• Rezultati Niso Bili Najdeni

DELOVNI ZVEZEK

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "DELOVNI ZVEZEK"

Copied!
44
0
0

Celotno besedilo

(1)

DELOVNI ZVEZEK

št. 7/letnik VIII/1999

POSLOVANJE BANÈNEGA SISTEMA V LETU 1998

Andrej HROVAT

Ljubljana, februar 2000

(2)

Gregorèièeva 27

FAKS: 061/178 20 70 TELEFON: 061/178 21 12

UREDNIK ZBIRKE: Boštjan PLEŠEC

Razmnoževanje v 200 izvodih.

GRAFIÈNO OBLIKOVANJE: Tina KOPITAR, Boštjan PLEŠEC

ODGOVORNA OSEBA: doc. dr. Janez POTOÈNIK

Pisna naroèila za zbirko ali publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

KLJUÈNE BESEDE: banke, zavarovalnice, zakljuèni raèuni

(3)

KAZALO

POVZETEK ________________________________________________________ 5 SUMMARY ________________________________________________________ 5 1.UVOD___________________________________________________________ 6 2.MAKROEKONOMSKO OKOLJE _____________________________________ 6 3.DENARNA POLITIKA ______________________________________________ 8 Pregled pomembnejših ukrepov denarne politike v letu 1998 _______________ 10 Januar _____________________________________________________________ 10 Marec ______________________________________________________________ 10 April _______________________________________________________________ 10 Maj ________________________________________________________________ 10 Junij _______________________________________________________________ 10 Julij ________________________________________________________________ 10 September __________________________________________________________ 10 Oktober ____________________________________________________________ 11 November ___________________________________________________________ 11 December ___________________________________________________________ 11 4.ORGANIZIRANOST BANK _________________________________________ 12 5.OBRESTNE MERE _______________________________________________ 13 Obrestne mere Banke Slovenije _____________________________________ 13 Obrestne mere na medbanènem denarnem trgu______________________________ 13 Obrestne mere bank ___________________________________________________ 14 6.KREDITI IN VARÈEVANJE _________________________________________ 15 7.BILANCA STANJA _______________________________________________ 16 AKTIVA ________________________________________________________ 16 PASIVA _________________________________________________________ 18 Banke ______________________________________________________________ 18 Hranilnice ___________________________________________________________ 19 Hranilno-kreditne službe (HKS) __________________________________________ 19 8.IZKAZ USPEHA __________________________________________________ 20 PRILOGA_______________________________________________________ 23

(4)
(5)

POVZETEK

Slovenski banèni sistem je decembra 1998 obsegal štiriindvajset bank (in dve nedelujoèi banki, ustanovljeni po ustavnem zakonu), šest hranilnic in sedemdeset hranilno-kreditnih služb. Delovalo je tudi sedem predstavništev tujih bank. Lani se je število bank znižalo za štiri (tri pripojitve in ena likvidacija).

Bilanèna vsota vseh bank (žive banke in dve nedelujoèi banki, ustanovljeni po ustavnem zakonu) je konec leta 1998 znašala 2,437 milijard tolarjev, kar je za 15.7% veè kot konec leta 1997. Bilanèna vsota hranilnic je konec leta 1998 znašala 9,517 milijonov SIT (kar predstavlja le 0.4-odstotni delež bilanène vsote bank) in se je glede na predhodno leto poveèala za 31.7%. Bilanèna vsota hranilno-kreditnih služb (HKS) se je lani poveèala za 28.6% in je konec leta 1998 dosegla raven 42,960 milijonov SIT (kar predstavlja 1.8% bilanène vsote bank).

Celotni banèni sistem (banke, hranilnice in HKS) je v letu 1998 ustvaril za 300 milijard tolarjev prihodkov, kar je za dva odstotka veè kot leto poprej. Odhodki so lani porasli le za odstotek in so znašali 277 milijard tolarjev. Bruto dobièek je tako znašal 23 milijard tolarjev in je porasel glede na predhodno leto za šestino.

SUMMARY

In December 1998, the Slovenian banking system comprised twenty-four banks and two non-operating banks established by a Constitutional Act, six savings banks, and seventy saving-credit institutions. In addition, seven for- eign banks opened their branches in Slovenia. Last year's number of banks fell by four owing to three take-overs and one liquidation.

At the end of 1998, the balance sheet total of all banks (operating banks and the two non-operating ones established by a Constitutional Act) totalled SIT 2,437 billion, up by 15.7% compared to the end of 1997. At the end of 1998, the balance sheet total of savings banks amounted to SIT 9,517 million, which represented a rise of 31.7% compared to a year earlier and only 0.4% of the balance sheet total of banks. The balance sheet total of saving-credit institu- tions increased by 28.6%, reaching SIT 42,960 million or 1.8% of the balance sheet total of banks.

In 1998, the whole banking system, comprising banks, savings banks, and saving-credit institutions, generated SIT 300 billion of income, up by 2%

compared to 1997. Last year's expenditure edged up 1% amounting to SIT 277 billion. Gross profit therefore totalled SIT 23 billion, rising by one-sixth com- pared to a year earlier.

POVZETEK

(6)

1. UVOD

V delovnem zvezku opisujemo makroekonomske kazalce in pomembnejše ukrepe denarne politike v letu 1998. Predstavljeno je spreminjanje obrestnih mer in z njimi povezano varèevanje in kreditiranje. Prikazana je uspešnost poslovanja banènega sistema in struktura naložb ter sredstev bank, hranilnic in hranilno-kreditnih služb.

