ADORNO IN HEIDEGGER / ADORNO S HEIDEGGERJEM
O d m odernizm a do postmodernizma
Al e š Erjavec
1
.
L e ta 1977 j e b rita n sk i a r h ite k t C h a rle s je n c k s objavil knjižno d elo z naslovom Jezik postmoderne arhitekture. V n jem j e priznal, d a j e n a začetk u pisan ja tega d e la sam n a r o b e ra zu m el izraz » postm odernizem «, k ije d o tedaj služil p re d vsem v lite ra rn i k ritiki za označevanje avtorjev ko t so W illiam B u rro u g h s in d ru g i pisatelji, k i j ih o b ič a jn o uvrščajo v ru b rik o visokega m o d ern iz m a . N a
m e sto te g a je Je n c k s izraz u p o ra b il za označitev »konca av a n tg a rd n e g a ek stre
m izm a« ,1 d e ln e vrnitve k trad iciji ter o sre d n je vloge ko m u n ik acije zjavnostjo.
P o le g te g a je zapisal, d a se a r h ite k tu ra d o b ro vklaplja v to novo k u ltu rn o p a ra d ig m o , k e r j e »javna u m e tn o st« .2
Je n c k so v o d e lo j e p re c e j n ep rič ak o v an o postalo izhodišče d ese tle tja d o l
ge ra zp ra v e o p o stm o d e rn iz m u , ki s e je skoraj takoj zatem in istočasno p riče la v E vropi in Z d ru ž e n ih d ržavah te r se n a to naglo razširila p o p la n e tu . N ajbolj vplivno k n již n o d e lo j e b ilo n ajv erjetn eje Postmoderno stanje (1979) Jean -F ran - çoisa L y o tard a, m e d te m ko za avtorja najvplivnejšega b esed ila, n ajp rej objav
lje n e g a le ta 1984 v The New Left Review in n a to leta 1991 še v knjižni obliki p o d istim naslovom , velja F re d r ic ja m e s o n .3 C ep ra v je L yotard v svojem d e lu p re d lagal n e k o lik o n e n a v a d n o ra b o p o jm a »postm o derno « (trd il je, d a m o ra biti u m e tn išk o d e lo n ajp re j p o s tm o d e rn o , d a bi bilo lahko m o d e rn o ) , j e dosegel, d a j e izraz p o stal d o m a č v h u m a n istič n ih in d ru ž b e n ih ved ah . Za razliko o d L y o tard o v eg a d e la je ja m e s o n o v o besedilo p o n u d ilo p re p ro sto in vsestransko razlag o p o stm o d e rn iz m a . Z a ja m e s o n a je p o stm o d ern ize m za d n ja k u ltu rn a
1 C harles Jencks, The Language of Postmodern Architecture, Academy Editions, L ondon 1977, str. 5.
2 Ibid. Prim , tu d i Aleš Erjavec, Estetika in kritična teorija, ZPS, L jubljana 1995 in K podobi, ZKOS, L jubljana 1996.
* F red ric Ja m eso n , Postmodernism, or, The Cultural Logic o f Late Capitalism, Verso, L on
d o n 1991.
Al e š Er ja v e c
d o m in a n ta v okviru o bstoječega o b d o b ja kapitalizm a. V n a s p ro tju s p re jšn ji
m a sto p n ja m a k u ltu rn e g a razvoja, ÿ. re alizm o m in m o d e rn iz m o m ,je p o s tm o d e rn iz e m - p o ja m e s o n u - k u ltu ra o b d o b ja m u ltin a c io n a ln e g a k ap itala. G re za prvo k u ltu rn o d o m in a n to , ki s e je pojavila v Z d ru ž e n ih d ržavah i n j e p o p o l
n o m a k om odificirana.
Jen c k so v o d elo j e p rite g n ilo tolik šn o p o z o rn o s t v širših k u ltu rn ih k ro g ih tudi zato, k e r je , k o t j e trdil Ja m e so n , izm ed »vseh u m e tn o s ti a r h ite k tu r a v bistvu najbližje ek o n o m iji« .4 Z d ru g im i b e se d a m i, J e n c k s j e p o n ak lju čju o p a zil p o m e m b n o dejstvo, d a p o d p o stm o d e rn im i k u ltu rn im i p o g o ji a r h ite k tu r a p redstavlja k u ltu rn o fo rm o par excellence, zato n i bilo tak o p re se n e tljiv o , k o t se j e zdelo v p o zn ih se d e m d e setih letih , d a j e prav k n jig a o a rh ite k tu r i začela
p o s tm o d e rn o razpravo.
J e n c k s je vpeljal izraz, k ije n ad a lje u sp e š n o povezal n ezd ru žljiv e p o g le d e n a u m e tn o s t in k u ltu ro sed e m d e se tih let, ki so vsebovali zelo ra zličn e o z n a č b e k o t sta »transav antgarda«r’ in d e k o n stru k c ija . N jiho ve sk u p n e p o te z e so bile u p o ra b a figuralik, regio n alizem , ek lek ticizem , tra d ic io n a liz e m in p o g o sto estetizira n a in p o tro šn išk a narava, s č im e r so se v izu aln o o d d a ljili o d s ta n d a r d n ih fo rm in n o rm m o d e rn iz m a d v ajsetega stoletja.
K er sta bila m o d ern iz em (in » m o d ern a « u m e tn o s t k o t d e ln a so zn a čn ica) m o č n o v ezan a n a tem o m o d ern o sti, j e v p ra šan je p o s tm o d e rn iz m a k m a lu raz
krilo tu d i svojo filozofsko razsežnost, k ije p re se g a la ozko p o d ro č je u m e tn o s ti in njih o v eg a p o g o stn eg a (in filozofsko m anj p o m e m b n e g a ) p re im e n o v a n ja . P o stm o d e rn izem j e v n asp ro tju z n e k a te rim i izm ed te h o z n a k nosil zelo d r u g ačen in zagotovo bolj g lo b o k p o m e n , saj j e bil vezan n a širšo k a te g o rijo post- m o d e rn o sti ko t sin o n im a za postindu strijsko, g lo b a ln o in p o s th isto rič n o d ru ž bo, o ziro m a n a o b d o b je m u ltin a c io n a ln e g a k a p ita la (s le d e č J a m e s o n u , k i j e ta p o jem prevzel od E rn e sta M an d ela).
R azprava o p o stm o dernizm u in p o s tm o d e rn o s tije p ostala p o le m ič n a p re d vsem s k ritik o , ki j o j e n a p o stm o d e rn iz e m u sm eril n em šk i filo z o fjiirg e n H a berm as. V vplivnem p red av an ju , ki g a je im el s e p te m b ra le ta 1980 v F ra n k fu r
tu p o d naslovom »M odernost —n e d o k o n č a n i p ro je k t« ,(’j e H a b e rm a s trd il, d a j e p o stm o d e rn iz e m n eo k o n zerv ativ n o n a sp ro to v a n je id e a lo m , ki sta j i h p o
stavila m o d e rn o s t in razsvetljenstvo. P o H a b e rm a so v e m m n e n ju s e je p o s tm o d e rn iz e m pojavil ko t k u ltu rn o (in u m e tn išk o ) n a s p ro ÿ e n a p r e d n i av a n tg a rd i in m o d e rn istič n i u m e tn o sti dvajsetega stoletja. N a m e sto a v to n o m n e , kri ti č-
4 Ibid., str. 5.
5 Cf. predvsem Achille Bonito Oliva, Transavant-gardeInternational, G iancarlo Politi Edi
tore, M ilano 1982.
