolstvo je osrednji vladni organ za oblikovanje, izvajanje in evalvacijo državnih znanstvenih in tehnoloških politik, vladni odbor za znanost in tehnologijo pa je vladno posvetovalno telo za področje znanosti in tehnologije. Financiranje raziskovalne dejavnosti poteka preko agencij pod okriljem ministrstva za šolstvo (VEGA, raziskovalna in razvojna agencija) in ministrstva za gospodarstvo (SIEA, NADSME). Temeljne raziskovalne inštitucije so: Slovaška akademija znanosti SAS, ki jo sestavlja 74 organizacijskih enot; 23 javnih in 10 nedržavnih univerz oziroma drugih visokošolskih organizacij; okoli 40 raziskovalnih inštitutov v gospodarstvu; in raziskovalno-razvojni oddelki večjih podjetij.

Središče raziskav in razvoja je Bratislava, ki ima približno polovico raziskovalno-razvojnega kadra, največjo porabo za RiR ter osrednjo podporo vlade in gospodarstva na področju raziskav in razvoja. Bratislava ima celo svoj lastni operativni program raziskav za obdobje 2007–2013. Raziskovalna in razvojna dejavnost poteka tudi v podjetjih, in to predvsem za njihov lastni razvoj, večina raziskovalnih inštitutov v industriji pa se združuje v obliki grozdov v šest centrov za posamezne gospodarske sektorje (ERAWATCH 2010c).

(24)

2.3 Struktura raziskovalnega sistema v Republiki Sloveniji

Najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji je Državni zbor, katerega delovno in posvetovalno telo za področje znanosti in visokega šolstva je Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Ta obravnava predloge zakonov, druge akte in problematiko s področij visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, tehnologije, meroslovja, elektronskih komunikacij, pošte, informacijske družbe in zadev Evropske unije s svojega področja (Državni zbor RS b. l.).

Strokovno posvetovalno telo vlade na področju znanosti in tehnologije je Svet za znanost in tehnologijo pod okriljem Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Svet šteje štirinajst imenovanih članov z univerz, inštitutov in iz gospodarstva ter osem članov po položaju; ti so univerzitetni rektorji, predsednik SAZU, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister za finance in predsednik GZS (MVZT 2011č).

Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve je zadolžena za usklajevanje programov za uresničevanje ciljev Lizbonske strategije, za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije 2006–2013 in za izvajanje Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadeve 2011).

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je s svojim Direktoratom za znanost in tehnologijo pristojno za oblikovanje strokovnih podlag: za sprejemanje strateških dokumentov na področju raziskovanja, tehnološkega razvoja ter inovativnosti, za pripravo zakonskih in podzakonskih predpisov na svojem področju, za implementacijo strateških ciljev na področju raziskovanja in inovacij, za načrtovanje sredstev državnega proračuna za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti, za vključevanje gospodarstva v raziskovalno-razvojni prostor, za razvoj raziskovalne infrastrukture in za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in razvoja (MVZT 2011a).

Ministrstvo za gospodarstvo v okviru svojega Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost izvaja naloge na področju tehnološkega razvoja, podjetništva, konkurenčnosti in inovacij.

Svoje programe in ukrepe usmerja v spodbujanje raziskav in razvoja ter vključevanje visokokvalificiranih kadrov v podjetja (Ministrstvo za gospodarstvo 2011).

Znanost in tehnološki razvoj za zagotavljanje državne varnosti na področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter kriznega upravljanja in načrtovanja sta v pristojnosti Ministrstva za obrambo, ki namenja sredstva za raziskave na podlagi razpisov za projekte v okviru dveh večletnih nacionalnih programov; to sta ciljni raziskovalni program »Znanje za varnost in mir« (CRP Mir) in tehnološki program »Tehnologija za varnost in mir« (TP Mir).

Razpisi za CRP Mir potekajo v sodelovanju z ARRS, za TP Mir pa v sodelovanju z Javno agencijo za tehnološki razvoj (TIA). Ministrstvo v zadnjih letih ne namenja sredstev za nove projekte, saj se je program CRP Mir 2004–2010 zaključil v letu 2010 z zadnjim razpisom v

(25)

DRŢAVNI ZBOR RS DRŢAVNI

ZBOR RS

letu 2007, zadnji razpis za program TP Mir 2006–2012 pa se je končal konec leta 2008 (Ministrstvo za obrambo 2011).

