ldrovstveno prosvetljevonje druiine
Mira: Svetlina I
. .
In vzgOJO
Zdravje je za eloveka in za celotno druzbo neprecenljive vrednosti. To vred- nost vedno bolj spoznavajo, razumejo in upostevaj'O mnogi odgovorni druzbeni cinitelji, zlasti vodstva druzbenih organizacij in drustev, pa ,tudi posamezniki.
Pray tako je z d ir a v a .d r u
z
ina nujnost socialistiene druzbe. Zato je potrebno, da dobi zdravstvena vzgoja druzine mesto, enakovredno drugim vzgoj- nim Nniteljem.Sodobna medicina gledaCloveka kot psihosomatieno enovitost v doloeenem okolju. Zato proueuje njegovo telesno in dusevno zdravje in lPozitivne, 'pred- vsem pa kvarne vplive njegovega okolja in skusa te kvarne vplive odpraviti ali vsaj omilili. Okolje eloveka pa ni sarno mrtva pri:roda, temvec tudi ziva, v njejeloveska druzba, kolektiv, druzina, za nerojenega otroka mati. Po- teh sodobnih vidik1h daje medicima Cloveku napotke za ohranitev in utrjevanje njegovega 'telesnega in dusevnegazdravja, za njegov'O eimboljso teiesno in dusevno kondicijo, kar je tudi pogoj za gOlSlPOdairskiprocvit in veejo produktiv- nost posameznika in druzbe, za veejo !obrambno sposobnost itd.
Pojmovanje preventive sam'O kot prepreeevanje holezni izvira iz polpre- tekle razvojne doJbe medicine in se je preZivelo kot premalo aktivna, IPremalo uradna dej~lVno3t. Utrjevanje zdravja, dusevnega in 'telesnega, je veliko bolj aktivna in ofenzivna mertoda, ki O'bnajsirsem udejS'tvovanju mnozic in neneh- nem QbIikovanju njihove zdravs'tvene zavesti izzove tudi hitrejse, aktivnejse spreminjanje okolja. Toda to Slpoznanje si Ie s tez.a\no upira pot v Clovekovo zavest.
Ohranitvi in utrjevanju ,Clovekovega teTesnega in dusevnega zdravja sluzi zdravstveno prosvetljevanje z raznimi predavanji, kJ'aj'simi rteeaji, razgorvori, ob IPomoei nazornih sredste'v: filmov, diapozitivov, flanelografov, pa tudi tiska, radia, razstav itd. Na ta na<Cinseznanjamo ljudi z aktualnimi problemi in jim sirimo obzorje. Izkusnje pa dokazujejo, da sarno t a metoda n e zadostuje.
Ljudje radi pozabljajo; ee pa ne, najveekrat Itega, kar so zvedeli, ne znajo upo- rabiti v svojih razmerah, posebnose, ker je navadno potrebna impi'o'vizacija.
Zato naj predavanja; teeaje itd. spremlja tudi p ,r a!k tic no u v a jan j e v S'Odo b n e j sin a
c!
in z i v I j en j a s IPOmoejoIjudi, ki so za to uSlPosobljeni.Drugaee povedano, IPr
°
s vet 1j e van j e mOT a m'0 z d r uz
e va t i zv z g0j0, ee hoeemo doseN vidnejse us,pehe. Dosedanje izkusnje pa nam kazejo, da je zdr,avstvenOIPTOsvetnadejavnost sicer ogromna, da pa je njen uei- nek majhen, ker je zdravstvena v z g0j a sele v razvoju.
Ce upostevamo psihomatieno enoviltost ,Cloveka,moramo tudi ugotoviti, da je preventiva, ki se ukvarja z njegovimtelesnim zdravjem,
z
e IPr e c e j raz- vita, medtem ko je preventiva, ki naj bi obravnavalaelovekovo d use v no obmoeje, sele v skromnih zaeetkih, ,eePTaVje oboje vzrocno povezano. 2e zato ins e iz nekaterih drugih razlogov ho treba b01j upostevati in razvijati97
tudi podrocje mentalne higiene. V zvezi z mentalno higieno bo seveda treba razjasniJii s e v r st0 pa:oblemov, kat nas pa ne morre.ovirati, da he hi za<celi zavestno vzgajati Ijudi za kulturnejse vzajemne odnose v druibi in kolektiviih, zlasti
pa
v, druzini, ke,r je harmonieen, zdrarv razvoj ,e10veka odvisen, razen od dednih faktorjev, h k rat i 0 d tel e s nih in d use v nih higienskih pogojev.V tern smislu PO treba vzgajati Itudi m 1 a j s e Ijudi za bodoeo druiino, toliko prej, ker nasa sedanja prizadevanja ne morejo zajeti nit i v s e h d r u- z inn i ,t i v s e bin e v itakem obsegu, kot hi bilo potrebno. V zdravstveno vzgojo je treba vkljuCiti tudi moske, od otroka do moza, ker sarno eno~n'Opri- zadevanje 0b0j i h Sltarsev lahko rodi zadovoljive uspehe. .
. Po vsem recenem je jasno, da zdravstvenasluzba sam a, brez aktivnega s'Odelovanja mn'Ozic in Iij i h0v i h organizacij, one more doseei veejih uspehov in nuditi vsega tega druzini. Zato je naloga raznih organizacij (Rdeeega kriza, Zveze prijateljev mladine, Zveze zenskih drustev, mladinskih organiz,acij, ipa tudi Zveze sindikatov in Socialistiene zveze), da z ocrganizirano in si,stematieno zdravstveno prosveto in vZ'go j0 usposablja prehivalstvo za a k t i v no rese- vanje zdravstvenih prohlemov, za druzbeno upravljanje zdravstvene sluzbe in za odpravljanje njenih pomanjkljivosti.
II.