2. MAKROEKONOMSKO OKOLJE

V letu 1998 je po oceni SURS gospodarska rast dosegla 3.9%. Èeprav je bil izvoz blaga še vedno najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti, so v okviru domaèega povpraševanja pomembno vlogo odigrale investicije.

Pomemben uspeh je bil v letu 1998 dosežen na podroèju zniževanja inflacije, ki je bila najnižja po osamosvojitvi. Inflacija je ob koncu leta 1998 znašala 6.5%, povpreèna letna stopnja inflacije pa je bila 7.9%. K umiritvi cen v drugi polovici leta 1998 so na eni strani prispevali manjši pritiski s strani politike nadzorovanih cen in sprememb davènih stopenj, na drugi strani pa so v smeri zniževanja inflacije delovali daljše obdobje bolj umirjene rasti plaè (zmanjšano povpraševanje in stroškovni pritiski na cene), upadanje uvoznih cen, realna apreciacija tolarja in krepitev konkurence na domaèem trgu.

Realna apreciacija tolarja v letu 1998 (merjeno z relativnimi cenami življenjskih potrebšèin do košare valut se je lani tolar realno okrepil za 4%) je vplivala na poslabšanje cenovne in stroškovne konkurenènosti slovenskih predelovalnih dejavnosti, saj so se stroški dela na enoto proizvoda v košari valut poveèali za 3%, èeprav je rast realnih stroškov dela na zaposlenega zaostajala za rastjo produktivnosti dela.

Rast skupnega uvoza blaga (realno 10.4%) je lani presegla rast izvoza blaga (realno 8.4%), vendar je trgovinski primanjkljaj zaradi boljših pogojev menjave ostal na približno isti ravni kot v letu 1997 (po plaèilnobilanèni statistiki je znašal 774.9 milijonov USD). Presežek v storitveni bilanci se je precej zmanjšal, kar je kljub višjim presežkom faktorskih storitev in tekoèih transferov vplivalo na zmanjšanje salda tekoèega raèuna plaèilne bilance in nastanek primanjkljaja v višini 3.8 mio USD.

Slovenske gospodarske družbe so leto 1998 po nerevidiranih podatkih iz Poroèila o poslovnem izidu gospodarskih družb Agencije RS za plaèilni promet sklenile z neto èistim dobièkom v znesku 36,536 milijonov tolarjev, kar je prvi pozitivni rezultat v zadnjih petih letih, ko so podatki primerljivi.

Rast plaè je bila lani umirjena tako v zasebnem kot v javnem sektorju, saj se je povpreèna realna bruto plaèa na zaposlenega poveèala za 1.6%, s èimer je bilo doseženo ciljno makroekonomsko razmerje o zaostajanju rasti realne bruto plaèe na zaposlenega za produktivnostjo dela.

Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 1998 znašala 14.5% (v letu 1997 14.4%). Število delovno aktivnih lani se je lani poveèalo za 0.2%, priliv med registrirane brezposelne pa se je poveèal za 0.7% - najveè zaradi izgub dela po preteku delovnega razmerja za doloèen èas, poveèal se je tudi priliv iskalcev prve zaposlitve. Anketna stopnja brezposelnosti po metodologiji ILO je bila v letu 1998 (7.9%) višja kot leto poprej (7.4%), in sicer zaradi zmanjšanja števila

Pozitiven vpliv daljšega obdobja bolj umirjene rasti plaè

Trgovinski primanj- kljaj ostal na

približno isti ravni kot leta 1997

Prviè

pozitiven

rezultat po

petih letih

(7)

delovno aktivnih in poveèanja povpreènega števila brezposelnih po opredelitvah anket.

Po najveèjem javnofinanènem primanjkljaju (1.2% bruto domaèega proizvoda), ki ga je Slovenija zabeležila v letu 1997, ga je v letu 1998 uspela zmanjšati na 0.8% bruto domaèega proizvoda. Zmanjšanje je bilo rezultat restriktivne politike na strani odhodkov (realizirani odhodki državnega proraèuna so bili manjši od sprejetih) in uvrstitve dela prihodkov od prometnih davkov (vplaèanih v januarju 1999) med prihodke proraèuna leta 1998.

Devizne rezerve bank in BS so se v letu 1998 poveèale za 438 mio USD (+10%) in so konec leta 1998 znašale 4,832 mio USD. Celotni zunanji dolg se je lani poveèal za 759 mio USD (+18.2%) in je konec leta 1998 znašal 4,935 mio USD. Zunanji dolg je bil konec lanskega leta za 2.2% veèji od deviznih rezerv.

V letu 1998 so se intenzivno nadaljevale aktivnosti pri vkljuèevanju Slovenije v Evropsko unijo. Konec marca so se uradno zaèela pogajanja Slovenije za èlanstvo v EU. Pred zaèetkom pogajanj je Evropska komisija potrdila Partnerstvo za pristop, ki v enotnem okviru doloèa prednostne naloge in vse oblike pomoèi EU državam kandidatkam v procesu približevanja. Vlada RS je konec marca lani sprejela dokument Državni program za prevzem pravnega reda EU do konca leta 2002, ki je vseboval kratkoroène prednostne naloge pri prevzemanju pravnega reda EU. Septembra 1998 je Slovenija predložila Evropski komisiji prvi sklop pogajalskih izhodišè. Oktobra 1998 je Vlada prejela Skupno oceno prednostnih nalog srednjeroène ekonomske politike Slovenije, ki predstavlja usklajen pogled Slovenije in EU na srednjeroèni gospodarski razvoj Slovenije.