0 Cf.Jü rg e n H aberm as, » M o d e rn ity -A n In co m p lete P roject«, v: H al F o ster (u r.), Post
modern Culture, Pluto Press, L ondon 1985, str. 3-15.
n e, ra d ik a ln e in o svobajajoče narav e m o d ern iz m a , je p o stm o d ern ize m sm o tr
n o p o n u d il k o m o d ific ira n o , k o m ercializiran o in p o tro šn išk o u m e tn o s t ter k u ltu ro , k ije p o trjev a la — in n e spodk opavala - obstoječo d ru ž b e n o in p o litič
n o d ejan sk o st. S ledila j e d o lg a razprava, v k ateri so zagovorniki m o d e rn o sti (in m o d e rn iz m a ) n asp ro to v a li svojim kritikom , ki so svoje » an tim o d ern e « p o g le d e b ra n ili s sklicevanjem n a N ietzscheja, H eid eg g erja, M ichela F o ucau lta in J a c q u e s a D e rrid a ja . N a ta n a č in je H a b erm as p o stm o d e rn iz e m im p licitn o o b d o lžil p rip a d n o s ti k u ltu ri, k ije n a stran i esteblišm enta, n am esto d a bi p o d p ira l e s te b lišm e n tu n e n a k lo n je n o m o d e rn o u m etn o st, k ije bila, sledeč d o k a
zom , ki s o j i h razvili avtorji dvajsetega stoletja ko t so T h e o d o r W. A d o rn o , E rn s t B loch in celo C le m e n t G re en b erg , n ek o m ercialn a, subverzivna in »av
te n tič n a « zn o traj n e a v te n tič n e g a m o d e rn e g a in kapitalističn eg a d ru ž b e n e g a u n iv e rz u m a , k ije , k o t kaže, v dvajsetem stoletju dosegel svoj v rh u n ec. V tem p o g le d u — in to b o e n a izm ed glavnih trditev tega član ka - se e d e n izm ed v o d iln ih filozofov dvajsetega stoletja, M artin H e id e g g er (1889-1976), n e razli
kuje o d filozofa p o d o b n e veličine, kakršen je T h e o d o r W. A d o rn o (1905-1969).
Za H e id e g g e rja j e m o d e rn o o b d o b je predstavljal »Čas p o d o b e sveta« (k o tje p o im e n o v a l b e se d ilo iz le ta 1938), u niverzum v k aterem j e svet p re n e h a l biti
»živeti svet« v svoji n e p o s re d n o s ti ter j e n a s p ro tn o postal p re d m e t k o n te m p la cije in in s tru m e n ta liz a c ije , n e n e h n o p o u d arja jo č m o d e rn o d elitev n a ob jekt in su b jek t, ki s e je najbo lj o p a z n o pričela z du alistično in o k u la ro c e n tristič n o filozofijo R e n é ja D escartesa, v e n d a r p a j e im ela svoje zgodovinske k o re n in e že v h e le n iz m u , k jer j e bilo m išljenje lo čen o o d teorije. » H eid egg erjeva kriti
ka o k u la ro c e n triz m a p o so k ra tsk e grške misli s e je razširila tu d i n a prev lad u jo če z a h o d n e filozofske in zn a n stv e n e tradicije. ‘V theoria, p reo b lik o v an i v con- templatio,’ zapiše, ‘se p rik aže že v grškem m išljenju prip rav ljen i n ag ib k g led a
n ju , ki lo ču je in deli. V rsta p o seg ajo čeg a n ap red o v an ja z za p o red n im i, m ed seboj p o v ezan im i k o ra k i v sm eri tega, kar j e tre b a zajeti z o česom , se sam o p o k až e k o t v e d n o stn o n o rm a tiv n o .’ N adaljnji korak j e bil sto rjen , ko s e j e theoria zlila z o p azo v an jem , ki v n em ščin i (Betrachten) vsebuje o stan k e latinske
g a tractare, u p rav ljati in izboljšati. Z nanost, u tem eljen a n a vizualnem vod en ju j e b ila torej vse prej k o t b re z in te re sn a .« 7 Po H eidegg erjev em m n e n ju isto ve
lja za teh n o lo g ijo , ki je svojo najvišjo razvojno stopn jo d o seg la v dvajsetem sto letju . N ič č u d n e g a to rej, d a j e H e id e g g e r to stoletje in zgodovino, k ije do n je g a vodila, videl v a p o k a lip tič n ih izrazih ter kljub (ali celo zaradi njega) te h n o lo šk e m u n a p re d k u , k o t o b d o b je p ro p ad a. Sam o u m e tn o s t (in predvsem poezija, ki n i u te m e lje n a n a g led an ju , tem več poslušanju) je v H eid egg erje-
7 M artinjay, Downcast Eyes. The Denigration of Vision in the Twentieth-Century French Thought, U niversity o f C alifornia Press, Berkeley 1993, str. 270-271. N avedek iz H eideggerja j e iz njegovega besedila »Z nanost in refleksija« (1954).
vem p o g le d u o h ra n ila nekaj izvirne n e p o s re d n o s ti človekove ek sisten ce; sicer p a m o d e rn a d o b a ni bila nič d ru g e g a k o t e p o h a , v k a te r ije b ila b it p o z a b lje n a in n a d o m e šč e n a s tem , k a r je H e id e g g erjev s o d o b n ik T h e o d o r W. A d o rn o im enoval instrumentalni um: »Ratio, k i j e bil p o p o ln o m a in s tru m e n ta liz ira n te r s tem o ro p a n sam orefleksije in refleksije tega, k a r j e izključil, m o ra iskati sm isel, ki g a je sam izbrisal. T o d a v stan ju , k ije n u jn o p riv ed lo d o te g a v p raša
nja, ni m o g o č d ru g o d govor k o t n ičn o st, k a r o b lik a o d g o v o ra ž e je . Z g o d o v in ska n e izb e žn o st te a b su rd n o sti ji dovoljuje, d a se kaže k o t o n to lo šk a; t o j e tan čica iluzije, p ro izv ed en e s stran i sam e zg od ovin e.«8 V tak šn ih o k o lišč in a h (to d a a n a liz iran ih z d ru g a čn im i izrazi) j e H e id e g g e r trd il, d a » [s] e zdi, d a se tako k o t tu d i v celo tn i m o d ern o sti, ta p o se b e n značaj ek sisten ce, oz. v H e id e g - gerjevih po jm ih , ‘sm isel b iti’, v našem času pojavlja n a jp re j in n ajb o lj ja s n o v estetskem izkustvu.«0
Z n a sto p o m p o stm o d e rn e (ali p o stin d u strijsk e ) d ru ž b e s e j e stan je s p re m en ilo in g lo b aln e te r g loboke zgodovinske in d ru ž b e n e s p re m e m b e vplivajo tu d i n a k u ltu ro in u m e tn o st, kar velja tu d i za njih o v e an a liz e in ozn ak e: v d o lo čen ih k u ltu rah in deželah so p o stm o d e rn iz e m presojali zelo k ritičn o (n p r.
v Z ah o d n i N em čiji), pri če m e r j e ostalo sp lo šn o p re p rič a n je , d a m o d e rn is tič n a »um etnost« (in ne p o stm o d e rn a » kultura«) še v e d n o o h ra n ja svojo k ritič n o in av to n o m n o vlogo. E nako j e veljalo za o rto d o k s n e m ark sističn e av to rje, ki so vsi pristajali n a tradicijo razsvetljenstva. V n e k a te rih d ru g ih k u ltu ra h in deželah , k o t n p r. v tistih iz d ru g e g a sveta, so p o s tm o d e rn iz e m v g lavn em d o je m ali k o t nekaj pozitivnega, p ri č e m e r so n jegov p ro k la m ira n i p lu ra liz e m in vsebovane n ea v a n tg a rd n e p o teze v elik o k ra t služile k o t sk u p n i im en o v alec za vrsto u m e tn išk ih trendov.