Ze v prvih ipovojnih letih so nezadovoljiJVe higiehske razmere, zlasti pa visoka umrljivost dojenekov in razliene nalezljive bolezni narekovale potrebo po ustreznih rpredavanjihin teeajih. Da bi izboljsali najhujse pomanjkljivosti, je takrat v glavnem Rdeei kriz organiziral stevilna predavanja 0 splosni higi- eni in nalezljivih boleznih, lPa -tudi :0 rakli in zenskih boleznih, 0 tuberkulozi in podohno. Organiziral je tudi teeaje za nego dojencka. Ze leta 1945 jih je bilo 25, leta 1947 pa je bilo katr 3370 takih teeajev. Kmalu pa se je pokazalo, da z nesistematicnim, veeinoma kampanjskim zdravst<venoprosvetnim delom, kljub temu da S'Ose pridruzile tudi druge organhacije, ne b'O mogoee doseei veejih in trajnejsih uspehov. lzrazito kampanjski znacaj zuravstvenoprosvetnega dela se je pokazal tudi oh raznih »Tedn~h«, ob katerih se je sicer razvijalo krepko sodelovanje razriih organizacij, ki pa je po koneanem »Tednu« vecmoma spet zamrlo, medtem ko hi morali nasi »Tedni« zdruzevati obraeun sistemarticnega dosedanjega delovanja s p'Obudami za nadaljnje trajno delo.
Nujno je bilo za<eetis sistematienim delom, IPredvsem pa zdravstveno pro- svetljevanje povezati z zdravstveno vzgojo. Prvi pri:mer nekoliko bolj sistema- ticnega prizadevanja so dveletni zdravstvenoprosvetni ,teeaji za. vasko zensko mladino (v starosti od 16 do 18 let), ki so se zaeeli v zimski sez'Oni leta 1952/53.
Spomladi leta 1954 je konea10 tecaj (skUiPno 140 ur) 15000 vaskih deklet, dye leti kasneje, leta 1956 pa se 9000 deklet.
Medtem so se v mnogih obeinah za'eele Kmetijsko gospodarske nadaljevalne sole, kamor se vkljueujejo tudi dekleta, .ki kone,ajo osnorvno solanje. Zato se je obisk v zdraJvstvenopmsvetnih teeajih precej zmanjsa1. Ponekod pa S'Ov pro- gram Kmetijsko gospodarske sole vkljueili nekaj zdravstvenih Ipredavanj.
Jeseni leta 1956, to je na za'eetku tekoee zimske sezone, je hila v progr,am dve- letnih Kmetijsko g'Ospodarskih sol sprejetih dvakrat po 10 m snovi iz zdravstva in higiene. Poudarek pa je pretezno na malih asanacijah.
98
Tudi vkljueevanje drugih arganizadj v zdravstvenaprasvetna dela se je vsa leta nadaljevala, sadelavanje se je okrepila. Zveza zenskih druStev, Zveza prijateljev mladine, Zveza zadruznic, Zavod za napredek gaspodinjstva itd.
pamagaja tee.ajem Rdeeega kriza in Kmetijska' gOiSrpodarskimsolam ali s pre- davanji ali z izdajanjem ustreznih broSrur.Te arganizacije tudi same prirejajo razna predavanja in kirajse te,eaje za pomae druzini (higiena dama in okolja;
higienska, praizvadnja mleka in mleenih izdelkav kat najbolj razsirjenih hranil in pod nehigienskimi rpagoji najnevairnejS:i.hin najbolj mnazi,enih prenasa1cev infekcij, se pasebna v ranem detinswu; proizvadnja jajc, zelepjave in drugih :livil, higiensko pripravljanje Mane, ohranjevanje biolaske vrednastizivil, so- dabna sestava rprehrane, zdrav telesni in dusevni ,razvaj p·redsalskega in sal- skega otroka, vzgoja za zakan, za druzinska zivljenje in padohna).
Zaradi razlienasti in pestrosti nalog je druzbenim organizacijam· lahko . vzbuditi zanimanje skara sleherne druzine. RdeN kriz vkljueuje v svaje komisije za male asanacije, za barbo proti alkaholizmu in prati tuberkulazi tudi druge organizacije in skupna pripravljajo higienska ureditev kmeekih damov, dvorcev ' in celatnih naseIij ali pamoe druzinam, ld sa prizadete zaradi alkaholizma ali tuberkulaze. Padmladek Rdeeega 'kriZa zbira otrake'in mladina v aktivihin tako se s sadabnejsimi higienskimi navaaami spreminja tud~ zivljenje v dru- zinah. Zveza zadruznic nudi kmeeki zeni, ki jo uspasahlja kot proizvajalko, tudi praktiene zd['avstvene in higienske nasvete in stem urejuje vprasanja zdrave prehrane tudi za mesta. Pray taka je med najbaljsimi sodelavci higienske sluzbe Zavad za uCl.predekgospadinjstva,ker rpri strokavnem izabrazevanju in vzgaji uposteva tudi najsada:bnejsa zdravstvena in higienska naeela in jih pamaga vnasati v nasa damaea gospodinjstva.
Hkrati s predavanji in teeaji sa se marsikje predvajali zdravstveni filmi ali pri['ejale ·razne razstave. Vedna balj sa se .ob predavanjih uveljavljala razliena sadabna nazorna sredstva. Vsi ti pripaniaeki sa vzbujali veeje zani- manje pasluSa1cev,ki sa snov znatna balj razumeli in si jo balj zapomnilLTezko bi navedli taene padatke 0 vsej tej dejavnasti. Pa ocenah Cen1J.ralnegahigi4
enskega zavada in Glavnega 'adbara Rdeeega kriza, ki sta slmsala zbirati te padatke, je bila v Slaveniji ad leta 1945 do 1956 najmanj 68000 ['az1]enihzdrav- st'venih predavanj z najmanj 2,100 000 poslusa1ci. Pa )etu 1950 je bilo vsaka leta tudi 200 da 300 filmskih predstav in 10 do 20 razlienih razstav. Filmske predstave je abiskala letna da 50000 ljudi, razstave pa 50 da 100 tisae. S pri- eetkam zdravstvenaprasvetnih teeajev za delavke v tavarnah sa se v vsa ta pri- zadevanja vkljueili tudi sindikati.
Predavatelji sa v glavnem zdravniki in medicinske sestre, ki delaja v preventivnih zdravstve;nih zavadih, v o1lraskih dispanzerjih in dispanzerjili za zerre, na solskih paliklinikalh, mi atraski in ginekalaski kliniki, na addelkih raznih balnic itd. Isti strokavnjaki sodelujeja se v tee.ajih·za nego bolnika v damaH askrbi, v »salah« za ,stade, na, pasameznih raditeljskih sestankih in podabna.