V letu 1998 se je torej gospodarska rast poveèala, inflacija se je umirila, tekoèi raèun plaèilne bilance je ostal približno uravnotežen, javnofinanèni primanjkljaj se je nekoliko znižal, zaposlenost se je prenehala zmanjševati. Rast plaè je bila umirjena in je zaostajala za produktivnostjo dela, kljub tema pa se je cenovna in stroškovna konkurenènost zaradi apreciacije tolarja poslabšala.

MAKROEKONOMSKO OKOLJE

Javno- finanèni primanj- kljaj se je v letu 1998 zmanjšal

Zunanji dolg je bil za 2.2%

veèji kot so devizne rezerve

Nadalje- vanje aktivnosti pri vkljuèe- vanju

Slovenije v

EU

(8)

3. DENARNA POLITIKA

Namen denarne politike je postopno zmanjšanje inflacije in zagotavljanje stabilnosti tolarja. Bližnji cilj je kolièina denarja. V sistemu uravnavanega drseèega teèaja tolarja pa Banka Slovenije intervenira na deviznem trgu le v okviru postavljenih denarnih omejitev.

Od maja 1997 uporablja BS za bližnji cilj denarne politike denarni agregat M3.

Bližnji cilj za leto 1998 je bilo gibanje denarnega agregata M3 v razponu med 18% in 26%. Bližnji cilj denarne politike je bil v letu 1998 dosežen, saj je denarni agregat porasel za 20.2%, kar je v spodnjem obmoèju zastavljenega cilja. K skupni rasti denarnega agregata M3 je najveè prispevala rast agregata (M2-M1), zajemajoèega tolarske vloge, ki niso M1. Omenjeni agregat je bil v zadnjem èetrtletju 1998 za 26.8% višji kot v zadnjem èetrtletju 1997, tolarske vloge nad enim letom pa so se poveèale kar za 40.9%. Devizne vloge prebivalstva pri bankah so lani porasle za 6.1%.

BS je na obseg primarnega denarja in na raven deviznega teèaja najbolj vplivala z odkupi deviz, z dajanjem posojil in z izdajanjem blagajniških zapisov.

BS je v letu 1998 dajala v obtok primarni denar z lombardnimi, kratkoroènimi in likvidnostnimi posojili. Najveèji delež v vseh posojilih so imela dodatna kratkoroèna posojila. Zaradi poveèanja posojil na podlagi vpisanih blagajniških zapisov v tolarjih so porasla stanja likvidnostnih posojil.

BS ponudi bankam dodatno kratkoroèno posojilo na podlagi sprejete vezane vloge Ministrstva za finance. Obdobje èrpanja posojila je enako obdobju vezane vloge (najveè do treh mesecev). Delež posamezne banke v celotnem znesku se doloèi z uporabo koeficienta za èrpanje kratkoroènega posojila.

Povpreèno dnevno stanje èrpanih posojil je lani znašalo 588 mio SIT, kar je bistveno manj kot v letu 1997 (4 mlrd tolarjev). Likvidnostna posojila so predvsem namenjena uravnavanju likvidnosti banènega sistema. Dnevno stanje èrpanih likvidnostnih posojil je v letu 1998 znašalo v povpreèju 357 mio SIT, v letu 1997 pa 166 milijonov SIT. Uporaba lombardnega posojila je bila omejena zaradi velikega obsega vrednostnih papirjev za zastavo.

Najpomembnejši instrument BS za uravnavanje kolièine primarnega denarja pa je zaèasni nakup blagajniških zapisov, saj bankam zagotavlja kvaliteten vir likvidnosti. BS vsak dan od bank odkupuje blagajniške zapise BS v tujem denarju z obveznostjo, da banke prodane blagajniške zapise èez štiri tedne povratno odkupijo. V letu 1998 je BS kupila za 58.9 mlrd SIT blagajniških zapisov. Celoletni povratni odkupi (vkljuèene so obresti) so bili za 2.2 mlrd SIT veèji, kar je neto umik primarnega denarja.

BS je za uravnavanje primarnega denarja najpogosteje uporabljala blagajniške zapise. V septembru 1998 je BS izdala nov blagajniški zapis v tolarjih z dospelostjo 270 dni in z nominalno obrestno mero. Pogoji blagajniških zapisov so se v letu 1998 prilagajali ciljem denarne politike in gibanjem obrestnih mer doma in v tujini. Vseh nakupov blagajniških zapisov, ki so bili vplaèani v tolarjih, je bilo 695.5 mlrd tolarjev; vseh izplaèil pa 691 mlrd SIT in 26 mio nemških mark iz naslova deviznega dela dvodelnega blagajniškega zapisa.

Vseh nakupov blagajniških zapisov v tujem denarju je bilo za 8.9 mlrd nemških mark in 1.2 mlrd ameriških dolarjev, izplaèil pa za 9 mlrd nemških mark in 1.2 mlrd ameriških dolarjev.

Bljižni cilj BS za leto 1998 je bil, med 18% in 24%,

dosežen

Najpomem- bnejši

instrument BS za

uravna- vanje primar- nega

denarja je

bil zaèasni

nakup

blagajni-

ških

zapisov

(9)

Najstabilnejši instrument denarne politike je obvezna rezerva, ki jo morajo imeti banke pri BS. Izraèunava se na vse tolarske vloge, prejeta posojila in izdane vrednostne papirje, katerih lastniki so nebanèni sektorji. Stopnja, po katerih se izraèunava obvezna rezerva, je odvisna od èasa vezave. Za vloge na vpogled in vezane vloge do 30 dni so 12%; za vezane vloge od enega do treh mesecev so 6%; za vezane vloge od treh do šest mesecev so 2% ter za vezane vloge od šest do dvanajst mesecev 1%. Obrestna mera, po kateri BS obrestuje obvezno rezervo na posebnem raèunu, je 1-odstotna (nominalna na letni ravni). Stopnje in obrestna mera za obvezno rezervo so ostale iste kot v letu 1997 in 1996. Povpreèna stopnja obvezne rezerve (izraèunana na vse tolarske vloge) je v letu 1998 znašala 5.7%, kar je ugodnejše kot v letu 1997 (6.1%). Ustvarjene rezerve so v letu 1998 presegle obvezni izraèunani znesek v povpreèju za 4.1%. S 1. decembrom 1998 je BS za neposredne udeleženke sistema bruto poravnave v realnem èasu, to je pri bankah in hranilnicah, ki imajo pri BS odprt poravnalni raèun, ukinila posebni raèun obvezne rezerve.