Za opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog, potrebnih za izvajanje sprejetih strateških političnih dokumentov na področju znanosti in tehnološkega razvoja (skladno z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom 2006–2010 in z Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011–2020), ter drugih nalog za pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja je vlada 4. decembra 2003 sprejela sklep o ustanovitvi ARRS in 29. januarja 2004 še sklep o ustanovitvi TIA. Delovna področja obeh agencij sodijo pod ministrstvo za znanost. TIA je pristojna za izvajanje nalog pri pospeševanju tehnološkega razvoja in inovativnosti, od leta 2007 pa skrbi tudi za program Mladi raziskovalci iz gospodarstva. Ta je bil oblikovan leta 2001 s ciljem, da se poveča število doktorjev znanosti v gospodarstvu, ki bodo prispevali k razvoju visokotehnoloških in inovativnih izdelkov, tehnologij ali storitev; tako bodo prispevali k povečanju konkurečnosti slovenskega gospodarstva. Program je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada (ARRS 2004a; TIA 2007–2010a).

Slika 2: Struktura raziskovalnega sistema v Sloveniji Vir: ERAWATCH 2010č.

Ministrstvo za obrambo

Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj

VLADA RS Svet za znanost in tehnologijo

Služba Vlade RS za razvoj in evropske

zadeve Ministrstvo za visoko šolstvo,

znanost in tehnologijo

Ministrstvo za gospodarstvo

Direktorat za znanost

in tehnologijo ARRS TIA

Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost

Sofinanciranje RiR

EUREKA

ERA NET

Drugi programi

Raziskovalni programi

Temeljno in aplikativno raziskovanje

Mladi raziskovalci

Okvirni programi EU

Raziskovalna infrastruktura

Ciljni raziskovalni program

Ustanoviteljske obveznosti

Mednarodno sodelovanje

Tehnološki razvoj

Tehnološki centri

Tehnološke platforme

Mladi raziskovalci v gospodarstvu

Tehnološki parki

Univerzitetni inkubatorji

Mobilnost raziskovalcev

Izboljšanje produktivnosti

Internacionalizacija idr.

posvetovalno telo Vlada RS DRŢAVNI ZBOR

(26)

2.3.1 Strateški dokumenti

Osrednji cilji strateških nacionalnih programov, ki jih je Slovenija sprejela v letih 2005 in 2006, so pospešene raziskave in razvoj, prenos znanja, tehnološki napredek, povečanje konkurečnosti ter družbeni in humani napredek. Strategija razvoja Slovenije postavlja v ospredje štiri temeljne cilje: ekonomsko razvitost, družbeno blaginjo, trajnostni razvoj ter mednarodni ugled in prepoznavnost države (Šušteršič, Rojec in Korenika 2005, 18–20).

Strategija razvoja in drugi nacionalni razvojni programi služijo kot podlaga za pripravo Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji (ERAWATCH 2010č).

Zaključil se je Nacionalni raziskovalni in razvojni program za obdobje 2006–2010, nadomestil pa ga je nov, dolgoročnejši strateški dokument Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020 (RISS), ki v skladu z izzivi in spremembami sodobne družbe vključuje tudi področje inovacij. Izhodišča in usmeritve dokumenta je, upoštevajoč sprejete nacionalne strateške dokumente, kot sta Strategija razvoja Slovenije ter dokument Evropa 2020, pripravil Svet Vlade RS za znanost in tehnologijo. Na njihovi podlagi sta MVZT in Ministrstvo za gospodarstvo pripravila besedilo predloga RISS in ga oktobra 2010 dala v javno razpravo. Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije je z Nacionalnim programom visokega šolstva 2011–2020 združena pod naslovom DRZNA Slovenija – DRužba ZNAnja.

Oba dokumenta skupaj predstavljata t. i. trikotnik znanja, ki povezuje izobraževanje, znanost in inovacije in naj bi z drugimi ukrepi oblikovala družbo znanja, ki bo kos novim globalnim spremembam ter bo omogočala trajnostni razvoj in visoko kakovost življenja, ki ga je mogoče vzpostaviti s sodobnim raziskovalnim in inovacijskim sistemom (MVZT 2011b).