Taka sa se zlasti tam, kjer je bila aktivnast precejsnja, mnozicne o:ng.ani- zacije in yazni zdravstvenizavadi ,ter posamezni zdravstveni delavci macno zbliZali.Zaradi navih in obseznejsih nalag, ki jih imajo zrlTavstveni zavadi, rpa je ta zbliZevanje v abliki sodelavanja in pamoei se tudi cedalje balj patrebna.
Nas druzbena palitteni razvaj - ,mislim na splosna decentr.alizacijo in. decen- tralizacija zdravstvene sluzbe, na ,ckuzbena upravljanje zdravstvene slmbe, na formiranjekamun - taka delovanje· se pospesuje in poglablja. V skladu s
SVQjQsarn'OstQjnQstj6 prevzernajQ zdravstveni zav'Odi na terenu vedn'O vecjQ odgQv'Orn'Ostza zdravje in zivljenje prebivalstva. Ta velika 'Odgovornost pa ni vec samo stvar zdravstvenih strok'Ovnjak'Ov dQI'Ocenega'zavada, to QdgQvQrnQst n'Osij''Otudi oI1gani druzbenega upr.avljanja - upravni odbori, v katere se vklju- cujejQ predstavniki tistih druzbenih Qrganizacij, ki imaj'O v SV'Ojihprogramih tudi skI'b za Ijudsk'O zdiravje, zlasti pa zdravstvenoprQsvetno in vzg'Ojn.QdelQ.
Prvotno smo p'Osvecali pQz'Orn'Ostin skrb sarno. Qtr'Okti in materi. Izkusnje nam kazej'O, da je t'Omn'Ogo prernalo. Zdrav 'Otrok se mQra razviti Ie v zdravem Qkolju. Otl''OkQVlQpnrQ in najtesnejse okQlje je mati, ki naj bQ telesn'O zdrava, pa tudi du:.sevnQ uravn'Ovesena. Ze nekQlikQ zastarelQ miselnQst, da je Qtrok v materinem telesu dQbrQ in varn'O shranjen, da je treba zaceti nanj paziti sele, k'O pride na svet - in ilz te trliselnQsti izvirajoc.'O praksQ, da je zdr.avstveno varstv'O nosecnice usmerjenQ vecinQma Ie na njene bQlezenske P'Oj,ave- m'Ora- mo, zlasti 5e zaradi izkusenj v'Ojnih in pOVQjn.ih let, zavreci. Zavest, da je treba na otrQka misliti Qd prvega dneva nQsecll'Qsti in celQze prej, da je nosec- nici p'Oleg telesnega zdravj.a; pravilne prehrane itd. pQtreben t u did use v n i mill', zlasti se urejenicl'Oveski Qdnosi, ;pill'e d v s e m v d r u z i n i, vednQ b'Olj usmerja nas'O pozQr~ost in stem tudi dejavn'Ost n a v s'0 dII'Uz in '0, na VSQnjen'O zdravstven'O higienskQ, pa tudi drugQ prQblematik'O. V zadnjih letih se je t'Orej spl'Osna zdravstvenQprQsvetna in vzgQjna dejavnQst ze precej izobli- kQvala in je stQpilQ b'Olj v ,Qsredje prizadevanje za zdravstvenQ vzgQjQ diruzine.
UgQtQvitve, med drugirni tudi Qtl'Qske klinike, pric'ajQ, da je veliko primerQv zdravstvenih Qkvar pri QtrQcih pQsledica nerazgledanosti in neznanja v dru- zinah. PQsebna p'OzQrnQstdruzini pa se bQ bogatQ 'ObrestQvalatudi zat'O"ker z vkljucevanjem druzin vkljucujem'O v vzgQj'lli pl'Oces pretezni del prebivalstva.
Ze prej Qmenjeni tecaji d'OkazujejQ, da sm'O se skor'O v vecji meri usmerili na mlajse ljudi, ki jih ze zdaj pripravljamQ za bQdoce druzinskQ iivljenje. V prvi vrsti jim nudirn'O 'OsnQvnQznanje '0 zdravstvenih in higienskih v.prasanjih, ki jim lahkQ kQristi takQj, se bolj pa v kasnejsih letih. Vsaj v nekajurnih 'razgQvorih pa jim nakazujemQ tudi najvaznej:sa vprasanja danasnjega dru- zinskega zivljenja, Qdnos'Ovmed zakQnci, med starsi in otrQki tell' vlogo druzine v danasnji dQbi.
Ker S'Ozdravstven'OprQsvetni te·cajiRdecega kriza na vasi in v tQvarnah organizirani sarno. za dekleta, vsak dan bolj ,cutim'O, kak'O p'Otrebno bi bilo nuditi ustrezno vzgojo za bodQce druzmskQ Zivljenje tudi fant'Om. V nekaterih rnanjsih podjetjih ze sam'Oiniciativn'O 'OrganizirajQ krajse tecaje posebej za fante.
V redrni prQgram tab'Orjenj predv'Ojaske vzgQje p'Oskusam'Ovkljuciti krajsi zdrav- stveni program, ki vsebuje tudi vzg'Ojo za zakon in druzin'O. V prQSitem casu fantje v skupinah se podr'Obneje 'ObravnavajoViprasanja, ki jih zanimajo. Orga- niiZirano zivljenje v tabOifu pa zahteva Qd njih, da si prisvajajQ tudi osnovne higienske navade.
Za,radi aktivnosti raznih organizacij pri iz'Obrazevanju in vzg'Oji pQsQlske mladine je sedaj zelQ perece vprasanje celQtnega sistema P'Osolskega izobraze- vanja. Vrsta 'Organizacij, ustan'Ov in zavod'Ov zbira mladin'O v dalj:se in kraj'se tecaje, v krozke, k predavanjem itd. Rri tern g,re tudi za druzbeno p'OliticnQ, str'Ok'Ovn'O,tehnicn'O, gQstPQdinjsk'O,kulturn'O, ne sarno za zdravstven'O udejstv'O- vanje in vzgQjQ. Vsi najraje zhiraj'O mladinQ, ki je plfavkar k'Oncala rzQbveznim sQlanJern. Organizacije P'Ogosto druga drugi odvajaj'O mladin'O ali natrpajo zel'O razlicno snQVV en sam skupen tecaj. Zaradi razHen'Osti in prenatrpan'Osti pa je sn'Ov p'Ovrsn'O'Obdelana. Nek'OHk'Ostarejse mladine, ki jQ je m'Orda mal'O teze 100
••
zbraJti, ker se je ze »razp['sila« Ipo svetu in se nekoliko odtujila »soli«, pa d'0- stikrat nihee nikamor ne pritegne. Posamezne organizacije so se ze veekrat sporazumevale a smotrrnejsem sodelovanju, a medtem ko so se v republiskem merilu stvari ze nekoliko razjasnile, ni v konkretni praksi na terenu se pravih rezultatov. Dogaja se, da prideta v isti kraj ob istem casu dva predavatelja v dve razlicni 0Iiganizaciji, ne da bi vedela drug za dTugega. Slaba udelezba ob dvojnih Istroskih in nepoiJrebnem obremenjevanju stirokovnjakov je vee kot razumljiva.
