• Rezultati Niso Bili Najdeni

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica V ŠOLSKEM LETU 2005/06

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica V ŠOLSKEM LETU 2005/06 "

Copied!
35
0
0

Celotno besedilo

(1)

ZAKLJU NO PORO ILO

O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica V ŠOLSKEM LETU 2005/06

AVGUST 2006

________________________________________________________________

OŠ dr. Ivana Korošca BOROVNICA ZAKLJU NO PORO ILO O DELU

(2)

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2005/06

I. OSNOVNA ŠOLA

VSEBINA

1. ORGANIZACIJA DELA V ŠOLSKEM LETU 2005/06 ... 01 1.1. Uvod

1.2. Število oddelkov in u encev 1.3. Organizacija pouka

1.4. Varstvo voza ev

1.5. Oddelki podaljšanega bivanja

2. KADROVSKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH ... 03 2.1. Sistematizirana delovna mesta v šolskem letu 2005/06

2.2. Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo 2.3. Struktura pedagoških delavcev glede na naziv 2.4. Daljša nadomeš anja

2.5. Struktura administrativnih in tehni nih delavcev

3. PREGLED U NEGA USPEHA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2005/06 ... 07 3.1. Kvantitativna analiza u nega uspeha

3.2. Komentar

3.3. Poro ilo o uspehu u encev v 9. razredu devetletke

4. ANALIZA PRIJAV U ENCEV GLEDE NA VPIS V SREDNJO ŠOLO ... 09 5. REALIZACIJA NALOG LDNŠ ... 11

5.1. Realizacija prednostnih nalog letnega delovnega na rta

5.2. Realizacija na rta aktivnosti priprav in uvajanje programa 9-letne OŠ 5.3. Zgodnje u enje angleškega jezika

5.4. Realizacija predmetnika 5.5. Nivojski pouk v osemletki

5.6. Fleksibilna diferenciacija v devetletki 5.7. Nivojski pouk v devetletki

5.8. U na pomo u encem

5.9. Uvajanje koncepta dela z nadarjenimi 5.10. Delo šolskega parlamenta

5.11. Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) 5.12. Dosežki u encev na tekmovanjih iz znanj 5.13. Dosežki u encev na atletskih tekmovanjih 5.14. Zdravstveno varstvo u encev

5.15. Šole v naravi

5.16. Zaklju ne ekskurzije za u ence

5.17. Plavalno opismenjevanje v 3. razredu devetletke 5.18. Kolesarski izpit

(3)

1. ORGANIZACIJA DELA v šolskem letu 2005/06 1.1. Uvod

V šolskem letu 2005/06 smo za eli na šoli s programom devetletne osnovne šole v 3. in 9.

razredu ter nadaljevali s programom v 1., 2., 7. in 8. razredu devetletke, v ostalih razredih (3., 4. in 5.) smo nadaljevali z 8-letnim programom osnovne šole.

1.2. Število oddelkov in u encev

Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v šol.letu 2005/06 obiskovalo 368 u encev, od tega 198 na razredni stopnji in 170 na predmetni stopnji. 134 u encev je obiskovalo 8- letni program OŠ, 234 pa 9- letni program OŠ.

V šolskem letu 2005/06 smo imeli oblikovanih 21 oddelkov, od tega 10 na razredni stopnji, 8 na predmetni stopnji in 3 oddelke podaljšanega bivanja.

RAZRED ŠTEVILO

ODDELKOV ŠTEVILO

OTROK

1.razred 9-letke 2 38

2. razred 9-letke 2 31

3. razred 9-letke 2 31

3. razred 8-letke 2 50

4. razred 8-letke 2 48

Skupaj RS: 198

5. razred 8-letke 2 36

7. razred 9-letke 2 55

8. razred 9-letke 2 39

9. razred 9-letke 2 40

Skupaj PS: 170 skupaj 18 oddelkov U encev 368

1.3. Organizacija pouka

Pouk je v šolskem letu 2005/06 potekal v eni izmeni. Vsi u enci so pri eli s poukom, to je s 1.

uro, ob 8. uri. Šolske ure so dolge 45 minut, med njimi so pet minutni odmori, razen odmora za malico in kosilo, ki sta bila dolga po 20 minut.

Zaradi pove ane obveznosti u encev v III. triadi smo v šolskem asu obdržali 20 minutni odmor za kosilo, po katerem so u enci nadaljevali s 7. in 8. šolsko uro.

(4)

1.4. Varstvo voza ev

Že v šol. letu 2004/05 smo, iz lastnih spoznanj ter tudi na pobudo staršev, reorganizirali varstvo voza ev na ve nivojih: spremenili smo sistem, urnik ter vzpostavili poseben prostor za u ence voza e. Pri spremembi sistema mislim na premišljeno reorganizacijo sistema varovanja otrok, povezano s prihodi šolskega kombija ter številom otrok glede na as. Sistem se je izkazal za dobrega, zato smo ga obdržali tudi v šolskem letu 2005/06.

Pred poukom smo imeli tako organizirano varstvo voza ev od 6.30 do 7.15 pod vodstvom , enega u itelja, za razredno in predmetno stopnjo skupaj. Med 7.15 do 7.45 pa sta bila dežurna dve u itelja, eden za u ence razredne stopnje in drugi za u ence predmetne stopnje. V asu obnove šole je dežurni u itelj ob 7.45 odpeljal u ence voza e 1. razreda iz šole v prostore vrtca, kjer so u ilnice 1.r/9. Prav tako so u ence voza e 1. razreda po kon anem pouku vodile v varstvo voza ev v prostore šole u iteljice in vzgojiteljica 1.r/9.