2
.
D anes, leta 2001, sm o že glo b o k o v p o stin d u strijsk i d o b i, k i j e o b e n e m o b d o b je m u ltin a c io n a ln e g a kapitala. V seb in a J a m e s o n o v ih an aliz j e p o stala naša vsakdanja stvarnost. Svet j e g lo b aln i o d e r, n a k a te re m la h k o vsaka vas in vsak p o sam ezn ik ig ra n e k o vlogo - v e n d a r vlogo, ki se v e č in o m a d aje g le d e n a m e h a n iz m e zabavne industrije, ki o b seg a vse o d film ov v stilu H ollyw oo da d o politike in filozofije.
D anes se m o d ern iz em dvajsetega sto letja vse bolj k aže k o t stil, ki p rip a d a p retek lo sti. En n ačin obravnave te p re te k lo sti j e tu d i p o g le d n a dva n je n a
8 T h e o d o r W. A dorno, »Trying to U n d ersta n d Endgame«, v: B rian O ’C o n n o r (u r.), The Adorno Reader, Blackwell, O xford 2000, str. 348.
11 G ianni Vattimo, The Transparent Society, Polity Press, C am bridge 1992, str. 45.
Al e š Er ja v e c.
filozofa in n ju n a p o g le d a n a u m e tn o st. A d o rn o in H e id e g g e r sta o bširn o pisa
la o dvajsetem sto le tju in o njegovi u m etn o sti, č e p ra v je bil n ju n izbor u m e t
n o sti (m e d d ru g im ) p o p o ln o m a različen. O b e n e m želim po kazati n a kakšne n a č in e j e b ila n ju n a filozofija u p o ra b lje n a ned avno , tj. v » p o stm o d ern em « okviru, s č im e r j e p re se g la om ejitve m o d e rn e dobe.
P red v sem n a m e ra v a m obravnavati n ju n m ed seb o jn i o d n o s znotraj zgo do v in sk eg a in k u ltu rn e g a okvira dvajsetega stoletja. T a k o je n a nek i n ač in dvaj
seto sto le tje k o t tako te m a teg a besed ila, v en d a r obravn avan o skozi prizm o, ki j o p o n u ja k ra tk a o b ravnava p o g led o v A dornove in H eidegg erjeve filozofije
u m e tn o s ti.
R azlogi za izb iro te h dveh filozofov ko t p a ra d ig m a tič n ih za d o lo č e n e vi
d ik e ra zp ra v n a p o d ro č ju filozofije u m e tn o sti v dvîysetem sto letju so m n o g o teri. N a jp rej, tak o A d o rn o k o t H e id e g g e r predstavljata n e le dva vélika, tem več tu d i dva o s re d n ja filozofska lika p re te k leg a stoletja. D elo Jea n -P au la Sar
tra, M a u ric e a M erleau-P ontyja, Ja c q u e sa D errid aja ali G ian n ija V attim a, če o m e n im le n e k a te re , n e bi b ila m o žn a v takšnem smislu k o tjih p o zn a m o brez H e id e g g e rje v e filozofije. T o rav n o tako velja za A d ornovo d ed iščin o , uveljav
lje n o v k ritič n e m m išljen ju v zadnji polovici stoletja. P oleg tega bi se zdeli b re z n je g a pom anjkljivi p o g le d i, ki zadevajo kultu ro, m o d e rn istič n o u m e t
n o s t in glasbo dvajsetega sto leÿ a, tako k o t tu d i naša m eto d o lo g ija , ki n e bi b ila s p o s o b n a vključiti n jegove n eg ativ n e dialektike. Se e n k r a t j e o čitn a p o d o b n o s t s H e id e g g e rje m , k ije posebej v svojih p o zn ejših spisih prav tako sku
šal v svoj lastn i d isk u rz vgrad iti sam orefleksivne in an tire d u k tiv n e m eh a n iz m e , ki bi n jeg o v o m išljen je odvračali od tega, d a bi ga b ilo m o g o če asim ilirati in in stru m e n ta liz ira ti. Kljub tem u , d a o čitn o obstajata n a različn ih stra n e h dvajseteg a sto letja - A d o rn o n a levi in rad ik aln i te r H e id e g g e r n a d esni in ko n zerv ativ n i - se tak o ti dve stran i dan es v en d a rle kažeta bolj ko t bregova iste re k e k o t p a p re p ro s ta p o g le d a brez sk u p n eg a im enovalca. P o d o b n o ko t H e id e g g e r j e im el tu d i A d o rn o širok vpliv, čeprav bolj fra g m e n ta re n in ni p red stav ljal v zroka za » p rip ad a n je« , k ij e bilo tako zn ačiln o za m n o g e privr
že n c e H e id e g g e rje v e misli.
A d o rn o in H e id e g g e r pred stav ljata dva vidika k u ltu re dvajsetega stoletja:
prvi j e h isto rič n i, k ritičn i in ra d ik a ln i, m e d te m ko d ru g i teži k brezčasnosti, k o n te m p la tiv n o sti in a n tim o d e rn o s ti. Isto velja za večino k u ltu re dvajsetega sto leÿ a: o b staja a v a n tg a rd a in m o d e rn istič n a u m etn o st, ki j e svetovljanska, u rb a n a in p re z ira vse p r e d h o d n e n o rm e in v re d n o te , d o p o ln ju je jo d ru g i seg
m e n t u m e tn o s ti in k u ltu re dvajsetega stoletja, k i j e trad icio n alističen , klasi
č e n in n eo k lasic ističen , vezan n a n a ro d in tradicijo, pod eželje in n a ahistorič- n o m itič n o in id e a liz ira n o p re te k lo st - ki p a se dan es kaže kot, to je tre b a reči,
nič m anj izm išljen ko t so bili vzroki za n a v d u še n o ra z b u rje n je g le d e p r ih o d nosti in sedan josti njegovega svetovljanskega m o d e rn is tič n e g a dvojnika.