Na deviznem trgu je BS ponudbo in povpraševanje po devizah uravnavala s predpisano najmanjšo rezervo bank v devizah (devizni minimum); z obveznostjo bank, da usklajuje terjatve in obveznosti v tujem denarju, s predpisom o odprti devizni poziciji ter z brezobrestnim tolarskim depozitom za finanèna posojila, ki so najeta v tujini.

Za zagotavljanje devizne likvidnosti morajo imeti banke predpisani devizni minimum. Meseèni znesek deviznega minimuma je bankam doloèen glede na obseg plaèilnega prometa s tujino, deviznega varèevanja prebivalstva in stanj na deviznih raèunih tujih oseb (od julija 1997 se ne upošteva veè neto prodaja tuje gotovine v menjalniškem poslovanju). Od septembra 1997 morajo imeti banke 60% deviznega minimuma naloženega v blagajniških zapisih BS v tujem denarju (prej 30%). Devizni minimum se je poveèal od 352.3 mlrd tolarjev decembra 1997 na 362.4 mlrd tolarjev konec leta 1998, k èemur sta najveè prispevali rasti deviznih vlog prebivalstva in plaèilnega prometa s tujino.

Bankam je predpisana tudi neto devizna pozicija, ki je razlika med deviznimi dobroimetji in kratkoroèno zadolženostjo banke v tujini in doma. Neto devizna pozicija mora predstavljati najmanj 75% deviznega minimuma.

BS je junija 1997 predpisala bankam, ki opravljajo posle s tujimi plaèilnimi sredstvi, dnevno izraèunavanje njihove odprte devizne pozicije. Namen ukrepa je zavarovanje pred deviznim tveganjem. Odprta devizna pozicija ne sme nikoli presegati 20% jamstvenega kapitala banke. V novembru 1998 je BS predpisala bankam, da njihova povpreèna meseèna devizna pozicija ne sme presegati 10% jamstvenega kapitala z namenom zavarovanja pred velikimi nihanji aktivnih in pasivnih bilanènih postavk.

V letu 1998 je BS na deviznem trgu odkupila 706.1 milijona nemških mark in prodala 360.2 milijona nemških mark. Najpomembnejši instrument posredovanja je bil nakup deviz iz naslova posegov na trge tujega denarja z interventnim nakupnim teèajem. Pri tem posegu izbrane banke odkupujejo devize in tujo gotovino po teèaju, ki ga doloèi BS. Interventno obdobje in teèaj doloèa BS glede na usmeritve teèajne politike. Izbrana banka lahko

DENARNA POLITIKA

Povpreèna stopnja obvezne rezerve je bila v letu 1998 5.7%

Devizni minimum se je v letu 1998

poveèal

Naj-

pombem-

bnejši

instrument

posredo-

vanja na

deviznem

trgu je bil

uporaba

intervent-

nega

(10)

BS je lani od bank zaèasno odkupila 1,128 milijonov nemških mark ter jim povratno prodala 1,218 milijona nemških mark. Najveèji delež v prometu so imeli zaèasni nakupi deviz z obveznim povratnim odkupom èez dva tedna.

V avgustu 1997 je BS ponudila bankam zaèasni odkup deviz z obveznim povratnim odkupom. Banka lahko proda BS nemške marke po nakupnem teèaju BS in jih èez doloèen èas povratno odkupi po prodajnem teèaju na dan sklenitve posla. S tem instrumentom je BS v letu 1998 zaèasno odkupila 823.1 milijonov nemških mark.

Pregled pomembnejših ukrepov denarne politike v letu 1998 Januar

Tolarski blagajniški zapisi

BS je znižala obrestne mere pri vseh tolarskih blagajniških zapisih z rokom dospelosti od dva do šestdeset dni.

Marec

Zaèasni odkup deviz z obveznim povratnim odkupom èez 14 dni

Ponudba je bila dopolnjena z možnostjo zaèasnega odkupa avstrijskih šilingov, italijanskih lir, francoskih frankov in ameriških dolarjev ter z možnostjo neto poravnave pri obnovi posla v istem znesku in isti valuti.

Medbanèni dogovor o doloèanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer Dogovor je bil sklenjen na novo z zaèetkom veljavnosti 1. marca. Znižane so bile najvišje dovoljene obrestne mere za vloge posameznih roènosti.

April

Sprememba sklepa o obvezni rezervi bank in hranilnic

Z uvedbo bruto poravnave v realnem èasu se je pri izpolnjevanju obvezne rezerve prièelo upoštevati stanje na poravnalnih raèunih pri BS.

Maj

Posredovanje na trgu tujega denarja

Konec maja je BS prviè posegla na trge tujega denarja z interventnim nakupnim teèajem (93.90 SIT za DEM).

Junij

Posredovanje na deviznih trgih

BS je doloèila nov interventni teèaj in sicer 94.10 SIT / DEM.