Po zbranem gradivu lahko sklepamo, da je zdravstve'lloprosvetna dejav- nost raznih organizacij precejSnja in da je na podezelju celo bolj zivahna kakor v mestu in industrijskih srediSeih. 0 zd['avstveno v z g0j ni dejavnosti teh organizacij pa imamo tako rpomanj,kljive konkretne podatke, da je 0 njeni uCinkovitosti tezko razpravljati ali jo ocenjevatL Zdravstveni in druzbeni de- Javci se vedno d'0volj ne razumejo in zato tudi d'0volj ne upostevajo' daljno- seznega pomena v z g0j neg a del a s prebivalstvom in z druzinami. Plremalo
$i prizadevajo, da bi si ljudje ne sarno zapomnili, kako je treba ziveti, temvee ,da bi si zivljenje .za['es tudi tako urejevali. To pa bomo dosegli Ie ob stal'llem in tesnem sod e I0van j u m n 0Zi
c
nih 0r g ani z a c i j in t ere n s k e z d r a v stv e n e s I uz
b e.Zhrano gradivo priea tudi 0 prizadevanju zdravstvenih zavodov, ki delajo v industirijskih in mestnih srediseih. Vsi ti zavodi (med njimi tudi Deoji clom, Centralni otroski in Centralni zenski dispanlzer v Ljubljani, Otroska klinika teT Ginekoloska klinika s svojo ambulanto, posvetovalnico in kontracepcijsko sluz- bo),katerih preventivna dejavnost je zelo obsezna, se v glavnem '0mejujejo na
~ndividualne nasvete starsem oziroma materam za izholjsanje osebnih in dru- Zinskih zdravstvenih in higienskih ["azmer. Imamo pa tudi nekaj dohrih rposkU-
SOy v z g0j nih alblik dela z druzinami. Ce je zbolel 'Otrok zaradi neznanja m~tere, sprejme Deeji dom tudi mater za nekaj dni v zavod, da se pred ocl- pustom ozdravelega '0troka ,priv,adi pravilni negi in ,prehirani. Otiroski dispanzer pa, vsaj v nevarnej.sih primerih, opozarja tudi Isestrsko obiskovalno s1uzbo, da je nujnaneposredna pomoe v dr'lizini. Rri jaslilh (pa tudi ,piI'iwtcih) So se ze zelo udomacili roditeljski sestanki, na ka,terih obravnavajo konkretno in indi- vidualno zdravstveno in higiensko ,stanje otrok, razne pomanjkljivosti domaee oskrhe in dajejo primeme napotke za izpopolnjevanje znanja in preoblikovamje mater. Tudi na teoajih in predavanjih lanko zdravstveni delavci teh zavodov, ki imajo ogromno izkusenj, bolj prilagodij:b snov dejanskim razmeram svoj ega okoIisa.
Najbolj neposredno pa vplivajo na zdravstveno vzgojo prebivalstva ob- Cinski patronaznicentri z obiski v druzinah, ki jih opravljajo posebej usposob- ljene medicinske sestre. Primer Patronaznega ,centra v Ljubljani, ki je(pred decentralizacijo na obCinske centre) delal z 20 medicmskimi sestrami na pod- rocju, kjer zivi 137000 prebivalcev mesta Ljubljarie in bliznje okolice,namzelo nazomo kaze, kako obsirrro se lahko rrazvije individuamo 'vzgojno delo v dru- zinah, kako lahko vpliva na opuseanje nezdravih navad in rialZvadin daje plTak- tiene sodobne nasvete za ohranitev in krepitev zdravja, zaprepreeevanje novih obolenj itd. Sestre so v enem letu opravile28 800 hisnih obiskovpri 4200 druzinah. Znacaj njihovih intervencij (pomoc n'OseClimin dojeCim matell"am zaradi zaposlitve, posiljanje ogrozenilh onrok v domove,na zdtavljenje, na po- svet v vzgojno ali psihohigiensko posvetovalniQO,pomoe porodnicam z,a:radi preobremenitve z gospodinjskimi deli, posredovanje' pri dodeljevanju stipendij
101
salskim atrQlkam, na sadiSCuzaradi razveze, pirezivnin, acetQvstva, mladinskega kriminala,pri druZbenih o["ganizacijah za rpomacdr'Uzilnamz,aradi allwhalizma, tuberkulaze, z.anemarjenasti, neZillanja, nepravilnega trasenja materia:lnih sred- stev itd., itd.) rtudi pave, rkako vSes1Jr,anskapamai': je patrebina og.razenim dru~
zinam, da dasezema minimalne pogaje za te}.esno in duSevnQ zdravje njenih clanav, stem pa obenem tudi otrak, torej nase badace generacije.
Izkusnje obiskav sa utrdile pri sestrah spaznanje, da je nujna palivalentna patranazna sluzha, ker ne kaze, da bi v QgcrQzenidruzini urejevalQ razme:re [{ar 5 dQ 7 ljudi hkrati. Patranazne sestre SQtudi pripravljene, da se za tako sluzbo se dalje uSipQsabljaja.
Zal n~ti cetrtina vseh medicinskih sester ne dela v patronazni sluz:bi.!Dudi te sa rpoleg patranaznega dela vecinama zapaslene v pasvetavalnicah, v dispan- zerjih ali cela v ambulantah in jim za dela v druzinah QS'tane Ie mala casa.