A d o rn o v a n e n a k lo n je n o st d o H e id e g g e rja j e sp lo šn o z n a n a in najb olj o čitn o izp rič an a v d elu Žargon pravšnjosti iz le ta 1964, ki p re p rič ljiv o razkriva njegovo zaničevanje H e id e g g erja in tega, za k a r s e j e ta zavzem al. T u d i v d r u gih vidikih se poti A d o rn a in H e id e g g e rja n ista križali; še n e tak o d av n o bi se že razm išljanje o tem zdelo n e m o g o če . V e n d a r p a u te g n e biti z n aše zdajšnje so d o b n e perspektive, ki sem jo n a k ra tk o orisal, m o ž n o in celo n u jn o povezati ta dva vélika lika p re te k le g a stoletja, kajti zdi se, d a o b staja - ali bo lje, zdi se, d a s e j e pojavil - sk u p n i im enovalec te h dveh m islecev,10 k i j e v veliki m e ri odvisen predvsem o d n ju n e filozofije u m e tn o s ti. V m islih im am izjem en p o m en , ki sta g a oba pripisovala u m e tn o sti, ki s ta jo sm a tra la k o t najvišjo o b s to je č o o b lik o ustvarjalnosti, ki se n a d a lje izm ika p a ste m o d tu jitv e in n e re sn ic e . K ot piše G ianni V attim o, nihilizem m o d e rn o s ti o b staja v v srk a n ju » u p o ra b n e vred n o sti v m en jaln o v red n o st« 11 in tu d i u p ira n je u m e tn o sti ta k šn e m u »vsrka
nju« j e tisto, ki povezuje A d o rn a in H e id e g g e rja . K ot zag o v o rn ik ra d ik a ln e g a m o d e rn iz m a S ch ö n b erg a in B ecketta (v n a sp ro tju s H e id e g g erjev im v re d n o ten jem bolj tradicio n alističn ih pesnikov) A d o rn o zagovarja trditev , d a »v sve
tu m a n ip u lira n e g a ko n sen za lahko p ris tn a u m e tn o s t govori sam o m o lč e « .12 U m e tn o st n ad alje za o b a p o n u ja p riv ileg iran i vstop v re sn ic o , ki se v e n d a rle n e n a n a ša n a lepo v sm islu p o p o ln e h a rm o n ije , s č im e r se iz o g n e ta n e k a te rim bolj trad ic io n a lističn im razlagam in in te rp re ta c ija m u m e tn o s ti.
O pazovana s te perspektive se m isleca k ažeta p re sen etljiv o b lizu d ru g d r u g em u - k a r j e seveda le d e ln o res, saj m e d n jim a o stajajo v elik an sk e razlik e in n asp ro to v an ja. K ot že re č e n o , pred stav ljata — ali p rip a d a ta — d v em a g lav nim a tokovom a evropske k o n tin e n ta ln e filozofije dv ajseteg a stoletja. K ar j u pove
zuje n i to lik o n ju n o delo, tem več zgodovinski in k u ltu rn i okvir, ta p a j e okvir m o d e rn iz m a . M oram biti n atan č en : okvir m o d e rn iz m a n i m išljen v sm islu, ki bi nam igoval, da se tako A d o rn o k o t H e id e g g e r n a n a š a ta n a m o d e rn is tič n o u m e tn o st, vssÿ n e v tra d ic io n a ln e m sm islu: d o lg o j e veljalo, d a p o d p ristn i m o d e rn iz e m sodijo S ch ö n b erg , K andinski, B eck e tt - k o t trd i sam A d o rn o - m e d te m ko Rilkejeva, T raklova in p re d v sem H ö ld e rlin o v a poezija, ki j o je poveličeval H eid eg g er, zagotovo n e u stre z a te m u okviru.
Al e š Er j a v e c
10 E den izm ed redkih avtorjev, k ije že v o sem desetih letih povezal A d o rn a in H eid e g gerja je G ianni Vattimo. Cf. predvsem G ianni V attim o, Konec modeme, L iterarno-um etniš- ko društvo L iteratura, Ljubljana 1997. Prim erjaj tudi: Jo s de M ul, »H egel, H eid eg g er, A dorno in konci um etnosti«.
11 Vattim o, Konec modeme, str. 25.
12 Ibid., str. 53.
3.
N ekaj sk riv n o stn eg a j e v tem v re d n o te n ju m o d e rn iz m a in njegovih ku l
tu rn ih te r u m e tn išk ih k o n tek sto v in njihovih vrzeli, kajti za zn a te n del u m e t
n o sti dvajseteg a sto le tja n e veljïyo om ejitve, ki s o jih postavili m o d e rn iz e m in te o rije , ki ga p o d p ira jo . T o n e velja le za nadrealizem , k a te re g a sta om alova
ževala tak o A d o rn o k o t H a b e rm a s i n j e bil n p r. šele n ed a v n o re h a b ilitira n s s tra n i R o salin d K rauss13 in H a la F o sterja,14 z n a m e n o m p o n o v n e g a o v re d n o te n ja in s tem n o rm a tiv n e re k o n fig u rac ije m o d ern ističn ih u m etn išk ih p a ra d i
g em k o t sta j i h vzpostavila C le m e n t G re e n b e rg in M ichael F rie d ,lr’ tem več tu d i za vrsto k u ltu rn ih in u m e tn išk ih pojavov dvajsetega stoletja, ki se razteza
jo o d a r h ite k tu r e in te rn a c io n a ln e g a stila do p o zn ih klasičnih slik G iorgia de C h irica. N e m a r a je m o g o č e v tem p o g led u stanje m o d e rn iz m a sm iselno pov
zeti z n av a ja n jem izjave W olfganga W elscha iz o sem d esetih let, ki zadeva o d n o s m e d m o d e rn o s ÿ o in p o stm o d ern o stjo : » P o stm o d e rn o st p reči vednost, d a se to ta lite ta n e m o re p rik az ati d ru g ače, k o t d a se d o lo č e n a p a rtik u la rn o st postavi v položaj a b so lu ta i n j e tako neizb ežn o vezana n a o d p ra v o ostalih p a r
tik u la rn o sti. [...] P o s tm o d e rn o s t se p rič n e tam , kjer se k o n č a to taliteta.« 10 Z d ru g im i b e se d a m i, m o d e rn iz e m je v tej razpravi zgolj zgodovinski okvir z n o tra j k a te re g a o b stajajo n e m o d e rn istič n e težnje, k ijih p on azarjajo R ain er M aria R ilke (1 8 7 5 -1 9 2 6 ), A n to n io G audi (1852-1926), E zra P o u n d ( 1885—
1972) a lijo ž e P le č n ik (1 8 7 2 -1 9 5 7 ), ki p a ostajajo n a ro b u ali izven m o d e rn iz m a - se pravi, m o d e rn iz m a k o t tiste p artik u larn o sti, k ije d oseg la to talite to s te m , d a j e se b e p ostav ila v položaj ab so lu ta in to dovršila z u činkovitim ovira
njem ostalih partikularnosti}1
T o d a , ali j e ra d ik a ln o p o n o v n o v re d n o te n je m o d e rn iz m a dvajsetega sto
le tja d e ja n sk o m o žn o? Ali n e p o sta n e takšna revizija sam a žrtev svojega lastn e
ga zg o d o v in sk eg a in ep istem o lo šk eg a okvirja? M ar ni vprašljivo, č e j e danes to taliz irajo č p o g led , ki bi obsegal to talite to m o d e rn e u m e tn o sti (ko t je že leta
13 Cf. n p r. R osalind E. Krauss, The Optical Unconscious, MIT Press, C am bridge (Mass.) 1994.
14 Cf. H al Foster, Compulsive Beauty, MIT Press, C am bridge (Mass.) 1993.
15 Cf. Friedov odgovor Kraussovi v: M ichael Fried, Art and Objecthood, University o f Chi
cago Press, C hicago 1998, predvsem str. 58.