Julij

Medbanèni dogovor o doloèanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer S prvim julijem je zaèela veljati sprememba dogovora, ki je dodatno znižala najvišje obrestne mere za posamezne roènosti vlog in uvedla nominalne obrestne mere za vezane vloge do enega meseca.

September

270-dnevni blagajniški zapis v tolarjih

BS je izdala blagajniški zapis v tolarjih z nominalno obrestno mero (10.78%).

Posredovanje na trgih tujega denarja

BS je intervenirala s teèajem 94.70 SIT / DEM.

Marca in

julija

znižane

najvišje

dovoljene

obrestne

mere za

vloge

razliènih

roènosti

(11)

Oktober

Sklep o spremembi sklepa o neizravnanih aktivnih in pasivnih postavkah banke v tujem denarju (o odprti devizni poziciji banke)

Odpravljen je bil prilagoditveni rok, znotraj katerega bi morale banke uskladiti svojo odprto devizno pozicijo z 20% jamstvenega kapitala.

November

Sklep o spremembi sklepa o neizravnanih aktivnih in pasivnih postavkah banke v tujem denarju (o odprti devizni poziciji banke)

Povpreèna meseèna odprta devizna pozicija ne sme presegati 10% jamstvenega kapitala banke.

Zaèasni odkup deviz z obveznim povratnim odkupom èez dva meseca BS je trikrat v mesecu poveèala interventni nakupni teèaj zaèasnega odkupa deviz.

December

Sprememba sklepa o obvezni rezervi bank in hranilnic

Za neposredne udeleženke bruto poravnave v realnem èasu je bil ukinjen raèun obvezne rezerve.

Zaèasni odkup deviz z obveznim povratnim odkupom èez dva meseca BS je trikrat spremenila interventni nakupni teèaj (zadnji je bil 96.36 SIT / DEM).

DENARNA POLITIKA

(12)

4. ORGANIZIRANOST BANK

Slovenski banèni sistem je decembra 1998 obsegal štiriindvajset bank (in dve nedelujoèi banki, ustanovljeni po ustavnem zakonu), šest hranilnic in sedemdeset hranilno-kreditnih služb. Delovalo je tudi sedem predstavništev tujih bank. Lani se je število bank znižalo za štiri (tri pripojitve in ena likvidacija).

Od delujoèih bank jih je bilo konec leta 1998 enajst v popolni domaèi lasti, deset bank v veèinski domaèi lasti in tri banke v popolni oziroma veèinski tuji lasti.

Neomejeno dovoljenje za poslovanje je imelo konec leta 1998 štirinajst bank, od tega osem bank dovoljenje za opravljanje vseh poslov komercialnega in investicijskega banèništva, pet bank le za opravljanje vseh poslov komercialnega banèništva ter ena banka za opravljanje vseh poslov komercialnega banèništva in nekaterih poslov investicijskega banèništva.

Lani je bilo izdano eno dovoljenje za poslovanje banke in eno soglasje za predstavništvo tuje banke, ni pa bilo izdano nobeno novo dovoljenje za poslovanje hranilnice ali ustanovitev podružnice tuje banke v Sloveniji. V letu 1998 je bilo izdanih petnajst soglasij tujim delnièarjem za solastništvo v slovenskih bankah (predlani le osem).

Bilanèna vsota živih bank je konec decembra 1998 znašala 2,351 mlrd tolarjev in se je glede na predhodno leto poveèala realno za 9.2%. Trem najveèjim bankam (NLB, NKBM, SKB) je pripadalo konec decembra lani 51.7% celotne bilanène vsote (decembra 1997 50.7%), naslednjim štirim 21.3%, preostalim sedemnajstim bankam pa 27%. V letu 1998 sta ostali le še dve banèni skupini:

- banèna skupina NLB (35.3-odstotni tržni delež) in - banèna skupina Banke Koper (6.4-odstotni tržni delež).

Proces koncentracije banènega sistema se odvija poèasi, banke pa išèejo prijazne strateške partnerje in lastnike.

Koncentra- cija

banènega

sistema se

odvija

poèasi tudi

v letu 1998

(13)

5. OBRESTNE MERE

Obrestne mere Banke Slovenije

Eskontna mera je kazalec politike obrestnih mer centralne banke. Ker pri nas praktièno ni posojil ali terjatev z eskontno mero, je pomemben njen demonstracijski uèinek. V letu 1998 je ostala na enaki ravni kot v letu 1997 (10-odstotna nominalno).

Obrestna mera za lombardna posojila je za eno odstotno toèko višja od eskontne mere, vendar je uporaba lombardnega posojila zaradi potrebne zastavitve velike kolièine vrednostnih papirjev simbolièna.

Zakonska zamudna obrestna mera, ki jo obraèunava BS, je znašala v letu 1998 v povpreèju 26.55% (enaka obrestna mera je veljala tudi za likvidnostna posojila v skrajni sili).

Letna obrestna mera za obvezne rezerve bank pri BS je 1-odstotna (nominalno).

V letu 1998 ni bila spremenjena metodologija izraèuna temeljne obrestne mere (revalorizacijska stopnja), ki se od maja 1997 izraèunava kot povpreèje inflacije v preteklih dvanajstih mesecih. S tem je postala temeljna obrestna mera stabilnejša. Povpreèni TOM je v letu 1998 (8.51 % na letni ravni) bil nižji kot v letu 1997, vendar le za 0.3 odstotne toèke.