Marsikje je de1Q se vedna usmerjena sama na vacrstvo dajenckQv. Patranazne sestre v glavnem nik}er ne najdejo opore in smernic za svaje de1a. Ska!Toedina aporo jim nudita strakpvni list »Medicinska sestra na rterenu« in »Vestnik me- dicinskilh sestara«. Tudi mnogi zdravniki podcenjujeja patronazna dela, ga oma10vazujejo teiT ocitaja sestram, »da zapravljaja cas, da se sprehajajain klepetaja pa hisah«. Padabna mislija ljudski adbori in argani druZbenega upravljanja. Ce se mesta patranazne sestre izprazni, pogasta ne isceja nada- mestila, medtem ka se v ibalnicah iIn ambu1antah Ita ne dagaja. Taka je v letas- njem letu oota1a brez lpa1Jr>anaznesluzbe celo obcina Vic v Ljubljani in resuje palazaj Sala za medicinske sestre, ki je vzela tQ po'drocje kot baza za praksa studentk v patranazni sluzbi. Slab adnas do rpatronazne sluzbe se kaze tudi v slabih materialnih pogajih, pad katerimi zivija in de1ajo sestre, zlasti se na podezelju, kjer so absezna de1'ovna rpQdrocja in slaba ali nikakrsna pr-evQzna sredstva. Sa primeri, ko patranazna sestra prevQzi s kolesam in prehadi tudi 500 kHametrav mesecno.
Poznamo pa tudi lepe primere uspehov, zlasti tam, kjea: je de1Qzdravnika, medicinske sestTe in tudi babice pavezana in sparazumna. SmaTje pri JeLSah nam daje skora vzoren primer sode1ovanja zdravstvenih delavcev, pa tudi sade- lavanja teh z mnoZicnimi O!Tganiz,acijamina terenu, pQsehna z akrtivisti Rdecega kriza. Kljub temu da sa tu razmeiTe zelo neugodne, se je zmanjsala um!Tljivost dajenckav v lallls!;{.emletu na 3%. Panekad :Sose medicinske sestre povezale tudi z dekleti, ki sa dakQncalezdravstvenQprosvetni tecaj. Sestajaja 5e z njimi in jim dajejo kankreltne naloge za dvig zdravstvenihin higienskih razmer na vasi, dekleta pa obvescaja sestre a vsem, kjerje nujna njihavQ pasredovanje.
Ob taki dejavnasti se dekleta vzgajaja v dome zdiravstvene aktivistke, nenehna pa se spreminja tudi podoba njilhavih damav in celatneg,a naselja. Pred casam se je po kancanem zdravstvenaprosvetnem tecaju naVinici razvil zela dober zdravstveni aktiv. Vadila ga je medicinska sestra, ki je bila na obseznem pad- racju edini zdravstveni de1avec.
Skaraj edinstvene ;uspehe j'e dala piTedleti organizirana zdravstvena akcija v Ilkski Bistrici.
Got()va sa se drugje primeri dabrega zdravstvenovzgQjnega dela, ki jih ne paznamo, sa pa balj rOOki.Redki delama zaradi PQmanjkanja sposabnih zdrav- stven~ delavcev, delama pa zaradi slahasti te.renskih druzbenih organizacij.
Res je, da sa tudi uspehi splasnega zdJravstvenaprosvetnega dela ze dQkaj vidni in se kazejQ predvsem vzmanjS<inju umrljivasti dQjenCkav, v apadanju neka- terih obalenj, v vecjem obisku v pasvetovalnicah in v dispanzerjih, zlasti na 102
.,'
podezelju. Individuama deJa z druzina pa je vendarle se. redelk pajav in je se bolj slucajno, advisna vcasih ad enega samega cloveka ali pa od nujnih 'tre- nutnih potreb. Zdravstveni zavadi, predvsem oni na !terenu, hi mm-ali s rpomacjo terenskih sester praucevati zd<ravstveno stanje iJn higienske razmere svajega akalisa, da fbi pa tern usmerjali svaja dejavnost. Ker tega ni, je tudi pavezava z druzbenimi arganizacijami se marsikje iprablem, ucinek preventivne dejav- nasfl pa manjsi ali 'pa ga magace splah nl.,
V Sloveniji je precejsen odstatek ljudi, ki se izobrazujejo tudi s 6tanjem.
Zlasti nekaliko balj razgledane matere, ki tezija za napredkom, pa ne utegnejo ali nimaja maznasti, da bi a'biskavale rrazne teeaje ali predavanja, si mnoga pamagajo s citanjem. Zela rade posegaja tudi pa zd'ravstvenem ,ctivu, zata je V1PraSallljetiska in zaloznistva, ki je na padrocju zdir,avstvenega proOsvertljevanja ze precej razvita, pri nas v e dna b!a I j vazno.,Treba je Ie s~rbeti, d apr i- de j a te publikacije tudi v zadnji zaselek (ljudske knji~nice). .
Verjetna najvec prispevkav iz tega padraeja prinasaja dnevni tisk (na stranelh »Za dam«, »Za druzma«), razni lokalni Iisti in revije,ki jih izdajajo razne arganizacije (Nasa zena, Mladi svet, Sodabna gaspadinjstva). Zlasti za dnevni tisk in lokalne liste lahka recema, da prispevki niso vedna najbaljsi, ker je v njih mnaga zasrtarelega in zato :tudiSkodljivega. Prispevki V revijah so balj redki, a v gl.avnem jih pisejo ipriznani in izkuseni zdravstveni strakovnjaki.
Stevilne in zela ka<T1stnesa tudi radijske oddaje. Vse premala pazarnasti pa pasvecajo zdravstvenim in higienskim vprasanjem Delovska enatnost, Kmecki glas in Mladina. Vsaj eden periadicnih listov (tednikav) daseze paslednje pod- jetje, obrtna delavnica ali naselje. ToObi morali izkoristiti. Z razsirjanjem raznih brasur in prapagandnih 1etakav pa imama veckrat teZave in na vprasanje, do kad seze nasa tiskana beseda, se vedno ne marema bolj tacno adgovoOritl.Pray tako paredka in nesistematicna ugatavljama, kako bralci ace n j u j e j a pa- samezna Ctivo. Navedeni periodicni listi pa bi lahika tudi preka svajih organ i- zacij (sindikalnih, zadruznih in mladinskih) zbirali mi'sljenja a raznih pri- spevkih, pa tudi razne predlage.