10 W olfgang W elsch, »M odernité et postm odernité«, Les cahiers de Philosophie, 6 (jesen 1988), str. 25.
17 M orda se ta izjava zdi p re tira n a in prem alo p o d p rta z zgodovinskimi dejstvi. N ekateri poskusi p o n o v n eg a v re d n o te n ja zgodovine um etnosti dvajsetega stoletja so že bili izvede
ni: dva izm ed njih sem že om enil, naslednjega (ki izhaja iz drugačnega filozofskega okvi
ra) p a j e opravil P aul C row ther. Cf. Paul Crowther, The Language of Twentieth-Century Art, Yale U niversity Press, New H aven in L o n d o n 1997.
Al e š Er j a v e c
1863 n ap o v ed al in opisal C harles B au d ela ire) in s te m u m e tn o s ti d v ajsetega stoletja, d ejansko m ožen? Ali ni bližja re sn ic i trd itev, d a se d a n e s p o n o v n o v re d n o te n je ne dogaja z ra d ik a ln e in to taliz irajo če m o d e rn is tič n e p e rs p e k ti
ve, tem več s p o stm o d e rn e in fra g m e n tira n e ? A d o rn o in H e id e g g e r se k až eta n e h o te k o t sokrivca takšnega p o sto p k a sp raševanja, ra zlo g za to p a j e bil že o m en jen : zagovarjata dve p revladujoči filozofski izbiri, ki se p o n u ja ta v času m o d e rn iz m a , s čim er p o n o v n o u p riz a rja ta svojski in m e d s e b o jn o zam enljiv o d n o s »gosp o d arja in hlapca« k o t g a j e p rik azal H e g e l v svoji Fenomenologiji duha, o b e n e m p a p o n u ja ta p o d p o ro za m o ž n o in n u jn o k o n tin u ite to p o stm o d e rn iz m a s u m etniškim i p re d h o d n ik i dvajsetega sto letja in z z g o d o v in o u m e t
nosti in k u ltu re m anj bližnje pretek lo sti.
In te rp re ta c ije m o d e rn iz m a v tem o b d o b ju p o m o d e rn iz m u d ob iv ajo raz
lične in n a sp ro tu jo č e oblike. E no izm ed tak šn ih p o n u ja n p r. za g o v o rn ik m o d e rn iz m a C harles H a rriso n v anto lo g iji Art in Theory 1900 -1 99 0. A n Anthology o f Changing Ideas iz leta 1992.18 V a n to lo g ijo , k i je p o stala e n a iz m e d s ta n d a r d n ih re fe re n c za teorijo u m etn o sti dvajsetega sto leÿ a, sta C h arles H a rris o n in s o u re d n ik Paul W ood vključila o d lo m e k iz A d o rn a , m e d te m ko se M artin H e i
d eg g e r pojavi le zarad i razvpite razp rave F re d ric a J a m e s o n a o V an G oghovi sliki k m ečk ih čevljev v besedilu o p o s tm o d e rn iz m u iz le ta 1984, k je r j e o m e n je n a tu d i H eideggerjeva analiza te slike.1’’ S im p to m a tič n o j e , d a H a rris o n u pošteva A d o rn a le v njegovem o d n o su d o razp rav e o m e h a n ič n i re p ro d u k c i
ji W alterja B enjam ina, H e id e g g erja p a povsem izloči iz okvirja m o d e rn iz m a dvajsetega stoletja, m e d te m k o ja m e s o n , k ritičn i p o stm o d e rn i pisec, u p o ra b i prav H eideggerjevo analizo te Van G oghove slike s p re d a v a n ja »O izviru u m e t
niškega dela« iz leta 1935, d a bi p o n a z o ril razliko m e d d o m n e v n o p o s tm o d e r
nističn im d elo m A n d )ja W arh o la in V an G oghovim m o d e rn is tič n im d elo m . L ahko torej predpostavim o, da dan es H e id e g g e r z a ja m e s o n a p red stavlja moder
nističnega pisca, česar za H arrisonov p o g led zagotovo n e bi m ogli trditi. Z d ru g i
m i b esedam i, za modernista kotje Harrison, je Heidegger nemodemist, medtem ko je za postmodernista kot je Jameson, Heidegger očitno primer modernističnega filozofa.
Seveda bi lah k o veljalo, d a H a rriso n a in W o o d a p re p ro s to n iso zan im ali ti za p le ten i detajli in zagotovo drži, d a n ju n cilj ni b ila a n to lo g ija filozofije in filozofije u m e tn o sti dvajsetega stoletja, tem več teo rije u m e tn o sti. V e n d a rle to n e m o re b iti povsem res, kajti o m e n je n a a n to lo g ija vseb uje tu d i o d lo m k e iz G e o rg a Sim m la, H e n rija B ergso na in celo L e n in a . V tem p o g le d u - n e g le d e n a razloge, zaradi k aterih je H e id e g g e r p re z rt - a n to lo g ija p re p ro s to sled i tradiciji dvajsetega stoletja, po k ateri H e id e g g e r velja za n e m o d e rn ista .
18 C harles H arrison in Paul W ood (u r.), Art in Theory 1900-1990. A n Anthology o f Chan
ging Ideas, Blackwell, O xford 1992.
111 Ibid., str. 1075-1076.
P o g le jm o zdaj kako Ja m e s o n obravnava H eideggerjevo filozofijo u m e t
n o sti. Č lan ek » P o stm o d e rn iz e m ali k u ltu rn a logika p o zn e g a kapitalizm a« ob ja v lje n le ta 1984 v reviji The New Left Review, je Ja m e so n a postavil n a sred iščno m e s to v ra z p ra v a h o p o stm o d e rn iz m u . V n asp ro tju s svojimi m arksističnim i, ra d ik a ln im i in levičarskim i so d o b n ik i - k o t so n p r. Alex C allinicos ali dru g i, d o p o s tm o d e rn iz m a k ritičn i m isleci (tako n p r. J ü rg e n H a b e rm a s in p re te ž n a v eč in a n e m šk ih filozofov in d ru ž b e n ih m islecev), j e J a m e s o n p o s tm o d e rn i
zem sp re je l z o d o b ra v a n je m . Č eprav g a j e obravnaval s k ritičn eg a in skoraj n e sp re je m ljiv e g a stališča, g a je je m a l k o t dejstvo. V tem sm islu j e šlo za p o n o vitev p o d o b n e d elitve p o g le d o v iz šestdesetih in sed e m d e setih let m ed h u m a n istič n im i m isleci, k o t so bili re cim o A dam S chaff ali M ikel D u fre n n e n a eni stra n i te r k ro g a lth u sserja n cev n a d rug i. Z d ru g im i b esedam i, m ed tem ko sije v za četk u o se m d e se tih le t v ečina ostalih ra d ik a ln ih m islecev m o čn o p riza d e
vala zm anjšati p o m e n p o stm o d ern izm a in p ostm odernosti kot n ep o m e m b n e g a m o d n e g a tr e n d a te r pojm ov, ki skušata ogrožati čistost m o d e rn iz m a in m o d e rn o s ti, j e J a m e s o n p o stm o d e rn iz e m vzel resn o in tako razvil e n o izm ed naj
bolj prepričljiv ih in d a ljn o sež n ih teorij p o stm o d ern e k ultu re. (Dejstvo, d a sm o vsi že m alo u tru je n i o d p o jm a p o stm o d ern izm a, tega p o g le d a n e sp re m e n i.)