Temeljni cilji, ki jih opredeljuje RISS (ReRISS11–20 2011), so:

 vzpostavitev učinkovitega enotnega sistema upravljanja raziskovalnega in inovacijskega sistema z vključitvijo vseh deležnikov (sprejem ustreznih pravnih aktov, vzpostavitev sistema za spremljanje učinkov instrumentov RISS ter vrednotenje podpornih in izvajalskih inštitucij),

 povečanje avtonomije in odgovornosti javnih raziskovalnih organizacij,

 mednarodno prepoznavna znanstvena odličnost,

 uvedba stabilnega financiranja javnih raziskovalnih organizacij (JRO), temelječega na evalvaciji njihovega dela,

 oblikovanje možnosti za izstop raziskovalcev iz plačnega sistema javnih uslužbencev,

 prehod od vrednotenja raziskovalnega dela v raziskovalnih urah na (so)financiranje dejanskih stroškov projektov,

 uspešen in učinkovit prenos znanja iz JRO v gospodarstvo in v družbeno okolje,

 uspešno in kakovostno mednarodno sodelovanje,

 večanje javnih sredstev za razvojno-raziskovalno dejavnost: delež javnih vlaganj v RiR naj bi do leta 2012 dosegel 1 % BDP, skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja pa naj bi do leta 2020 narasla na 3 % BDP,

(27)

 večanje sredstev za temeljne raziskave in spodbujanje raziskovalnih projektov JRO v sodelovanju z gospodarstvom, ki jim bo namenjenih 60 % javnih sredstev, ter višanje vlaganj zasebnega sektorja v raziskave in razvoj,

 povečanje vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost tudi s sredstvi strukturnih skladov EU,

 vzpostavitev visokih etičnih standardov v raziskovalno-razvojni dejavnosti,

 krepitev človeških virov na področju znanosti in njihovo vključevanje v poslovni sektor,

 povečanje števila diplomantov naravoslovnih in tehniških ved,

 povečanje rasti in dinamike razvoja inovativnih malih in srednje velikih podjetij,

 dvig inovacijske sposobnosti podjetij za večjo mednarodno konkurečnost gospodarstva,

 povečanje števila visokotehnoloških mikro in malih podjetij,

 vzpostavitev sodobne informacijsko-komunikacijske tehnološke infrastrukture za podporo znanosti in močne ter madnarodno vpete raziskovalne infrastrukture,

 izboljšanje in krepitev mreže podpornih inštitucij za inovacijska podjetja,

 dvig ugleda znanosti in inovacijske kulture v družbi.

2.3.2 Financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti

Največ javnih sredstev za raziskave prejemajo vse štiri univerze in javni raziskovalni zavodi, v katerih so zbrane temeljne javne raziskovalne zmogljivosti in so večinoma financirani iz državnega proračuna preko ARRS. Pomemben izvajalec ter financer raziskav in razvoja je tudi poslovni sektor, kjer izstopajo področja farmacije ter komunikacijske in strojne opreme (ERAWATCH 2010č). V skladu z zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti ter v skladu s pravilniki ARRS se raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci ob izpolnjevanju pogojev, določenih v Pravilniku o vsebini in načinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, lahko vpišejo v evidence izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti. ARRS v svojih evidencah, dostopnih v bazi SICRIS, ki jo upravlja skupaj z Institutom informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), vodi preglednico raziskovalnih organizacij in zasebnih raziskovalcev ter preglednico raziskovalnih skupin in raziskovalcev v okviru posameznih raziskovalnih organizacij. Z vpisom v evidence ARRS oziroma s t. i. registracijo vsi izvajalci raziskovalne in razvojne dejavnosti pridobijo svojo raziskovalno šifro, ki je njihova identifikacija pri raziskovalnem delu (prijave na javne razpise in pozive, poročanje, komunikacija z ARRS idr.).

V času tranzicije v zgodnjih 90. letih je vladam uspelo vzdrževati javni raziskovalni in razvojni sektor, tako da so večji raziskovalni inštituti preživeli, s težavami pa so se raziskovalci spopadali v podjetjih, saj so nekatera morala ukiniti svoje raziskovalno-razvojne oddelke. Veljavna merila za izbor in evalvacijo projektov (poudarek je bil zlasti na znanstvenih objavah) ter večja javna finančna sredstva so v nadaljnjih letih prispevala h krepitvi temeljnih raziskav v okviru javnih raziskovalnih zavodov. Kljub temu pa ni bila