Po pouku smo organizirali varstvo voza ev med 11.30 in 12.30 pod vodstvom enega u itelja, med 12.30 do 13.30 sta bila dežurna dva u itelja (eden od njiju je bil izrecno zadolžen tudi za spremstvo u encev razredne stopnje do kombija), med 13.30 in 15. uro, oz. ob petkih (v skladu z urnikom) med 13.30 in 14.00 uro, ko je odpeljal zadnji šolski avtobus, pa je dežural en u itelj.

Za u ence smo vzpostavili posebno u ilnico, ki je bila v asu med 6.30 do 7.45 ter med 11.30 in 15.00 namenjena izklju no u encem voza ev.

U enci so lahko v asu akanja na pouk oz. po pouku na šolski avtobus delali doma e naloge, igrali družabne igre, brali,… Dežurni u itelji so mnogokrat u encem pomagali pri u enju ali doma ih nalogah.

Ure dežurstev za u itelje v varstvu voza ev je v šol.letu 2005/06 financirala Ob ina Borovnica.

1.5. Oddelki podaljšanega bivanja

V šol.letu 2005/06 smo imeli oblikovane 3 oddelke podaljšanega bivanja, v katerega je bilo vklju enih 68 u encev razredne stopnje, organizirano je bilo med 11.30 in 16.00 uro.

Oddelke podaljšanega bivanja smo oblikovali glede na starost otrok, števila prijav glede na starost ter potrebe staršev:

OPB – 1 smo oblikovali za u ence 3.r/8 in 4.r/8 razredov, vodil ga je Milan Batis, OPB – 2 smo oblikovali za u ence 2.r/9 in 3.r/9 razredov, vodili sta ga Janja Kav i in Dajana Jovanovi . Od 1. januarja 2006 dalje je delo Dajane Jovanovi , zaradi reorganizacije, prevzela Marija Ocepek, ki je vodila skupino ob torkih in sredah.

OPB – 3 smo oblikovali za u ence 1.r/9 razreda, vodila ga je Daniela Hanžel.

(5)

OPB 2 je za el z delom ob 11.30 in je ob torkih in etrtkih do 12.20 združeval vse u ence, vklju ene v OPB 2 in OPB 3. Nato je od 12.20 do 14.50 deloval kot samostojni oddelek, ob 14.50 so se otroci priklju ili skupini OPB 3.

OPB 1 je deloval samostojno vsak dan od 11.30 do 15.30, nato so se otroci vklju ili v OPB 3.

2. KADROVSKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH 2.1. Sistematizirana delovna mesta v šolskem letu 2005/06

2.1.1. Sistematizirana delovna mesta s strani MŠŠ:

2.1.1.1.Vodstvo šole in uprava:

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Ravnatelj 1,00

Pomo nik ravnatelja 1,00

Svetovalni delavec 0,90

Knjižni ar 0,90

Ra unovodja 1,00

Pisarniški referent 1,00

2.1.1.2. U itelji

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

U itelj razrednega pouka 9,55

Drugi strokovni delavec v 1. razredu 0,91 Strokovni delavec v jutranjem varstvu 0,29

U itelj dopolnilnega pouka na RS 0,32

U itelj dodatnega pouka na RS 0,32

U itelj v oddelkih podaljšanega bivanja 2,5

Te aj plavanja v I. triadi 0.03

U itelj slovenskega jezika 1,62

U itelj angleškega jezika 1,18

U itelj likovne vzgoje 0,49

U itelj glasbene vzgoje 0,36

U itelj spoznavanja družbe 0,18

U itelj geografije 0,50

U itelj zgodovine 0,55

U itelj državljanske vzgoje in etike 0,18

(6)

U itelj spoznavanja narave 0,18

U itelji biologije 0,32

U itelj kemije 0,36

U itelj fizike 0,36

U itelj naravoslovja 0,27

U itelj matematike 1,45

U itelj THV / tehnike in tehnologije 0,36

U itelj športne vzgoje 1,09

U itelj gospodinjstva 0,26

U itelj dopolnilnega pouka na PS 0,23

U itelj dodatnega pouka na PS 0,23

U itelj individualne in skupinske pomo i 0,41 U itelj za dodatno strokovno pomo 1,45

U itelj zborovskega petja 0,27

U itelj ID za izvedbo kolesar.izpita 0,06 U itelj ID s podro ja umetnosti, teh.in tehnol. 0,14

IP nemš ina I 0,09

IP nemš ina II 0,09

IP nemš ina III 0,09

IP gledališki klub 0,05

IP šport za sprostitev 0,14

IP poskusi v kemiji 0,14

IP urejanje besedil 0,05

IP starinski in družabni plesi 0,05

IP sodobna priprava hrane 0,09

IP retorika 0,05

IP turisti na vzgoja 0,09

IP izbrani šport - atletika 0,05

IP šport za zdravje 0,09

IP glasbena dela 0,05

ID = interesna dejavnost IP = izbirni predmet 2.1.1.3. Druga dela

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA Ra unalnikar – organiz. inform. dejavnosti 0,35

Laborant 0,24

Organizator šolske prehrane 0,09

Kuhar 0,92

Hišnik - vzdrževalec 1,00

(7)

2.1.2. Delovna mesta, ki jih je v šolskem letu 2005/06 financirala Ob ina Borovnica:

Iz ob inskega prora una so prispevali sredstva za:

- zgodnje u enje angleškega jezika v 3. in 4. razredu (2 PU tedensko na razred), - nivojski pouka matematike na razredni stopnji (5.r/8),

- dodatno pedagoško uro tedensko za izvajanje izbirnega predmeta ra unalništvo – urejanje besedil v manjših skupinah,

- pomo nico kuharja, - hišnika,

- varstvo voza ev.