V za četk u svojega b e se d ila o p o stm o d ern izm u Ja m e so n p rim e rja dve li
kovni deli: V an G oghovo sliko Par kmečkih čevljev'm Čevlje, posute z diamantnim prahom (D iam ond Dust Shoes) A ndyja W arhola. V prvem J a m e s o n vidi p rim e r m o d e rn is tič n e g a slikarstva, m e d te m ko d ru g o p o njegovem m n e n ju p red stav lja p rim e r p o s tm o d e rn e u m etn o sti, saj zapiše: »Diamond Dust Shoes Andyja W ar
h o la n a m o č itn o n e govorijo več z n e p o sre d n o stjo Van G oghovega obuvala; v re sn ic i se n e m o re m u p re ti, d a n e bi rekel, d a n am v resnici sp lo h n e govorijo.
N ič n a tej sliki n e o rg a n iz ira n iti n ajm an jšeg a p ro sto ra za gledalca, ki se sooči z n jo n a zavoju h o d n ik a k ak šn e g a m uzeja ali galerije z vso n je n o k o n tin g en t- n o stjo k ak šn e g a (D e rrid a n e k je p rip o m n i v zvezi z h eid egg eijevsk im i Paar Bauemschuhe, d a j e V an G oghovo obuvalo h etero sek su alen p ar, ki n e d o p u šča n iti p erv erz ije n iti fetišizacije). Tukaj pa im am o nak lju čn i zbir m rtvih p re d m etov, ki skupaj visijo n a p la tn u ko t kakšne re p e, prav tako o ro p a n i svojega p re jšn je g a sveta življenja k o t k u p čevljev, k ije ostal iz Auschw itza ali p a kot o stan k i in sp o m in k i o d k ak šn e g a nerazum ljivega in tragičn ega p o žara n a n a b ito p o ln e m plesišču. P ri W a rh o lu torej n ik ak o r ni m o g oče d o p o ln iti h e rm e n e v tič n e g este in tem o sta n k o m vrniti ce lo tn e g a večjega živetega k o n tek sta plesišča o z iro m a plesa, svetajetseto vske m o d e ali revij o slavnih oseb n o stih .« 2”
J a m e s o n p o n u ja W arh o lo v o sliko ko t ja s e n p rim e r p o stm o d e rn e g a dela.
V e n d a r p a, ko g re za in te rp re ta c ijo zgodnejšega, se pravi, p re d -p o stm o d e rn e - 20 F red ric Ja m eso n , »P ostm odernizem ali ku ltu rn a logika poznega kapitalizma«, Post
modernizem, D ruštvo za teoretsko psihoanalizo (Analecta), Ljubljana 2001, str. 16.
ga (»visoki m od ern izem « ) dela, n e sam o d a izb ere V an G o g h o v o d e lo , te m več svojo arg u m e n tacijo n ad a lje u te m e lju je n a H e id e g g erjev i in te rp re ta c iji te slike iz njegovega p re d a v a n ja /č la n k a »O izviru u m e tn iš k e g a d ela«. J a m e s o n H eid e g g eijev o analizo razu m e k o t » o rg a n iz ira n o o k ro g m isli, d a u m e tn išk o delo vznikne v p re sle d k u m e d Zem ljo in Svetom o ziro m a , k o t bi sam raje prevedel, m ed b re z p o m en sk o snovnostjo telesa in n arav e in p o m e n sk o stjo zapuščine zgodovine in d ru ž b e n e g a « .21 M alo n a p re j J a m e s o n p o n u d i še en opis H eid eggerjevega b ra n ja V an G oghove slike: » Q] e hermenevtično v tem sm i
slu, d a j e d e lo v njegovi n eg ib n i, p re d m e tn i fo rm i vzeto k o t ključ o z iro m a k o t sim p to m n e k e obsežnejše realnosti, k ijo zasto p a k o t svojo k o n č n o re sn ic o .« 22 P o d o b n o idejo p redstavi A d o rn o v svoji Estetski teoriji: » U m etn išk a d e la ra zu m em o sam o tedaj, k o je njihovo izkustvo d v ig n jen o n a rav en razlik o v an ja m ed re sn ič n im in n eresn ičn im , ali k o t p r e d h o d n a s to p n ja , m e d p ra v iln im in n ep rav iln im . [...] R azum evanje u m e tn išk e g a d e la k o t vid eza re s n ic e postavi d elo v o d n o s s svojo n eresn ico , kajti n i u m e tn išk e g a d ela, ki n e d eleži n a n e r e snici, ki m u j e zu n an ja, n eresn ici zgod ovin skeg a tre n u tk a . E stetiki, ki se n e giblje zn o traj perspektive resnice, n je n a n a lo g a sp o d le ti; o b ič a jn o j e k u h a r ska.«23
L ah k o bi se seveda vprašali, zakaj si J a m e s o n p o m a g a s H e id e g g e rje m , d a bi p o d p rl svojo analizo m o d e rn istič n e g a u m e tn iš k e g a d e la in n e s slavnim zagovornikom m o d e rn iz m a ko t j e bil A d o rn o , n e n a z a d n je tu d i zato , k e r j e o njem nap isal celo knjigo.24 Poleg te g a je v re d n o o m e n iti, d a ja m e s o n v istem delu iz le ta 1991, ko piše o A d o rn u , vsaj v o d n o su d o u m e tn o s ti to p o č n e k ritič n o , iz p o sta v lja jo č n je g o v o z m o tn o i n t e r p r e t a c i j o p o lo ž a ja , ki g a S ch ö n b e rg in Stravinski zasedata v zgod ovini glasbe p re te k le g a sto le tja .25 Ali to p o m e n i, d a j e H e id e g g e r bližje » p ristn em u « d u h u u m e tn o s ti d vajseteg a stoletja ko t A dorno? Razlika m ed n jim a j e p o v ez an a z n ju n o n a k lo n je n o stjo d o u m e tn o sti ali teo retsk e v ero d o sto jn o sti, k o t tu d i z vrsto u m e tn o s ti, s k a te ro sta se ukvarjala. V A dornovem p rim e ru j e to b ila m o d e rn is tič n a elitistič n a glasba in elitn a u m e tn o st v splošn em , k a te re prav a n arav a j e v tem , d a n u d i u p o r p re p ro sti in zabavni u m etn išk i izkušnji. »A rhaično,« j e trd il A d o rn o , »se prilasti k o t izkustvo tega, k ar ni izkustveno. V e n d a r p a lo č n ic a izku stven osti zahteva, d a j e izhodišče vsake take p rilastitve m o d e rn a « ,2ti kajti »osvetliti bi
21 Ibid., str. 15.
22 Ibid., str. 16.
23 Theodor W. Adorno, Astetische Theorie. Gesammelte Schriften, 7. zv., Suhrkamp, Frank
furt na Majni 1970, str. 515-516.
24 Cf. Fredric Jameson, Late Marxism. Adorno, or The Persistence of the Dialectic, Verso, London 1990.
25 Cf. Jameson, Postmodernism, or, The Cultural Logic of Late Capitalism, str. 17.
2I'Adorno, nav. delo, str. 518.