V izdatna pamae sa druzini publikacije z zdravstveno higiens~a vsebina, ki jih ad casa da casa izdajaja ~avod za napredek gaspadinjsrtva, Zveza za- druznic, pa tudi Zalazba Nase zene, Zalozba Zveze prijateljev mladine, Pre- sernava druzba in Driavna zaIazba. Oddelek za zdravstvena vzgajo pri Cen- tralnem higienskem zavadu izdaja tudi poljudna znanstvena revijlO "Prirada, Clavek in zdlravje«. RdeCi kriz pa je ze pred leti prevzel zalaznistva vselh bra- sur in letakov, pa tudi nekaterih nazarnih sredstev, ~i jih za zdravstvena- prasvetne namene pripravlja Centralni higienski zavad.
, Ce vzamema skupna vse publikacije in letake, lahka recema, da sa izsle v vseh pavajnih letih v vecmilijanskih nakladah. Nimama pa sistematicnega pregleda nad izdanimi knjigami, brasurrami, letaki itd. in n e ace n e njihave strokavne in vzgojne vrednasti. Pray taka nisma se proucili, katera vprasanja sma v teku let premaJa abravnavaIi, katera pa se marda ponavljajo, k a j bi bila treba ponatisniti ~td. Za sedaj ni nikogar, ki bi na asnroviresnienih potreb arganiziral sadelavanje med pasameznimi arganizacijami, 'njihovimi zaIazibami ali redakcijami, kaT bi dala znatno veeji zdravstvenaprasvetni, pa tudi gas p a - dar ski ucinek. Ce bi toOnalogo v prihadnje apravljala ena izmed mnaziCnih arganizacij, n. pro Rdeei kriz, katerega asnovna nalaga Je zdravstvena pra- svetljilvanje, bi marala delati v tesni povezavi s strakavnim centram taka, da bi se tudi vsa najnavejsadagnanja in iz'kusnje eimprej ineimbalje publicirale.
103
Vazno je tudi v:prasanje sistematicnega praucevanja celatnega zdravstvena~
prasvetnega in vzgajlllega dela za['adi izdatnej:se pamociterenu in vplI'asanje uspasabljanja patrebnih zdravstvenopmsvetnih kadrov. Ta nalago opravlja kat strokovno metodoloski center Oddelek za zdravstveno vzgojo pri Centralnem higienskem zavodu. Pomaga razlicnim ustanavam in druzbenim.OIrganizacijam, ki jih je vseh preko 20, pri kankretnem zdravstvenemprosvetljevanju razlicnilh skupin prebivalstva in piri organizaciji zdravstvenovzgojnih in propagandnih akcij. Usposablja zdravstvene kadre, ki se ukvalI"jaja z zdravstveno vzgoja:
zdravnike, medicinske sestre, babice in druge. Za patranazne sestre kakor tudi za salske higienike in za zdravnike obratnih ambulant prireja posebne uspo- sobitvene tecaje. Za prasvetne delavce, predvsem za predavatelje. v tecajih, in za adgovOIrnej.seaktiviste, arganizatarj'e l1'aznihzdravstvenaprosvetnih in vzgoj- nih akcij pa v akviru Rdecega kriza razne seminarje, sektarske konference ali pasvetavanja. Praucuje tudi met '0de zdravstvenovzgojnega de.la, pripravJja pragrame in sadabna ucna sredstva. Pd tern sadeluje z drugimi addelki CentlI"al- nega higienskega zavada: za salsko higiena, za varstvo matere in atl'aka, za prehrano itd., z nekaterimi preventivnimi zdravstvenimi zavadi in s Kamisija
Z<l zdravstvena prasvetljevanje p1TiGlavnem odbaru Rdecega kriza.
Oddelek za sal,sko higiena pri Centralnem higienskem zavadu pa usposablja prasvetne delavce in se nekatere druge za resevanje zd["avstvenih vprasanj v casu njihovega rednega salanja: na Uciteljiscu, na Eilazafski fakulteti (slusatelje pedagogike), na Visji gaspadinjskisali, na Soli zasacialne delavce, na, Srednji vzgojiteljski soli, pa tudi v Pedagaskem centru.
V rednih solah za medicinske sestre, za babice, za,'otlI"askenegavalke in za sanitarne telhnike, ki sa pod strakavnim nadzarstvom 'repuhlisega Sveta za ,zdravstva, sa ze v ucne naorte vkljuceni pl'edmeti: pedagogika, psihalogija, mentalna higiena in zdravstvena prosveta. Stem se zdravstveni delavci uspa~
sabljaja za vzgajna dela v druzinah, za dela s starsi in otroki, kelr se seznanjaja s sadabnimi metadami de.la s skupinami ali s iPosamezniki.
Danes je uveden pouk higiene Ie v nekatere srednje in strakavne sale ter vajenske sale. Pavsad predavajo zdravstveni kadri iz preventivnih zdravstvenih zavadav. Ti obravnavaja z darascajaco mladina tudi vprasanje spolne abjas- nitve, spolne vzgoje in vzgaje zazakan in diruzinska ziv'ljenje.
Zares minima,lno pa je zdravstvena prasvetljevanje in vzgaja Claveka v casu rednega osnavnega sa.lanja, kakar tudi v letih, ka se uspasablja za svoje zivljenjsko dela - za svaj paklic. Se danes je ta odvisna ad posameznega uCi- telja azirama vzg,ajitelja, ad njegave dabre valje in Irazumevanja, ad njegave razgledanasti in vzgaje. Tu se ni nobenega sistema niti izkusenj. Pri nas pa je zdravstvena zaostalost ljudise precejsnja, saj n., pro cela v Ljuhljani zivija matere,:ki mislija, da lahka otrok umre zata, ker mu »rasteja zobki«. Za taka dez,ela bi hila cela pricakavati, da bo ze as n a v n a s a I a dajala cloveku tudi asnovna znanje iz zdravstva in mu iP,rivzgaji.la osnOvne higienske navade. Ni smatrno niti n.i gas plOd a rna, da puscama vnemar cele radove, nata pa hama z ogramnimi tezavami in straski zbirali ze dlOzorevajaci rad in celo starejse ljudi zata, da bi jim vcepili v glava tista asnovna, kaLrbi z lahlkato dasegli ze med asnavnim salanjem, skladna z ostalim izobrazevanjem in abli- kavanjem,ka je sprejemljivost najvecja. A Iii n k d a j Iba zahtevi pa vse- stranska, harmanicnQ vzgajenem Claveku odgovorila refarmirana sala?