2.2. Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo

(analiza glede na redno zaposlene delavce, brez nadomeš anj in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan: 01.07.2006)

STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

IV. stopnja 2 4,3 %

V. stopnja 8 17,0 %

Absolvent VII. Stopnje 1 2,1 %

VI. stopnja – u itelj/vzgojitelj 10 21,3 %

VII. stopnja – profesor 26 55,3 %

Skupaj 47 100,0 %

2.3. Struktura pedagoških delavcev glede na naziv

(analiza glede na redno zaposlene delavce, brez nadomeš anj in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan: 01.07.2006)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

Brez naziva 18 38,3 %

Mentor 18 38,3 %

Svetovalec 11 23,4 %

Svetnik 0 0 %

Skupaj 47 100,0 %

(8)

2.4. Daljša nadomeš anja

V šol. letu 2005/06 sta bili dve delavki na porodniškem dopustu, to je prof. Miriam Svete, u iteljica slovenš ine in knjižni arka ter Zvonka Makovec, pomo nica vzgojiteljice v vrtcu.

Namesto obeh delavk smo zaposlili kader za dolo en as.

Dve delavki sta koristili možnost polovi nega delovnega asa v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, to sta Helena Svete – Hladnik in Bojana Doljšak. Nadomeš anja ali prerazporeditev znotraj kolektiva niso bila mogo e, zato smo zaposlili dve delavki za dolo en as.

Številne daljše bolniške odsotnosti hišnikov (Marjan Debevec 3 mesece in Vilijem Mevec 6 mesecev). Odsotnost Marjana Debevca smo urejali pretežni del z prerazporeditvijo del. V

asu glavnih obnovitvenih del se je poškodoval hišnik Viljem Mevec in prerazporeditev ni bila mogo a, zato smo, v soglasju z ob ino, za dolo en as zaposlili dodatnega delavca. Tudi daljšo bolniško odsotnost (skoraj dva meseca) istilke Gordane Trivun evi smo uredili z notranjo prerazporeditvijo del.

Bolniške odsotnosti nad mesec dni u iteljic Jožice Hiti – Mekinda in Sabine Belovi smo uredili z notranjo prerazporeditvijo. Jeseni 2005 nas je po hudi bolezni zapustila šolska psihologinja Zdenka Frljak, na njeno delovno mesto smo zaposlili novo delavko.

2.5. Struktura administrativnih in tehni ni delavcev

(analiza glede na redno zaposlene delavce, brez nadomeš anj in ne glede na delež delovnega mesta, stanje na dan: 1.7.2006)

DELOVNO MESTO DELEŽ

DEL. MESTA IZOBRAZBA STATUS DEL.

RAZMERJA

Tajnica 1 Srednja ND

Ra unovodja 2 Srednja ND

Ra unalni ar 0,35 Srednja D

Kuhar 2 Poklicna ND

Pomo nica kuharja 2 Poklicna ND

Hišnik 2 Poklicna ND

istilka 7 OŠ, poklicna ND

Perica 1 Poklicna ND

(9)

3. PREGLED U NEGA USPEHA

OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2005/06

3.1.Kvantitativna analiza u nega uspeha

3.1.1. RAZREDNA STOPNJA

RAZRED ŠT. U ENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1.r /9 38 0 0 % 100,00 %

2.r /9 31 0 0 % 100,00 %

3.r /9 31 0 0 % 100,00 %

3.r /8 50 0 0 % 100,00 %

4.r /8 48 0 0 % 100,00 %

SKUPAJ 198 0 0 % 100,00 %

3.1.2. PREDMETNA STOPNJA

RAZRED ŠT. U ENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

5.r /8 36 0 0 100,00 %

7.r /9 55 0 0 100,00 %

8.r /9 39 0 0 100,00 %

9.r /9 40 0 0 100,00 %

SKUPAJ 170 1 0 % 100,00 %

3.1.3. SKUPAJ ŠOL.LETO 2005/06

RAZRED ŠT. U ENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1. – 4. razred 198 0 0 % 100,00 %

5. - 8. razred 170 0 0 % 100,00 %

SKUPAJ 368 0 0 % 100,00 %

3.1.4. USPEH U ENCEV 9. RAZREDA

zaklju ni uspeh število u encev Delež

Zadosten 1 2,5 %

Dober 10 25,0 %

Prav dober 15 37,5 %

Odli en 14 35,0 %

40 100,0 %

(10)

3.2. Komentar

1. Med negativne u ence štejemo tiste u ence, ki ne napredujejo v višji razred, razred torej ponavljajo.

U enci, ki so po sklepu u iteljskega zbora šole ocenjeni s pozitivnim u nim uspehom in napredujejo v višji razred, štejemo med pozitivne u ence, kljub negativni oceni iz posameznega predmeta.