Al e š Er ja v e c
b ilo tre b a vso u m e tn o s t z izh o d iščem pri najbolj svežih u m e tn išk ih d elih , raje k o t n a s p r o tn o , sled eč n av a d am historicizm a in filologije, ki, m eščanska p o src u , ra je vidi, d a se n ikoli nič n e sp re m e n i.« 27 Po A d o rn u j e torej izh o d iščn a to čk a n a še m o d e rn e d o b e tista, ki d o lo ča naš o d n o s do p re te k lo sti in n je n ih d e l in n e o b ra tn o . H e id e g g e rje v p o g led j e n atan k o n a sp ro te n : p re te k lo st j e re sn ic a n a še m o d e rn e d o b e , k e r p ristn o p o n u ja tisto, kar j e v n aših m o d e rn ih časih p o stalo p o za b lje n o , in stru m e n ta liz ira n o in o ro p a n o avtentičnosti. V tem p o g le d u so rev izio n ističn o d ržo prevzeli že sam i kritični m isleci. T ako P e te r B ü rg e r v svoji Teoriji avantgarde iz leta 1973 že kritizira A d o rn a g lede o m e n je n e g a p o g le d a , »Kajti A d o rn o teži k tem u, d a bi n a re d il zgodovinsko edinstven p re lo m s trad icijo , k ij e d o lo č e n z gibanji h isto ričn e av an tgarde, za razvojno n a č e lo m o d e rn e u m e tn o s ti k o t take.«28 T a avtentičn ost j e resnica, k i j o H e i
d e g g e r in te r p r e tir a k o t »neskritost«, alétheia: »Na V an G oghovi sliki se do g aja re sn ic a. T o n e p o m e n i, d a j e tu nekaj obstoječega pravilno p reslik an o , tem več sto p i z ra zk ritjem o ro d n o s ti obuvala v n esk rito st bivajoče v celoti, svet in z e m lja v n ju n i p ro tiig ri. [...] K olikor p re p ro steje in bolj bistven o vznikne o b u valo, k o lik o r m anj o k ra še n o in čisteje se o d p re rim ski vo dn jak v svojem bistvu, to lik o n e p o s r e d n e je in bolj zavzeto p o stan e z n jim a vse bivajoče bolj bivajoče.
T a k o se skrivajoča se b it razsvetli. T ako izoblikovana svetloba uravnava svoje sijan je v d elo . T o v d e lo u ra v n a n o sijanje j e tisto lepo. Lepota je eden od načinov, kako biva resnica kot neskritost.«2()
Privoščim o si zdaj še e n p o g le d n a A d orno vo stališče g led e teg a vpraša
nja. Po n jeg o v em m n e n ju m o d e rn o d elo p o n u ja »um etniško izkustvo, ki p o te m ta k e m zah tev a p re j ra zu m ev an je k o t čustven odn os d o d el« .30 T o p a zato, trd i A d o rn o , k e r » [v ]se b in a re sn ic e u m etn išk eg a dela zahteva filozofijo«.31 U m e tn išk o d e lo zah tev a razu m ev an je in zato j e interpretacija tista, k i j e p r e d p o g o j za av te n tič n o u m e tn išk o izkustvo. U m etn išk o d elo zahteva teorijo, zah teva filozofa, ki b o u m e tn ik u in svetu pojasnil smisel njego veg a dela, ki le skozi to in te rp re ta c ijo d oseže status u m etn išk eg a dela. V e n d a r p a ta in te rp re tacija n e o b lik u je »sporočila«: to bi bilo m o goče le v p rim e ru k o m p ro m itira n e u m e tn o sti, n e p a tiste, k i j o A d o rn o po jm u je ko t av ten tičn o u m etn o st, se pravi, a v to n o m n e u m e tn o sti. A d o rn o navaja S ch önb erga, ki pravi, da »se slika sliko, n e teg a k a r pred stav lja« .32 V rsta u m etn o sti, ki jo A d o rn o poveličuje, j e
27 Ibid., str. 533.
28 P e te r B ürger, Theorie der Avantgarde, S uhrkam p, Frankfurt n a M ajni 1974, str. 81.
2!' M artin H eid eg g er, »O izviru um etniškega dela«, Izbrane razprave, Cankarjeva založba, L jubljana 1967, str. 282-283.
90 A d o rn o , nav. delo, str. 528.
31 Ibid., str. 507.
32 Ibid., str. 14.
Al e š Er j a v e c
u m e tn o s t, ki n u d i u p o r, ki n a sp ro tu je p riu č e n e m u e ste tsk e m u o k u su in ki s svojo ra z d ira ln o naravo razkriva n e re s n ic o d ru ž b e v k ateri j e b ila ustv arjen a.
4.
Vprašanje o umetnosti je vprašanje o resnici. T ak o bi la h k o povzeli o sn o v n o trditev m o d e rn istič n e u m etn o sti k o t s e j e razvila v dvajsetem sto letju . U m e t
n o st n e le p o n u ja privilegiran d o sto p d o re sn ic e, tem več j e sam a re sn ic a v n je n i najvišji obliki — ali k o t eks-presija človeškega ja z a , su b jek tiv n e re sn ic e ali ko t ustvarjalna u m etn išk a in m a te ria liz ira n a im-jnesija re sn ic e sveta in n je g o vih u p o d o b lje n ih fragm entov, o d k a te rih vsak, najsi b o v obliki ro m a n a , sk lad be, k ip a ali slike, predstavlja fra g m e n t k o t ro m a n tic is tič n a m in ia tu r a u n iv e r
zum a k o t celote. U m e tn o s tje vsaj p re d z a d n ja o b lik a ustvarjalno sti, v n a s p r o t
j u z industrijsko, ponavljajočo in serijsko p ro d u k c ijo . O b staja za rad i svojega o d n o sa d o resnice, k ij e nerazrešljivo p o vezan z m o d e rn o d ru ž b o te r n je n o n e re sn ic o in neavtentičnostjo. T a k ritik a o b sto ječe d ru ž b e p re te k le g a sto le tja j e še e n a sk u p n a p o teza A d o rn a in H e id e g g e rja . V e n d a r u m e tn o s t te d ru ž b e n e k ritizira n a n ik ak rše n n e p o s re d e n n ač in ; p o d o b n o k o t k u ltu ra , j i n a m e sto tega p o n u ja alternativo. Kot j e izjavil so d o b n i ruski filozof, » k u ltu ra n i d ru ž b en i proizvod, tem več izziv in altern ativ a d ru žb i« .33 Ce u m e tn o s t k ritizira d ru ž bo, se p o d re ja istim pravilom , ki upravljajo to d ru ž b o ; u m e tn o s t n a m e sto teg a s m o trn o p o n u ja e n e g a izm ed re d k ih izho d o v d o u n iv e rz u m a re sn ic e , neskri
tost, k a te ro j e H e id e g g er kasneje d o p o ln il s filozofskim d isk u rzo m , ki p o s n e m a se m a n tič n o n e d o lo č e n o st poezije. A d o rn o v a te o rija je v te m p o g le d u sp e t d ru g a č n a , kajti njegova negativna d ialek tik a n ik a k o r n im a o p ra v k a s p oezijo , tem več z n o tra n jo d in am ik o in d ialek tik o n a še g a m išljenja. N jegov cilj j e v svojem d isk urzu o h ra n iti n ap e to st, ki n a m p re p re č u je , d a bi asim ilirali n je g o vo m isel n a lah ek in p ra k tič en n ačin . V tem p o g le d u n jeg ov n a m e n d o p o ln ju j e tistega, ki g a je n a m e n il avten tičn i u m e tn o sti, kajti tu d i ta naj bi bil k o m p leksen in n o tra n je n a sp ro te n ; re sn ic e, k ijih o b a razkrivata, n iso m itič n e r e snice, k ijih A d o rn o pripisuje H e id e g g e rju , pač p a in te le k tu a ln e re sn ic e, ki v u m e tn o sti vzbujajo n e p re sta n o p o tre b o p o filozofski in te rp re ta c iji. Z n o traj tega m o d e rn istič n e g a u n iv e rz u m a je u m e tn o st, k o t kaže, r e d e k p rim e r av ten tičnosti.