(28)

odpravljena velika pomanjkljivost raziskovalnega in inovacijskega sistema, to je slabo povezovanje univerz in raziskovalnih inštitutov z gospodarstvom (ERAWATCH 2010č). Zato so bili v več strateških dokumentih, med drugim tudi v že zaključenem NRRP in v RISS, sprejeti ukrepi za izboljšanje sodelovanja med omenjenimi akterji znanstveno-raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Povezovanju v trikotnik znanja so namenjeni tudi razpisi za centre odličnosti in kompetenčne centre.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je Slovenija v letu 2009 namenila 1,86 % BDP oziroma 656,9 mio. EUR za raziskave in razvoj, kar je najvišji delež v zadnjem desetletnem obdobju in za 40 mio. EUR več kot v letu 2008. Največ sredstev za raziskave in razvoj so prispevale gospodarske družbe, in sicer v višini 58 % celotnih sredstev, medtem ko je 36 % sredstev iz državnih virov, 6 % pa znaša naraščajoči delež iz tujine (Statistični urad RS 2010). Slovenija pa s tem še vedno ne dosega barcelonskega cilja v višini 3 % BDP do leta 2010, od tega 2 % vlaganj iz gospodarstva in 1 % iz javnih sredstev (ReNRRP 2006). Ta cilj je sedaj prenesen na leto 2012. Kot je razvidno iz Preglednice 1, največ sredstev za raziskave in razvoj namenja gospodarstvo, medtem ko država svojega deleža ni dosti povečala.

Preglednica 1: Bruto domači izdatki za RiR po virih financiranja (v odstotkih)

Sektor / leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Poslovni sektor 58,5 54,8 59,3 58,3 62,8 58,0

Vladni sektor 30,0 37,2 34,4 35,6 31,3 35,7

Visokošolski sektor 0,3 0,7 0,3 0,4 0,3 0,3

Zasebni neprofitni sektor 0,1 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0

Tujina 11,1 7,3 5,8 5,8 5,6 6,0

Vir: Eurostat 2011a.

Drugi viri financiranja

Raziskovalna in razvojna dejavnost se financirata tudi iz evropskih sredstev in drugih virov iz tujine. Največji delež evropskih sredstev prejmeta vladni in visokošolski sektor, medtem ko gospodarstvu pripada večji delež sredstev iz drugih tujih virov (ERAWATCH 2010č).

Operativni programi za obdobje 2007–2013 za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, razvoja človeških virov, okoljske in prometne infrastrukture ter čezmejnega, medregionalnega in transnacionalnega sodelovanja omogočajo povečanje črpanja evropskih sredstev za raziskave in razvoj (Strukturni skladi EU v Sloveniji b. l.). Tako so v okviru strukturnih in kohezijskega sklada EU sofinancirani različni razpisi, npr. za mlade raziskovalce v

(29)

gospodarstvu, centre odličnosti, raziskovalno-investicijske projekte, strateške raziskovalno- razvojne projekte v podjetjih, kompetenčne centre in druge projekte v okviru posameznih operativnih programov.

Med pomembnimi programi EU, ki prispevajo h krepitvi evropskega sodelovanja, so projekti čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja (operativni programi za obdobje 2007–2013 Slovenija – Avstrija, Slovenija – Madžarska in Slovenija – Italija, IPA Slovenija – Hrvaška, Jadranski čezmejni program IPA, INTERACT II, INTERREG IVC, transnacionalni programi za območje Alp, Mediterana in Vzhodne Evrope) (Strukturni skladi EU v Sloveniji b. l.). Kot vir evropskih sredstev so pomembni večletni Okvirni raziskovalni programi, s katerimi EU spodbuja raziskave in tehnološki razvoj. V obdobju 2007–2013 poteka 7. Okvirni program (7. OP), ki je usmerjen v zaposlitvene potrebe in konkurečnost Evrope, sestavljajo pa ga štiri tematska področja oziroma programi: sodelovanje, zamisli, ljudje in zmogljivosti ter peti, posebni program na področju jedrske energije, imenovan EURATOM (Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji b. l. b). Na ravni EU pa poteka še veliko programov (npr. ERA NET, EUREKA idr.), iz katerih Slovenija lahko črpa sredstva za raziskave in razvoj.

2.3.3 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Javna agencija za raziskovalno dejavnost je bila ustanovljena s sklepom vlade decembra 2003 kot pravna oseba javnega prava in posredni proračunski porabnik. Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki je temeljni pravni akt na področju raziskovalne dejavnosti, v svojem 15. členu določa:

Vloga agencije je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa oziroma njegovih posameznih delov, kakor tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja, skladno z namenom, določenim v aktu o ustanovitvi.

Agencija opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna.