2. U ni uspeh v šol.letu 2005/06 je bil 100 %, enako kot preteklo šolsko leto. Beležimo že dve zaporedni šolski leti s 100% u nim uspehom.

3. Ob koncu šol.leta 2005/06 ni bilo negativno ocenjenih u encev.

4. Nih e od u encev ni napredoval v višji razred z negativno oceno.

5. Noben u enec ni imel popravnega izpita.

3.3. Poro ilo o uspehu u encev 9. razreda devetletke

Deveti razred devetletke je v šolskem letu 2005/06 obiskovalo 40 u encev in sicer 19 de kov in 21 deklic. Vsi so uspešno zaklju ili deveti razred. Uspeh je bil 100 % . Popravnih izpitov ni bilo.

Z odli nim uspehom je izdelalo 14 u encev ali 30 %.

S prav dobrim uspehom je izdelalo 13 u encev ali 37,5 %.

Z dobrim uspehom je izdelalo 10 u encev ali 25 %.

Z zadostnim uspehom pa je izdelal 1 u enec ali 2,5 %.

3.3.1. PRIZNANJA IN POHVALE

U enci so ob zaklju ku prejeli številna priznanja in pohvale:

za odli en uspeh je prejelo priznanje 14 u encev. Med njimi je bilo 13 takih, ki so imeli odli en uspeh vseh osem let, za kar so dobili posebno priznanje šole in Ob ine Borovnica.

U enci so sodelovali na razli nih tekmovanjih in prejeli naslednja priznanja:

zlato priznanje na sre anju mladih raziskovalcev Slovenije, zlato priznanje EPI Reading Badge (5), zlato Proteusovo priznanje (2), srebrno Proteusovo priznanje (2), srebrno Stefanovo priznanje (2), srebrno priznanje v znanju vesele šole, srebrno Cankarjevo priznanje, srebrno Vegovo priznanje, srebrno priznanje EPI Reading Badge (3), bronasto Preglovo priznanje (8), bronasto Proteusovo priznanje (8), bronasto Cankarjevo priznanje (5), bronasto Vegovo priznanje (11), bronasto priznanje iz znanja zgodovine (8), bronasto Stefanovo priznanje (2), bronasto priznanje za doseženo 3. mesto iz logike (1), bronasto priznanje iz znanja angleškega jezika (4).

(11)

3.3.2. ZOISOVE ŠTIPENDIJE

Tri u ence smo na podlagi osnovnih meril, šolskega uspeha in dosežkov na tekmovanjih predlagali za pridobitev Zoisove štipendije.

.

3.3.3. U NA POMO

Za sedem osmošolcev je bila organizirana individualna u na pomo , ki so jo izvajali u itelji predmetnega pouka, specialna pedagoginja in delavka javnih del. Vsi so uspešno kon ali deveti razred.

4. ANALIZA PRIJAV U ENCEV GLEDE NA VPIS V SREDNJO ŠOLO

Število u encev prijavljenih za vpis v SŠ – 9. r/9……….40

Število u encev prijavljenih za vpis v SŠ – 8. r/9………...1

Število u encev, ki so se prijavili k preizkusu nadarjenosti, kot posebni pogoj za vpis: Umetniška gimnazija – likovna smer………1 u enka 1. Prijave za vpis v gimnazije…………..19 u encev ( 46, 34 %) Gimnazija Vi ………5

Gimnazija Poljane………..3 + 2 (klasi na gimnazija) Gimnazija Bežigrad………...2

Ašker eva gimnazija……….2

Gimnazija Ledina………..2

Srednja šola za elektrotehniko in ra unalništvo………....1

Gimnazija Želimlje………1

Škofijska klasi na gimnazija……….…1

2. Prijave za vpis v strokovne šole ……..15 u encev (36, 58 %) Srednja šola za elektrotehniko in ra unalništvo elektrotehnik ra unalništva……….…………3

elektrotehnik elektronik………..2

elektrotehnik energetik………...1

Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije ekonomski tehnik………. ………..1

Srednja vzgojiteljska šola vzgojitelj predšolskih otrok………2

Šolski center Ljubljana lesarski tehnik……….1

Srednja zdravstvena šola tehnik zdravstvene nege………..…………1

(12)

Srednja trgovska šola

aranžerski tehnik……….1 Srednja šola za gostinstvo in turizem

gostinski tehnik………..1 turisti ni tehnik………..….…...1 Srednja šola tiska in papirja

medijski tehnik……….…….1 3. Prijave za vpis v poklicne šole ………6 u encev ( 14, 63 %)

Srednja trgovska šola

prodajalec………..…1 Srednja frizerska šola

frizer………..2 Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad

avtoserviser………...1 Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola

pe ar-keramik……….….1 strojnik gradbene mehanizacije………...1 4. Prijave za vpis v nižje poklicne šole………1 ( 2, 4 %)

Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola

upravljalec gradbene mehanizacije…………..1

Število u encev, ki so imeli omejitev vpisa:

16 u encev (39 %) za program gimnazija (Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Ledina, Gimnazija Vi , Gimnazija Poljane, Škofijska klasi na gimnazija, Gimnazija Želimlje ) 6 u encev (15 %) za program srednjih strokovnih šol (Srednja šola za elektrotehniko in ra unalništvo-elektrotehnik ra unalništva; Srednja vzgojiteljska šola-vzgojitelj predšolskih otrok; Srednja zdravstvena šola- tehnik zdravstvene nege)