T o d a zakaj j e ta avten tičn o st tak o p o m e m b n a ? L ah k o bi tvegal o d g o v o r, d a velik d el dvajsetega stoletja d ejan sk o še v e d n o p re d sta v lja o b d o b je in d u
33 Mikhai! N. Epstein, After the Future. The Paradoxes o f Postmodernism and Contemporary Russian Culture, University o f M assachusetts Press, A m herst 1995, str. 6.
strijske d ru ž b e . T u d i tam in tedaj k jer to ni, njena miselna podoba in samorepre- zentacija v ztraja k o t p re v la d u jo ča. Z notraj tega okvira p o jm a u stvarjaln ost in u m e tn o s t n o sita tak o težo, k e r o b a p red stavljata dejavnost, k atere p o m an jk a
n je se n e n e h n o odkriva v vsakem tre n u tk u tega trp eč eg a sto leÿ av élik ih zgodb.
N a m o d e rn iz e m bi bilo to rej m o g o če gledati n e k o t n a v rh u n e c vse z a h o d n e u m e tn o s ti v njegovi e n o tn o s ti, tem več bi ga bilo m og oče in te rp re tira ti kot ed in stv e n i in ustvarjalni o d k lo n v razvoju u m e tn o sti in k u ltu re n aše davne in b ližnje p re te k lo sti.
V o b d o b jih re n e sa n se in b a r o k a je bila u m e tn o st in te g rira n a v d ru ž b e n o tkivo; v ro m a n tik i j e b ila o m e je n a n a m aloštevilne aristok ratske in m eščanske k ro g e te r j e d o se g la širše d e le d ru ž b e zaradi n je n ih isto časn ih n a c io n a ln ih p riza d ev an j; sam o v m o d e rn iz m u je bila razglašena za najvišje m erilo človeške ek sisten ce. T a p o g le d , čig ar k o re n in e j e običajno m og oče n ajti tako v ro m a n tiki k o t v m eščan sk i k u ltu ri d ev etn ajsteg a stoletja, doseže svojo najvišjo točko v m o d e rn iz m u dvajsetega stoletja, k ije zaznam oval tako A d o rn a k o t H e id e g gerja. Če prvi p re d sta v lja in te le k tu a ln o in elitistično ra d ik a ln o krilo tega m o d e rn iz m a , d ru g i p re d sta v lja njegovo negacijo, a še v ed n o znotraj tega istega širšega okvira. N a tej p o d la g i lah k o n a jd e m o odgovor n a v prašanje, zakaj J a m e so n u p o ra b i H e id e g g e rja in n e A d o rn a ko t in te rp re ta m o d ern ističn e u m e t
nosti.
V svojem n e d a v n o objav ljen em d e lu L ’oeuvre de V art. La relation esthétique j e G é ra rd G e n e tte zapisal: »Kar zadeva o čitn o n e sk lad n o spravo im en H ei
d e g g e rja in A d o rn a v erja m em , d a j e o p rav ičen a s sim etričn im o d n o so m m ed te m a d v em a n a s p ro tn im a o b lik am a precen jev an ja [u m e tn o sti].« 34
P rav to precenjevanje umetnosti povezuje A d o rn a in H e id e g g e rja - navkljub o g ro m n im razlikam in stališčem , k i jih n ju n i filozofiji zavzam eta d o narave u m e tn o sti, re sn ic e in n ač in a , kako e n a o d stira drugo. S k u pn i m o d ern ističn i okvir o m o g o č a te m a dv em a m islecem a, d a razkrijeta svoje sk u p n e p oteze, ka
te rih p o d o b n o s t se k o t kaže s časom povečuje. Znotraj tega k o n tek sta so Hei- d eg g erjev i p o g le d i n a u m e tn o s t, ki so se večino p re te k le g a stoletja kazali kot n e m o d e r n i, d a n e s in te rp re tir a n i ko t m o d e rn i in m o d ern ističn i, o č e m e r p ri
ča Ja m e so n o v o b ese d ilo . A do rn o v i p o g led i in u m etn ik i, ki jih izpostavlja, p a p o d ru g i stra n i drsijo v p o z a b o in se kažejo k o t kratko d e ja n je v dolgi zgo do vini u m e tn o s ti in p o g le d o v n a n jo , ki ji h je tako strastn o kritiziral. Vsaj za tre
n u te k j e bil A d o rn o z njeg o v o obliko estetske teorije te r u m e tn o stjo , ki j o j e poveličeval, zavržen in m arg in a liz ira n ter n ad o m ešč en i s sk rom n ejšo in p re senetljivo različn o p o d o b o m o d e rn iz m a ter n anjo p rip eto teorijo, n am re č Hei- d eg g e rjev o , ki s e j e n p r. še n ed a v n o kazala k o t zelo n a sp ro tu jo č a m o d e rn iz
34 G érard G en ette, L ’oeuvre de l ’art. La relation esthétique, Seuil, Pariz 1997, str. 11.
Al e š Er j a v e c
m u in idejam , ki so z njim povezane. Kaže tu d i, d a m o d e rn iz e m n e m a r a ni sam o stvar p reteklosti, tem več v re d n o ta , ki p o d sed a n jim i p o g o ji z g o d o v in skega razvoja ni več dosegljiva. Z izg u b ljan jem av to n o m ije , ki j o j e d o s e g la p o d m o d ern iz m o m , s e je u m e tn o s t v e č in o m a p re o b lik o v a la v k u ltu ro in o b staja le m alo m ožnosti, d a se bo n ašel n a č in , s k a te rim bi lah k o o b rn ili ta p roces, ra z e n tam in tedaj, ko b o d o ob stajale d ru ž b e n e in zgodo vin ske ok oliš
čine p o d o b n e tistim iz m o d ern ističn e p retek lo sti. T o p re te k lo o b d o b je j e le p o opisal F re d ric Jam eso n : »K akršna koli že b ila veljavnost H eg lo v ih o b č u tk o v g led e ro m an tik e, je te težnje, ki so vodile v to, k a r s e j e p o z n e je im en o v alo m o d e rn iz e m , zagotovo m o goče p o isto v etiti z e n im iz m e d n ajb o lj iz je m n ih razcvetov u m etn o sti v vsej človeški zgodovini.«sr’
35 F redric Jam eson, The Cultural Tum . Selected Writings on the Postmodern, 1983-1998, Verso, L o n d o n 1998, str. 80-81.