Agencija z uresničevanjem svojega poslanstva prispeva k doseganju temeljnih strateških ciljev, to je k povečanju družbene blaginje na podlagi ustvarjanja novih znanj in spoznanj ter njihovega prenosa v družbo, in h krepitvi sposobnosti za obvladovanje družbenega in tehnološkega napredka, ki sta temeljna vira za povečanje produktivnosti dela in nacionalne konkurenčnosti v globalnem prostoru (ARRS 2006, 8).

Organi agencije, ki so prikazani v Preglednici 2, so upravni odbor, direktor in znanstveni svet.

Pristojnosti njenih organov so določene v Sklepu o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, delovanje njenih stalnih in občasnih strokovnih teles pa je

(30)

opredeljeno s posebnim pravilnikom. Njeni organi so imenovani za mandatno dobo petih let, direktor in člani upravnega odbora pa so lahko ponovno imenovani (Sklep o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS).

Preglednica 2: Organiziranost ARRS

Upravni odbor

Znanstveni svet Direktor

Stalna strokovna telesa Občasna strokovna telesa

Recenzenti

Raziskovalni projekti Raziskovalna infrastruktura Raziskovalni programi in mladi raziskovalci

Analize

Mednarodno sodelovanje

Finance in računovodstvo Splošne zadeve

Informatika

Komisije

Vir: ARRS 2009a.

ARRS dela na podlagi letnega delovnega programa in finančnega načrta, h katerima da soglasje vlada, in je dolžna najmanj enkrat letno poročati ministru za znanost in vladi o svojem delu. Njena poročila so javna in objavljena v tiskani obliki ter na spletni strani.

Nadzor nad delovanjem agencije izvajajo Računsko sodišče Republike Slovenije (za zakonitost, namembno, učinkovito in uspešno porabo sredstev), ministrstvo za znanost (za zakonitost, učinkovitost in uspešnost dela), ministrstvo za finance (za finančno poslovanje) in ministrstvo za upravo (za upravno poslovanje) (Sklep o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS).

Upravni odbor je najvišji organ agencije in spremlja ustreznost njenega delovanja v javnem interesu, sprejema njene temeljne pravne akte, v soglasju z vlado sprejema njen letni program dela, finančni načrt in letno poročilo, odloča o razporeditvi presežka in pokritju primanjkljaja sredstev, imenuje direktorja in ga predlaga v potrditev vladi, daje usmeritve ter navodila za delo direktorju ter imenuje svoje strokovne komisije in delovna telesa. Na področju raziskovalne politike obravnava predloge in usmeritve Sveta za znanost in tehnologijo. Člani upravnega odbora, ki jih imenuje vlada, so štirje predstavniki vlade na predlog ministra za znanost, dva predstavnika raziskovalnih organizacij, univerz in SAZU ter predstavnik GZS in drugih uporabnikov raziskovalnih storitev (Sklep o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS).

Agencijo zastopa in predstavlja direktor ter je odgovoren za njeno zakonito delovanje.

Pristojen je za sprejemanje njenih splošnih pravnih aktov in pripravo pravnih aktov, ki jih sprejema upravni odbor, na predlog znanstvenega sveta agencije odloča o izboru predlogov na javnih razpisih in pozivih, pripravi predloge letnih programov dela, finančnih načrtov in letnih poročil ter imenuje komisije in delovna telesa. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru agencije, ministru za znanost in vladi (Sklep o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS).

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, 2017 21 v številnih raziskavah (Dubo, Zanarini, Lewis in Williams, 1997; Cloitre,

Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, 2019 23 Preglednica 2: Pojavnost/prisotnost fitoplanktonskih taksonov med

Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, 2013 3 Ker različni avtorji obravnavajo finančni razvoj na različne načine, so

Anton Gosar, Fakulteta za turistične študije, Univerza na Primorskem, predsednik Aleksandra Brezovec, Fakulteta za turistične študije, Univerza na Primorskem Anita Trnavčevič,

Financiranje izvoza in poslovanja v Srbiji - omogočamo financiranje širitve na srbskem trgu v povezavi s produkti financiranja in zavarovanja SID banke. Brezplačen dvig na bankomatih

Štipendija kot vir financiranja je za anketirane v največ primerih (35,2 % oziroma 56) bila zelo pomembna, sledi število tistih, ki jim je bila povsem nepomembna (23,9 %

Ključne besede: mala in srednje velika podjetja, financiranje podjetij, strošek in struktura kapitala, ponudba financiranja v Sloveniji, Srednjeevropski sklad

javna agencija za raziskovalno dejavnost republike slovenije je prvič vključila prever- janje etične primernosti v javni razpis za (so)financiranje tematsko usmerjenih in splošnih