(13)

5. REALIZACIJA NALOG LETNEGA DELOVNEGA NA RTA ŠOLE 5.1. Realizacija prednostnih nalog letnega delovnega na rta

V šolskem letu 2005/06 smo uspešno realizirali vse prednostne naloge, zastavljene v letnem delovnem na rtu za šolsko leto 2005/06:

- dokon anje obnove šole (z izjemo podov, ki jih bodo ponovno sanirali poleti 2007), - skrb za urejenost šolskega prostora in dobro po utje vseh na šoli,

- razširitev dejavnosti skupnosti u encev ter šolskega parlamenta, - spremljava zakonodaje v 9-letni OŠ,

- kadrovski in prostorski pogoji, - uporaba ra unalnika pr pouku,

- izvedba zaklju nih ekskurzij za vse u ence šole,

- pospešeno delovanje in sodelovanje strokovnih aktivov, prenos informacij in izkušenj, - uvajanje novih pogledov na spremljanje in vrednotenje u iteljevega dela,

- delovni sestanki z ravnatelji OŠ in sodelovanje z mentorsko šolo v okviru ZRSŠ, - obisk mentorskih šol ter sodelovanje na študijskih skupinah,

- nadaljevanje s projektom zgodnjega pou evanja angleš ine na razredni stopnji, - nadaljevanje nadstandardnega programa šole v naravi za u ence na predmetni stopnji, - izvedba plavalnega opismenjevanja za u ence 3.r/9,

- osveš anje u encev o ekoloških problemih našega kraja,

- vzpostavitev u ne pomo i u encem skozi projekt U itelj – svetovalec u encu, - sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ter športnih tekmovanjih,

- celoletno usmerjanje in uresni evaje nalog s podro ja zdravja naših u encev (zdravniški sistematski pregledi, zobozdravniški pregledi, akcija » isti zobki« na razredni stopnji),

- aktivno delo v evropskem projektu Partnerstvo fakultet in šol s Filozofsko fakulteto in Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo,

- nadaljevanje sodelovanja v projektu »Multiplikator ZRSS«

5.2. Realizacija na rta aktivnosti priprav in uvajanje programa 9-letne OŠ

Uspešno smo realizirali operativni na rt aktivnosti priprav na uvajanje programa 3. in 9.

razreda 9-letne osnovne šole.

Opravili smo naslednje naloge:

- spremljava zakonodaje v 9-letni OŠ,

- številna izobraževanja za u itelje in vodstvo šole, - uspešna priprava na pouk v 4. razredu 9-letne OŠ, - nadaljevanje Koncepta dela z nadarjenimi,

- izvedba treh roditeljskih sestankov za starše bodo ih prvošolcev, treh za starše bodo ih sedmošolcev ter dveh za starše bodo ih osmošolcev v 9-letnem programu,

(14)

- izbira didakti nega gradiva za u ence, - prijava na razpis za ra unalniško opremo,

- nabor in izbor izbirnih predmetov za šol. leto 2005/06,

- oblikovanje skupin izbirnih predmetov, fleksibilne diferenciacije ter nivojskega pouka, - analiza vpisa in evalvacijskih vprašalnikov,

- izpeljava nacionalnega preverjanja znanja za u ence 9.r/9 - druge aktualne naloge.

5.3. Zgodnje u enje angleškega jezika

Zgodnje pou evanje angleškega jezika v 3. in 4. razredih osemletne OŠ je potekalo dvakrat na teden., pod vodstvom u iteljice Bojane Franeti . Finan no je izvedbo pouka omogo ila Ob ina Borovnica.

Ve inoma je potekalo v obliki u enja skozi igro, predvsem v 3. razredih osemletne OŠ, kjer je bil poudarek na poimenovanju samostalnikov (števila do 20, šolske potrebš ine, barve, igra e, hrana, deli pohištva in osnovni prostori v hiši/stanovanju, obla ila ter deli telesa). Nau ili so se tudi predloge "in/on/under", nekatere pridevnike in izražanje svojine. Zelo so imeli radi slikovne kartice ("flashcards"), kjer so se posamezni u enci postavili v vlogo u itelja in so spraševali ostale u ence, da poimenujejo te kartice.

Pou evanje angleškega jezika v 4. razredih osemletne OŠ je že potekalo na višji ravni zahtevnosti, a še vedno veliko igre in zabavnih zgodbic. Nau ili so se razli ne u ne vsebine:

angleška abeceda, družinsko drevo, števila do 100, svojilni zaimki, hrana, ura/ as, živali (divje), predlogi "next to, between, opposite", zgradbe v mestu, prevozna sredstva, športne aktivnosti in dnevi v tednu. Najraje so imeli zgodbe o Colinu, ki so bile predstavljene v ve delih skozi u benik. Predvsem pa je bil poudarek na poznavanju osnovnega besediš a in splošnem razumevanju prebranih besedil.

5.4. Realizacija predmetnika

V skladu z letno razporeditvijo ur dela u iteljev je bil realiziran:

1. pouk (35 tednov za u ence od 1. do 8. razreda devetletke in 32 tednov pouka za u ence 9. razreda),

2. dopolnilni in dodatni pouk, 3. te aj gospodinjstva,

4. interesne dejavnosti,

5. kolesarski izpit (za u ence 4.r/8),

6. dnevi dejavnosti (naravoslovni, tehniški, športni in kulturni dnevi).