BS je zaradi zniževanja medletne inflacijske stopnje že med letom diskrecijsko zniževala obrestne mere vseh instrumentov denarne politike, s katerimi uravnava kolièino primarnega denarja v obtoku, razen implicitne obrestne mere repoja deviznih blagajniških zapisov in obrestne mere 28-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov (cene so bile doloèene z licitiranjem na avkcijah).

Implicitna povpreèna nominalna obrestna mera 28-dnevnega repoja se je v letu 1998 zmanjševala od 12.7% v januarju na raven 8.5% v decembru. Tudi obrestne mere za tolarske blagajniške zapise so se lani bistveno znižale (za 60-dnevni tolarski blagajniški zapis je v decembru 1998 nominalna obrestna mera znašala 7.8%, kar je za 5.2 odstotne toèke manj kot v decembru 1997).

Lani so splošnemu znižanju sledile tudi obrestne mere likvidnostnih posojil.

Obrestne mere na medbanènem denarnem trgu

Likvidnost bank je bila v preteklem letu dobra, kar potrjuje zniževanje obrestnih mer na medbanènem denarnem trgu, ki so v decembru 1998 znašale v povpreèju 5.6% (nominalno na letni ravni), kar je za 4.2 odstotne toèke nižje kot v decembru 1997.

V letu 1998 je Ministrstvo za finance (v imenu Republike Slovenije) izdalo zakladne menice za financiranje kratkoroènega zadolževanja državnega proraèuna. Zakladne menice bodo pripomogle tudi k razvoju denarnega trga v Sloveniji. Obrestne mere so se med letom zniževale od 13.2% na raven 8.6%.

OBRESTNE MERE

BS med letom diskre- cijsko zniževala obrestne mere vseh instru- mentov denarne politike, razen dveh

Zniževanje

obrestnih

mer na

med-

banènem

denarnem

trgu

(14)

Obrestne mere bank

Na banène obrestne mere sta moèno vplivala nova medbanèna dogovora o najvišjih pasivnih obrestnih merah (zaèetek veljavnosti s prvim marcem in s prvim julijem). Namen obeh dogovorov je bilo zniževanje pasivnih in aktivnih obrestnih mer.

V letu 1998 so nominalne obrestne mere za vpogledne vloge ostale enake kot v letu 1997 in sicer 1-odstotne. Realne obrestne mere so se v marcu 1998 znižale, in sicer:

- za vezane vloge od 31-90 dni na 2.3% (prej 3.7%), - za vezane vloge od 91-180 dni na 2.8% (prej 4.1%), - za vezane vloge od 181 dni do 1 leta na 3.3% (prej 4.7%), - za vezane vloge nad 1 letom na 5.3% (prej 6.2%).

Obèutneje so se znižale realne obrestne mere še v juliju in sicer:

- za vezane vloge od 31-90 dni na 0.9% (prej 2.3%), - za vezane vloge od 91-180 dni na 1.8% (prej 2.8%), - za vezane vloge od 181 dni do 1 leta na 2.3% (prej 3.3%), - za vezane vloge nad 1 letom na 4.2% (prej 5.3%).

Do konca leta 1998 se obrestne mere niso spremenile.

Realne obrestne mere (nad devizno revalorizacijsko klavzulo) za devizne vloge so konec leta 1998 znašale za devizne vloge na vpogled 1.5% ter za vezane devizne vloge 3.0% (decembra 1997 3.6%)

Povpreène realne obrestne mere nad revalorizacijsko stopnjo za kratkoroèna in dolgoroèna posojila so se v letu 1998 krepko znižale (vplivala je tudi veèja kreditna aktivnost bank). V decembru 1998 so povpreène realne obrestne mere za kratkoroèna posojila znašale 5.9%, kar je za 3.7 odstotne toèke manj kot decembra 1998; za dolgoroèna posojila pa 7.2%, kar je za 3.5 odstotne toèke manj kot decembra 1997. Tudi povpreèna realna obrestna mera nad revalorizacijsko stopnjo za potrošniška posojila se je bistveno znižala, saj je decembra 1998 znašala 4.1%, decembra 1997 pa 8.0%.

Neto obrestna marža, izraèunana kot razmerje med saldom obresti (razlika med realnimi in revalorizacijskimi obrestnimi prihodki in odhodki) in povpreèno bruto obrestonosno aktivo, se je po podatkih BS znižala z ravni 4.9% konec leta 1997 na 4.5% konec leta 1998. Kljub znižanju je neto obrestna marža v Sloveniji še vedno visoka v primerjavi z razvitimi državami.

Povpreèna realna obrestna mera se je v letu 1998 krepko znižala

Neto

obrestna

marža se

je znižala,

vendar je

še vedno

visoka

(15)

6. KREDITI IN VARÈEVANJE

Stanje kreditov je bilo ob koncu decembra 1998 realno za 18.7% višje kot v decembru 1997. V letu 1997 je bil realni porast kreditov 10.5%. Lani so se bistveno poveèali krediti prebivalstvu (realno za 24.2%), pri katerih je delež kratkoroènih kreditov glede na stanje konec decembra 1998 presegel osemdeset odstotkov. Krediti gospodarstvu so se v letu 1998 poveèali realno za 15.4%, kar je za devet odstotnih toèk veè kot v letu 1997. Podjetja so v letu 1998 financirala dobre tri èetrtine svojih kreditnih potreb prek domaèega banènega sistema. V strukturi celotnih posojil je delež posojil gospodarstvu konec decembra lani znašal 60.2%, kar je za 1.8 strukturne toèke manj kot decembra 1997. Z vidika roènosti so se lani dolgoroèna posojila poveèala realno za 21%

(predlani za 12.7%), v enakem obdobju pa je bila rast kratkoroènih posojil 15.2-odstotna (v letu 1997 7.3-odstotna). Delež dolgoroènih posojil v celotnih posojilih se je glede na stanje posojil konec decembra 1998 poveèal na raven 61.0% (decembra 1997 je znašal 59.8%).