RadaTba vecina drZavljanav pozna,la vsaj poglavitna vadila za zdrava ziv- ljenje (kar hi si ~ ponovno paudarjam - brez posebnega truda lahko pridabila 104
v casu osnovnega solanja) in Se bo v vsakdanjem zivijenju ravnaJa po naj-' osnovnejsih zdravstvenih in higienskih nacelih, bo zdravstvena vzgoja v dru- z'ini vsekakor Iazja in ucinkovitejsa, ker se bo ukvarjala Ie z znacilnostmi in potrebami druzinskega zivljenja.
III.
S tern so v glavnih potezah zadsana naceia pa tudi trenutna slika zdrav- stvenega prosvetljevanja in vzgoje ,prebivaistva, posebej glede na druzino.
GIavne misli so izdelane na podiagi gradiva, ki ga je s pomocjo zastavljenih v:prasanj z'hrala Zveza prijateIjev mladine, in na podiagi razgovorov s posa- meznimi zdravstvenoprosvetnimi delavei. Ob tern se odpirajo siroke moznosti se podr'Obnejsega, nenehnega nadaljnjega proucevanja razmer (anket, analiz) in eim ueinkovitejse dejavnosti (obravnavanje :izkusenj in zlasti vzgojnih metod). Pray tako bi bilo mogoee in tudi pot reb nose z drugih vidikov ·osvetliti vso to pestro problematiko.
Na podlagi vsega povedanega pa bi magE nakazati nekaj nalog 'oziroma izdelati rtekaj predlogov.
l.Zdravstveni dom oziroma zdravstvena poSitaja bi moral biti nasProtna dosedanji praksi osnovni einitelj preventivne in zdravstvenovzgojne dejavnosti na terenu. Povezovati bi moral pat'I'onazne sestre svojega okolisa in njihova poroeila primerjati z obolevnostjo prebivalstva, ki bi jo ugotavljal in analiziral s pomoejo svojega strokovnegakolegija. Sestram bi moral daj-ati uslt!I'eznena- potke in jim pri delu na terenu nuditi vso pomoe. Na ta na,ein hi hilo zdrav- stvenovzgojno delo v skladu z zdravstvenim stanjem in razmerami, v katerih zive nase druzine. Vsa ta dejavnost hi morala poteka1li v tesni ;povezanoslti Zdravstvenega doma z d!I'uzhenimi organizacijami in sester zzdravstvenimi aktivi organizaeij, ki delajo na doloeenem podroeju. Zdravstveni domovi 'in terenske sestre bimorali biti povezani tudi z uCitelji, seznanj ati bi jih morali (na sestankih, seminarjih, s posebnimi poroeili) 0 bistvenih zdravstvenih vpra- sanjih solskega okolisa, da bi jih - vzporedno s splosnim izobrazevalnim in vzgojnim delom - pomagali resevatti tudi oni.
2. Zdravstveni zavodi s svojimi zc1ravstvenimi delavei, sola s prosvetnimi delavci in druzhene organizacije s svojim ak1livom bi morali zastaviti vse sile za to, da bi si veeina drzavljanov osvojila tako imenovani z d ril. v s t v en i m i - n i mum: osnovno znanje iz zdravstva in najnujn,ejse higienske navade. Sarno ob takih pogojih bo nada'ljnja zdravstvena vzgoja druzine uspesna.
3. Za eimboljsi us:peh bi morali upostevati tudi nekatere dos,lej 'se ptremalo uveljavljene metode.
a) S pomoejorednega, zlasti osnovnega solanja lahJko dosezemo najveeje in najtrajnejse uspehe. Organizaeija Pomladka Rdeeega kriZa in njegovih zdrav~
stvenih aktivov, v katerih otroei in mladina izvajajo konkretne naloge, naj bi pomagala v soli pridobljeno znanje utrjevati ~n ga Ujporabljati v vsakdanjem zivljenju.
b) Na roditeljskih sestankih v soli bi mQ;rali obravnavati t:udi zdTavstveno stanje ourok, njihov telesni, intelektualni in psihieni razvoj. Na podlagi zdrav- stvene slike solskega okolisa, gospodars'kih'in socialnih razmer, v katerih zivtjo druzine, bi bilo treba govoriti s starsi
°
ukrepih, s katerrimi hi bilo mogoee izboljsati dosedanje stanje. Na takih roditeljskih sestankih, ki seveda terjajo105
temeljite priprave, morajQ biti prisotni (pQleg starSev in ucitelja) tudi zdravnik in medicinskasestra, pa tudi zas10pniki sQlskega odibQrain terenskih Qrganizacij.
c) Z dekJeti, ki SQdQvrsile 2idravstvenQprQsvetne tecaje na vasi ali v 10- varni, bi mQrali vzdTievati nadaljnjQ pQvezavQ, najbolje v zdravstvenih ak- tivih. De:kJeta naj s SVQjQ,aktivnastjQ vHaiiajQpridobljena znanje v druzine in v naselja, da se 'ba nenehno spreminjala dosedanja zaostala miselnost in nacin
·zivljenja. \
c) Bolj piimerni kakor predavanja SO ,razgovQri z dalQcenlm:i.skupinami prebivalstva, zlasti na vasi, na damavih, lOb vecerih, pa tudi v tQv,arni ali v delavskem naselju, .0 dQlocenih vpraiianjih, ki jih vadita ali ucitelj ali te- renska sestra.
d) Vzgoja moskih za druzinsko zivljenje hi se maraIa za.ceti ze v naj- neznejsi dabi, v smislu ena,kopravnosti med bratom in sestro, pravilnih .odnosov med sosalci in sasalkami, v smislu pravilne delitve dela v druzini med pasa- mezne druZinskeClane in deIiltve Qdgovornosti v druzini taka, da si basta tudi v badaci druzini aba, moz in zena, enakamerna porazdelila bremena, adga- v,arnast zaO'bstaj druzine in zaotrOike.
e) Sistematicna zd.ravstvenavzgajno delo bi se maraJa 'razvijati tudi v bal- nicah in okrevaliScih, skratka povsad, kjer balniki prrebivaja dalj casa. Balniki sa meo. boleznija bQlj sprejemljivi, seveda pa bi se marali tudi konkretni napotki ravnati po okolju, v katerem bolniki sicer zivija.
f) Se mnoga balj pa hi si mnrali pamagati s tiskano besedo, zlasti rt;isto,ki doseze najbolj oddaljena prebivalstvo (Kmecki glas, Delavska enotnast, Mladina, Pianir, Pionirski list, Ciciban, lakalni listi in tedniki, MQhO'rjevadruzba itd.) in najraz!lienejsih nacinQv razsirjanja nasih IPublikacij.