(15)

5.5. Nivojski pouk v osemletki

Nivojski pouk pri matematiki je potekal v 5. razredu osemletke, 1 uro tedensko od 4 ( 3 ure so temeljnega pouka), u enci se v 1 oddelku razdelijo v 2 skupini – 2 nivoja (osnovni in zahtevni), glede na predznanje in sposobnosti.

Ure nivojskega pouka matematike v 5. razredu 8-letne OŠ je financirala Ob ine Borovnica.

5.6. Fleksibilna diferenciacija v devetletki

Za sedmošolce devetletke smo v šolskem letu 2005/06 organizirali fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenš ine, angleš ine in matematike.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenš ine smo izvajali 1 uro tedensko, v 3 nivojih, pod vodstvom treh u iteljic. V I. nivo je bilo vklju enih 7 u encev, v II. nivo 24 u encev in v III.

nivo 25 u encev.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku matematike smo izvajali 1 uro tedensko, v 3 nivojih, pod vodstvom treh u iteljev. V I. nivo je bilo vklju enih 8 u encev, v II. nivo 23 u encev in v III.

nivo 25 u encev.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku angleš ine smo izvedli v 10 urah, po vsakem sklopu po 1 šolsko uro, ki je bila namenjena utrjevanju snovi. Oblikovali smo 3 nivoje, ki sta jih izvajali dve u iteljici angleš ine. V I. nivo je bilo vklju enih 5 u encev, v II. nivo 25 u encev in v III.

nivo 26 u encev.

5.7. Nivojski pouk v devetletki

Za osmošolce in devetošolce devetletke smo v šolskem letu 2005/06 organizirali nivojski pouk pri slovenš ini, angleš ini in matematiki.

5.6.1. Nivojski pouk v 8.r/9

Nivojski pouk pri slovenš ini smo izvajali 3,5 ure tedensko (vse) .Tri nivoje smo združili v dve skupini pod vodstvom dveh u iteljic. V prvi skupini je bilo 5 u encev 1. nivoja in 14 u enci 1. nivoja. V drugi skupini je bilo 20 u encev 3. nivoja .

Nivojski pouk pri matematiki smo izvajali 4 ure tedensko (vse). Tri nivoje smo združili v dve skupini pod vodstvom dveh u iteljev. V prvi skupini so bili 4 u enci 1. nivoja ter 13 u encev 2. nivoja, v drugi skupini pa je bilo 22 u encev 3. nivoja.

Nivojski pouk pri angleš ini smo izvajali 3 ure tedensko (vse). Tri nivoje smo združili v dve skupini pod vodstvom dveh u iteljic. V prvi skupini je bilo 7 u encev 1. nivoja ter11 u encev 2. nivoja, v drugi skupini pa 21 u encev 3. nivoja.

V mesecu septembru 2005 so 4 u enci zamenjali nivo pri slovenskem jeziku – prehod iz 2. v 3. nivo pri angleš ini pa en u enec iz 3. v 2. nivo.

Ob zaklju ku 2. ocenjevalnega obdobja pa sta 2 u enca pri matematika prešla iz 2. v 1. nivo.

(16)

5.6.1. Nivojski pouk v 9.r/9

Nivojski pouk pri slovenš ini smo izvajali 4,5 ure tedensko, v 3 skupinah, pod vodstvom treh u iteljic. V prvi skupini je bilo 9 u encev, v drugi skupini 12 u encev, v tretji pa 20 u encev.

Nivojski pouk pri matematiki smo izvajali 4 ure tedensko V prvi skupini je bilo 8 u encev, v drugi14 u encev, v tretji pa 19 u encev.

Pri angleš ini smo izvajali nivojski pouk 3 ure tedensko. V prvi skupini je bilo 9 u encev, v drugi 12 in v tretji 20 u encev.

Ob zaklju ku 2. ocenjevalnega obdobja je pri angleš ini en u enec prešel iz 2. v 1. nivo, eden pa iz 3. v 2. nivo.

5.8.U na pomo u encem

U no pomo so prejemali u enci s posebnimi potrebami, ki imajo u no pomo dolo eno z odlo bo in u enci, ki jih predlagajo razredniki ali svetovalna služba zaradi razli nih primanjkljajev in težav pri u enju. Skupaj je bilo 21 u encev deležnih 51 ur na teden razli nih oblik u ne pomo i.

Dodatna strokovna pomo

Devet u encev z odlo bo je bilo deležnih individualne u ne pomo i. Od tega je osem u encev imelo skupaj 26 ur individualne u ne pomo i na teden, gibalno ovirana u enka pa je imela stalno spremljevalko.

Individualno u no pomo so izvajali u itelji razrednega pouka, u itelji predmetnega pouka, specialna pedagoginja, zunanji mobilni specialni pedagogi ter spremljevalka gibalno oviranih otrok.

U enci so imeli tudi druge oblike prilagoditev pri organizaciji pouka, preverjanju in ocenjevanju znanja, asovni razporeditvi pouka in napredovanju. Vsi u enci so uspešno kon ali in napredujejo v naslednji razred.

Individualna in skupinska pomo

Individualno u no pomo je prejemalo še 15 u encev iz fonda 0,5 na oddelek v skladu s sistematizacijo, kar je 9 ur tedensko. U no pomo so izvajali u itelji razrednega pouka, predmetnega pouka in specialna pedagoginja. Vsi u enci so uspešno kon ali razred in napredovali v naslednjega.