Konec leta 1998 je 54.4% obveznosti bank do domaèih nedenarnih sektorjev odpadlo na prebivalstvo, 25.1% na podjetja in druge komitente, 12.9% na vladni sektor in 7.6% na druge finanène organizacije. V primerjavi z letom 1997 se je poveèal delež drugim finanènim organizacijam (za 1.2 odstotne toèke) in prebivalstvu (za 0.4 odstotne toèke), znižal pa se je delež podjetij (za 1.5 odstotne toèke) in vladnega sektorja (za 0.1 odstotne toèke).

Varèevanje prebivalstva v bankah se je v letu 1998 realno poveèalo za 14.3%, kar je za 0.8 odstotne toèke veè kot v letu 1997. Tolarsko varèevanje prebivalstva v bankah se je lani poveèalo realno za 24.8% (predlani za 21.4%), devizno varèevanje pa realno za 5.3% (predlani za 2.2%). V enakem obdobju je rast domaèih cen (inflacija) znašala 6.5% in je krepko presegala rast vrednosti nemške marke po teèaju BS (2.1%).

V strukturi tolarskih vlog (niso vkljuèena sredstva na tekoèih in žiro raèunih) so dolgoroène vloge decembra lani imele v celotnih tolarskih vlogah 17.2- odstotni delež (decembra 1997 15.5%). V strukturi deviznih vlog so dolgoroène vloge konec decembra 1998 predstavljale 9.7% vseh deviznih vlog, kar je za 0.6 strukturne toèke veè kot decembra 1997.

V letu 1998 se je poveèal delež tekoèih prejemkov prebivalstva (zajete so neto plaèe, drugi prejemki iz delovnega razmerja in transferni prejemki), ki jih ti namenjajo varèevanju v bankah. Ta delež je v letu 1998 znašal 9.4%. Kar 80.9% rasti varèevanja v lanskem letu predstavlja tolarsko varèevanje. Delež

e l e D : 1 a l e b a

T tekoèihprejemkovprebivalstva,namenjenvarèevanju

T I S d r l m

v Deleprirastavarèevanjavprejemkih,v% i

k m e j e r

P Prirastvarèevanja Skupaj Tolarsko Devizno 3

9 9

1 730.5 94.7 13.0 3.3 9.7

4 9 9

1 895.4 124.5 13.9 8.7 5.2

5 9 9

1 1,066.5 126.6 11.9 4.0 7.9

6 9 9

1 1,277.0 114.1 8.9 4.9 4.0

7 9 9

1 1,437.8 130.2 9.0 7.6 1.4

8 9 9

1 1,581.1 148.6 9.4 7.6 1.8

v o k t a d o p r i

V :BS,izraèuniZMAR.

KREDITI IN VARÈEVANJE

Moèno so se poveèali krediti prebival- stvu

Varèevanje

prebival-

stva v

bankah se

je realno

poveèalo

za 14.3%

(16)

7. BILANCA STANJA

Banke in hranilnice vodijo poslovne knjige v skladu z doloèili slovenskih raèunovodskih standardov in v skladu s sklepom o poslovnih knjigah in poslovnih poroèilih bank in hranilnic.

Banka (hranilnica) za poslovno leto sestavi letno poroèilo, ki sestoji iz raèunovodskih izkazov in pojasnil k raèunovodskim izkazom, konsolidiranih raèunovodskih izkazov banène skupine in pojasnil h konsolidiranim raèunovodskim izkazom ter poslovnega poroèila. V letno poroèilo mora banka oz. hranilnica vkljuèiti mnenje pooblašèenega revizorja na raèunovodske izkaze.

Banka (hranilnica) sestavi bilanco stanja na podlagi podatkov iz knjigovodskega stanja raèunov, predpisanih s kontnim okvirom za banke in hranilnice. Banka Slovenije z navodili predpiše metodologijo za sestavitev bilance stanja.

Banka (hranilnica) vrednoti posamezne bilanène postavke sredstev in obveznosti do virov sredstev skladno z doloèili slovenskih raèunovodskih standardov in navodili Banke Slovenije.

AKTIVA

Bilanèna vsota vseh bank (žive banke in dve nedelujoèi banki, ustanovljeni po ustavnem zakonu) je konec leta 1998 znašala 2,437 mlrd tolarjev, kar je za 15.7% veè kot konec leta 1997.

u j r o t k e s u m e n è n a b e n a li j o s o p a n è o r o k t a r K : 2 a l e b a T

8 9 9 1 o t e L

T I S o i m

v Strukture Leto1997 T I S o i m

v Strukture Porast,v% 7 9 / 8 9 9 1 j

a p u k

S 642,538 100.0 507,717 100.0 26.5

o v t s r a d o p s o

G 435,679 67.8 341,906 67.3 27.4

r

Dava j(avnisektor) 37,420 5.8 24,017 4.7 55.8 .

g r o . n if e g u r

D 11,952 1.9 10,237 2.0 16.7

a v t s j n i d o p s o

G 136,597 21.2 111,493 22.0 22.5

e b e s o e j u

T 20,890 3.3 20,064 4.0 4.1

u j r o t k e s u m e n è n a b e n a li j o s o p a n è o r o g l o D : 3 a l e b a T