4. Prvenstvena naloga republiSkih ustanQv in zavQdQv je nuditi terenu metQdQlQskQ,strQkovnQ in tudi materialnQ pQmQc (nazarma sredstva, ucbeniki, prirocniki, programi ltd.).
Druga nalQga pa je vzgQja z a d .0St neg a ste viI a kadrov. T e m je treba QmogQciti,da se sprQti seznanjajQ z novirili dognanji in izktiSnjami :in da jih znajQ, pray takQ kQt splQsna zdJravstvena in higienska na,ce1a, p r i 1a g .0- j e vat i naiiim razmeram.
5. Poleg rednega solanja je treba za vrsto zdravstvenih vzgQjiteljev, zlasti tistih, ki sa ze dalj easa na terenu, pripravljati dopQlnitvene tecaje in druge moznQsti staIn ega izpopolnj evanja.
a) Za zdravstvene strQkQvne delavce bi mQrali dapQlnilni teeaji Qbsegati tudi snQV iz pedagQgike, psiha!lagije in metQdike, da se dQcela usposabijQ za tezavno dela z druzinQ in za dela v teeajih, skupinah itd. Zaradi eim bQljsega sodelQvanja z mnazienimi Qrganizacijami pa bi se mQrali seznanjati tudi s pro- grami in teznjami teh organizacij.
b) Za U!citelje in druge pxosvetne delavce, zlasti za predavatelje v zdrav- stvenQprosvetnih tecajih, bi b]lo pQtrebnQ temeljitejse paznavanje splQsne zdravstvene prQblematike in toOse poselbej glede na dQloceni kiraj.
c) Tudi aktivisti mnozicnih organizacij, zlasti Rdecega kriza, ki se ukvar- jajQ z organiza,cijo zdravstvenQ prosvetnih in vzgojnih akcij in ki prdiejQ stalnQ v stike z druzinami" hi se marali bQ.lje seznaniti vsaj z Qsnovnimi naeeli
zdravstva in higiene. '
c) Ista velja za Clane lOrganav delavskega upravljanja in druzbenega uprav- ljanja v zdravstvu, ki bodo potem bQlje resevali sVQjenaloge, pa tudi za drZavne usluzbence in za vse druge, ki imajQ veekrat opravka z dTuzinQ.
106
6. Predvsem pa bo treba, v korist druzine .in nj~ne zdravstvene t!rdnosti, povecati stevilo sposobnih terenslkih medicinskih se- s t e r. Tu gre za njihovo pravilnejse razmescanje! Prvenstvene so potrebe terena in preventivnih zavodov. Medicinske sestre v bolnicah in ambulantah in celo na administrativnih delih niso pravilno zaposlene. V perspektivi pa bo potrebno tudi sol a n j e c i m vee j' ega s t e viI ate ,r en ISk i h s est e r.
Druzbene organizacije hi morale v vecji meri vplivati na Ijudske odbore, da bi jih pravocasno zagotovili s stipendijami.
Ko govorimo 0 kadrih, 0njihovi vzgojiin usposabljanju, je po1lrebno po- udariti se to, da morajo zdravstveni vzgojitelji v svojem osebnem ali druzinskem
zivljenju tudi sam i ziveti ponacelih, ki jih pri svojem delu nakazujejo in uvajajo, kajti zgled je zelo ucinkovito v~ojrro sredstvo. Mogoce velja to se posebej za tiste, ki z mladino obTavnava~o vpraJsanje spolnih odIlosov, odnosov v zakonu in v druzinskem zivljenju.
Nasa razprava naj predvsemcimbolj i z pop 01 n i sliko obstojecega stanja, i z 1usc i dosedanje us pes nod e 10, da ga bomo nadaljevaliin iz b ere n a j n u j n e js a vpraSanja in n a j p rim ern e joSe metode, za za kar bomo potem slozno zastavili svoje sileo Se posebaj naj razprava ugotovi, k j e, v katerih predelih nase republike in pri katerih skupinah ;prebivalstva je polozaj najtezji, kajti predvsem tja bomo usmerjali pomoc republiSkihorrga- nov in zavodov s potrebnimi kadri in drugimi sredstvi (n. pro alkoholizem otrok, rahiHs ali podobno).
Mogoce pa bo primerno, cia v razpravi posvetimo najvec pozornosti:
- Delu zdravstvenih domov, njilhovih preventivnih oddelklOv, organov dTuzbenega u:pravljanja in delu dru~benih organizacij za zdravstveni na:predek druzine ter .raznim metodam dela z druzino.
- Uvedbi zdravstvenega prosvetljevanja in vzgoje v redno, zlasti osnovno solstvo in sistemu posolskega izbrazevanja ter nalogam diruzbenih organizacij, ki jih imajo v tej povezavi.
- V:prasanju sodelovanja raznih organizacij v zaIozniski dejavnosti in razsirjanju zdravstvene literature.
- Vprasanju, ee kljub veliki zaosta10sti podezelja ni potrebna vecje pomoci zlasti tista delavska druzina, ki se je zaradi nagle industrializacije doseliJ.a iz gospodarsko zaostalih krajev v industrijska sredrsca in se je IS svojo zaostalo miselnostjo, z ukoreninjenimi navadami in razv,adami znasla v novem okolju, z drugacnimi delovnimipogoji, ki terjajo drugacen nacin zivljenja (v pdmerjavi z delavsko druzino, ki zivi ze daIjcasa v mestu in se je temu ze prilagodila, in z druiino, ki se vednozivi na podezelju, a so njeni CIani na delu v mestu). Precejsnje stevilo obolenj v takih druzinah kaze, da priIagajanje novemu okolju ni tako preprosto in da brez smotrne zunanje pomoCi skoro ni izvedljivo. V takih razmerah Je skrb z,dll"avstvenihz,avodov v indu- strijskih srediscih za odpravljanje okvar ria zd!r,avjusLcer hvalevredna, odlloeno premalo pozomosti pa se posveca zdravstveni prosveti in vzgoji teh druzin.
Ob problematiki takih in podobIllih druzm pa moramo obrniti se posebno po- zornost na vlogo, pomen in sele razvijajoco se dejavnost obratnih ambulant in njihove pat:ronazne sluzbe.
107