U na pomo preko javnih del

Dvaindvajsetim u encem je pri u enju pomagala tudi delavka preko javnih del, v organizaciji Centra za socialno delo Vrhnika. Skupaj so imeli 16 ur individualne u ne pomo i. Vsi u enci so uspešno kon ali razred in napredovali v naslednjega.

(17)

5.9. Uvajanje Koncepta dela z nadarjenimi

V šolskem letu 2005/06 smo nadaljevali z delom z nadarjenimi u enci kot ga dolo a Koncept.

V 9. razredu je bilo oblikovanih 16 individualiziranih programov, za uresni itev katerih so poskrbeli u itelji in mentorji, ki so u ence pou evali.

Med enajstimi evidentiranimi nadarjenimi u enci je bilo, na podlagi predpisanih kriterijev, identificiranih 9 u encev 8. razreda devetletke. Na podlagi pisnega soglasja staršev, je bil za te u ence pripravljen individualiziran program dela. Z delom bomo nadaljevali v naslednjem šolskem letu, s poudarkom na razvijanju druga nih oblik dela pri pouku in izven pouka.

Na sestanku u iteljskega zbora, ki je bil 16. 06. 2006, smo evidentirali še 35 eventuelno nadarjenih u encev. Od tega je 20 u encev iz 7. razreda/9 in 15 u encev iz 3. razreda/9. Po pridobitvi soglasja staršev, bodo vklju eni v naslednje aktivnosti:

september…….izpolnjevanje Ocenjevalne lestvice

oktober……….aplikacija testov sposobnosti in ustvarjalnosti

december……..seznanitev in pogovori z identificiranimi u enci in njihovimi starši januar…………priprava individualiziranih planov dela z u enci

februar-junij…..evalvacija in pridobitev soglasij za naslednje šolsko leto.

5.10. Delo šolskega parlamenta

Šolski parlament, ki ga je v šolskem letu 2005/06 vodila Angela Torti , se je sestal trikrat, sestanki skupnosti u encev pa so bili enkrat mese no. Plan, ki smo ga sprejeli na prvem sestanku, smo v celoti realizirali.

Sodelovali smo na 16. regijskem otroškem parlamentu v Velikih Laš ah. Tema je bila Tabuji – prepovedane stvari. Na to temo smo izdelali tudi plakat. Na sestankih skupnosti u encev pa smo se poleg teko ih problemov pogovarjali o nasilju med vrstniki, o projektu: ODRASLI SMO TU, DA POMAGAMO.

Izvedli smo tudi delavnico o medvrstniškem nasilju z naslovom: E BI SE ZGODILO TEBI…

Pogovarjali smo se o temi meseca: MLADOST JE BREZ CIGARETE in naredili plakat. Na pobudo u encev je bil šolski parlament sklican enkrat.

(18)

5.11. Skupinsko preverjanje znanja

Med pomembne naloge šole štejemo tudi pripravo naših u encev na skupinsko preverjanje znanja iz slovenš ine in matematike.

V skladu z rokovnikom MŠŠ smo izvedli tri preverjanja znanja:

PREVERJANJE TERMIN UDELEŽBA U ENCEV

Poskusni rok 1. in 2. Februar 2004 SLJ 45, MAT 45 u encev

Redni rok 17 in 18. maj 2005 SLJ 45, MAT 45 u encev

Naknadni rok 7. in 8. Junij 2005 SLJ 20, MAT 21 u encev

Kon ni rezultati skupinskega preverjanja znanja (povpre no število to k rednega in naknadnega roka):

MATEMATIKA SLOVENŠ INA

OŠ Borovnica 16,8 to k od 30 20,6 to k od 30

Slovensko povpre je 19,6 to k od 30 21,4 to k od 30

Opomba: Uradnih rezultatov s strani RIC do 29.9.2004 nismo prejeli.

-16-

(19)

5.12. Dosežki u encev na tekmovanjih iz znanj

VRSTA TEKMOVANJA

(IME, NIVO)

MENTOR MESTO

/PRIZNANJE IME IN PRIIMEK U ENCA Cici vesela šola

/šolsko Slavka Suhadolnik Vsi prejeli diplome 147 u encev Podro no

matemati no tekmovanje

Martina Petrov i Srebrna priznanja Svit Ocepek, Sven Cerk, Nadja Debevec, Domen Švigelj, Ana Leben, Anja Meja , Anja Pirc

Tekmovanje iz slovenš ine /šolsko

/državno

Metka Pristavec -

Repar Bronasto priznanje

Srebrno priznanje

Anja Pirc, Nejc Svete, Urška Žitko, Tjaša Susman, Klara Gabrovšek, Anja Meja

Anja Pirc Tekmovanje iz

kemije Edita Mo nik Bronasta priznanja 11 Krži Anja,

Pristavec Ajda, Pirc Anja, Gabrovšek Klara, Žitko Urška, Smole

Martina,Jur ek Anja, Košir Domen, epon Ana, Leben Ana, Meja Anja Tekmovanje za

Štefanovo priznanje (fizika)

/šolsko

Simona Tr ek Bronasto priznanje Nejc Svete, Ana epon, Janja Švigelj, Anja Meja , Jure Škrbec, Ana Leben Tekmovanje za

Štefanovo priznanje (fizika)