8 9 9 1 o t e L

T I S o i m

v Strukture Leto1997 T I S o i m

v Strukture Porast,v% 7 9 / 8 9 9 1 j

a p u k

S 472,581 100.0 360,984 100.0 30.9

o v t s r a d o p s o

G 234,227 49.6 188,994 52.4 23.9

r

Dava j(avnisektor) 66,379 14.0 45,006 12.5 47.5 .

g r o . n if e g u r

D 5,263 1.2 1,850 0.5 184.5

a v t s j n i d o p s o

G 159,419 33.7 122,254 33.8 30.4

e b e s o e j u

T 7,293 1.5 2,880 0.8 153.2

Bilanèna

vsota vseh

bank je

veèja za

15.7% kot

konec leta

1997

(17)

V povpreèni strukturi aktive bank so imela najveèji delež (44.2%) posojila nebanènemu sektorju. Konec leta 1998 so znašala 1,117.4 mlrd tolarjev in so bila za 28.3% veèja kot v letu 1997.

Drugo najpomembnejšo skupino (33.5-odstotni delež) v povpreèni strukturi aktive bank konec leta 1998 so predstavljali investicijski papirji. Njihov delež je v primerjavi s predhodnim letom pridobil 1.2 odstotne toèke. Med vrednostnimi papirji prevladujejo investicijski (èeprav se njihov delež v zadnjih letih zmanjšuje), med njimi pa so najpomembnejši blagajniški zapisi Banke Slovenije, sanacijske obveznice, obveznice iz izplaèanih in neizplaèanih deviznih hranilnih vlog, obveznice za sanacijo železarn in obveznice Republike Slovenije.

Banke imajo torej tretjino bilanène vsote v investicijskih in tržnih vrednostnih papirjih.

Delež posojil banènemu sektorju je konec leta 1998 znašal 9.3% in je bil za 3.5 odstotne toèke manjši kot konec leta 1997. Delež denarja v blagajni in stanje na raèunih pri centralni banki je konec leta 1998 znašal 3.4%, delež druge aktive pa je bil 9.6-odstoten.

ij r i p a p i n t s o n d e r v i k s ji c i t s e v n I : 5 a l e b a T

8 9 9 1 o t e L

T I S o i m

v Strukture Leto1997 T I S o i m

v Strukture Porast,v% 7 9 / 8 9 9 1 r

d d o i n a d z i P

V ave 598,012 97.1 605,481 96.4 -1.2

i n è o r o k t a r

K 331,330 53.8 325,340 51.8 1.8

i n è o r o g l o

D 266,682 43.3 280,141 44.6 -4.8

h i g u r d d o i n a d z i P

V 17,864 2.9 22,578 3.6 -20.9

i n è o r o k t a r

K 615 0.1 3,438 0.5 -82.1

i n è o r o g l o

D 17,249 2.8 19,140 3.0 -9.9

P V . v n i j a p u k

S 615,876 100.0 628,059 100.0 -1.9

r T : 6 a l e b a

T nivrednostnipapirij

8 9 9 1 o t e L

T I S o i m

v Strukture Leto1997 T I S o i m

v Strukture Porast,v% 7 9 / 8 9 9 1 BILANCA STANJA

) j a p u k s ( u j r o t k e s u m e n è n a b e n a li j o s o P : 4 a l e b a T

8 9 9 1 o t e L

T I S o i m

v Strukture Leto1997 T I S o i m

v Strukture Porast,v% 7 9 / 8 9 9 1 j

a p u k

S 1,117,414 100.0 870,844 100.0 28.3

o v t s r a d o p s o

G 669,906 60.0 530,900 61.1 26.2

r

Dava j(avnisektor) 103,799 9.3 69,023 7.9 50.4 .

g r o . n if e g u r

D 17,215 1.5 12,087 1.4 42.4

a v t s j n i d o p s o

G 296,016 26.5 233,747 26.8 26.6

e b e s o e j u

T 28,183 2.5 22,944 2.6 22.8

v e t s m a j z i e v t a jr e

T 2,295 0.2 2,143 0.2 7.1

Najveèji delež v aktivi bank so imela posojila nebanène- mu

sektorju

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

- Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic Pooblaščene organizacije so dolžne pri izvrševanju nalog iz tega zakona ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in

Družbe Posavja so v letu 2012 zaključile poslovanje s pozitivnim neto poslovnim izidom 9 , za dobro tretjino, 35,8 %, višjim kakor leta 2011, razlika med izkazanim čistim dobičkom

V prvih dveh mesecih skupaj je bila medletna realna rast mase neto plač (5,3 %) za 0,4 odstotne točke nižja kot v istem obdobju lani, vendar so drugi prejemki realno porasli kar za

Prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti je bil v letu 2001 (2.5 odstotne toèke) nižji kot leta 2000 (3.4 odstotne toèke), vendar pa je zaradi nizkega prispevka

11 V prvih desetih mesecih 2015 se je neto obseg kreditov v tujini zmanjšal za 450 mio EUR, kar je za približno tretjino manj kot v enakem obdobju leta 2014.. 12 Obrestne mere

Banka Slovenije je v letu 2003 znižala svoje kljuène obrestne mere za 1.5 do 3.25 odstotne toèke. Po znižanju inflacije v prvih dveh mesecih leta in hkratnem znižanju obrestnih

Sklep o veliki izpostavljenost bank in hranilnic z namenom zavarovanja le-teh pred tveganji povezanimi s koncentracijo kreditne izpostavljenosti do posamezne osebe je še eden

Izvirni dolgovi (dolgovi do strank, ki niso banke), ki so se v omenjenem obdobju povečali za 39.951 milijona tolarjev oziroma za 9 odstotkov, so konec leta 2005 znašali