/regijsko

Simona Tr ek Srebrna priznanja Anja Meja , Jure Škrbec, Nejc Svete, Ana epon

(20)

Matemati no tekmovane /šolsko

Martina Petrov i , Sonja Pristavec, Simona Tr ek,

Bronasta priznanja Nina Štempelj, Valentina Pezdir, Aljaž Grošelj, Kaja Pristavec, Alen Ajanovi , Sara Piškur, David Mavec, Tina Klemen i , Aljaž Košir

Nadja Debevec, Eva Bezek, Sven Cerk, Svit Ocepek, Blaž

ukelj, Žan Kogovšek, Anže Jur ek, Maja Kos Domen Švigelj, Anja Meja , Ana Leben, Dejan avi , Marta Zalar

Anja Pirc, Gregor Bedra , Janja Švigelj, Ajda Pristavec, Martina Smole, Anja Krži , Anja Jur ek, Klara Gabrovšek, Tadej Turši , Nejc Svete Evropski

matemati ni kenguru /šolsko

Mateja Praprotnik

Lesjak Bronasta priznanja 61 u encev

Tekmovanje za angleško bralno zna ko

(epi reading badge)

Bojana Franeti Zlata priznanja Maruša Škrbec, David Mavec, Ajda Pristavec, Nejc Svete, Domen Košir, Anja Pirc, Tjaša Susman, Ana

epon,Žan Kogovšek, Eva Bezek, Nadja Debevec, rt Košir, Domen Debevec,

(21)

Srebrna priznanja Nina Štempelj, Valentina Pezdir, Tina Klemen i , Aljaž Košir, Irena Krži , Jernej Vidovi , Tajda Susman, Eva Grmek, Klara Gabrovšek, Mateja Pristavec, Anja Jur ek, Tjaša Šenk, Sebastjan Kova , Maja Kos, Kristijan Kozinc, Jure Novak, Karmen Razbornik, Nejc Turši , Vanja

Petrena, Monika Rot, Anja Košir, Barbara Kogovšek, Urša Krži , Tilen Turk, Matej Turk, Tinkara Bizjak, Lea Turk, Neža Juha, Karman Dolenc, Maja Molek, Laura Budja, Urban Oktavijan Kocjan, Živa Juha, Polona Drašler, Špela Bizjak, Tadeja Pal i , Anja Pristavec, Marta Zalar, Miha Muši , Simon Kova i Tekmovanje iz

Vesele šole

/regijsko /šolsko

Sabina Belovi Srebrno priznanje

Bronasto priznanje

Janez Šivic, Jan Stražišar, Ambrož Rot, Anja Jur ek Janez Šivic, Jan Stražišar, Ambrož Rot, Anja Jur ek, Klara Gabrovšek Vesela šola

/državni nivo Sabina Belovi Zlato priznanje Janez Šivic, Anja Jur ek

(22)

Preglovo tekmovanje (znanje kemije)

Edita Mo nik Bronasta priznanja Martina Smole, Ana epon,Urša Žitko, Klara Gabrovšek, Anja Pirc, Anja Krži , Ajda Pristavec, Anja Jur ek, Domen Košir Tekmovanje v

znanju angleškega jezika

/šolsko

/državno

Helena Svete - Hladnik

Bronasto priznanje

Srebrno priznanje

Urška Žitko, Nejc Svete, Anja Jur ek, Mateja Pristavec, Anja Pirc

Nejc Svete

Tekmovanje iz znanja biologije Proteusovo priznanje /šolsko

/državno

Edita Mo nik

10 bronastih priznanj

Zlato priznanje

Srebrno priznanje

Anja Pirc, Urška Žitko

Klara Gabrovšek, Ana epon Tekmovanje iz

znanja logike /šolsko

/državno

Sonja Pristavec

Bronasto priznanje

Srebrno priznanje

Kaja Pristavec, Nina Štempelj, Tajda Susman, Maja Molek

Sven Cerk, Žan Kogovšek, Anja Meja , Ana Leben, Ajda Pristavec, Anja Krži , Klara

Gabrovšek Anja Meja Anja Meja

(23)

Tekmovanje iz

zgodovine Jožica Hiti Mekinda Bronasta priznanja Tjaša Susman, Anja Krži , Mateja Pristavec, Anja Pirc, Nejc Svete, Klara Gabrovšek, Ana

epon, Urša Žitko, Tilen Golob Državno sre anje

mladih raziskovalcev

Edita Mo nik

Simon Lukan Zlato priznanje

Srebrno priznanje Klara Gabrovšek Mateja Pristavec

5.13. Dosežki u encev na tekmovanjih iz atletike

1. Tek po mejah Drenovega gri a (medob insko, 2.5.06) - 1. mesto Anja Meja (500m) in 3. mesto (7 km) - 2. mesto Ajda Pristavec (500m) in 6. mesto (7 km) - 3. mesto Jana Smole (500m)

- 4. mesto Nadja Debevec (500m) in 5. mesto (7 km) - 5. mesto Urša Debevec

2. Tek trojk (državno, 7.5.2006, Ljubljana) -

- 2. mesto (Anja Meja , Ajda Pristavec, Jana Smole) - 7. mesto (Nadja Debevec, Marta Zalar, Polona Drašler) - 8. mesto (Urša Krži , Maja Molek, Urša Debevec) - 13. mesto (Grega Bedra , Luka Meja , Tadej Ferš) - 26. mesto (Neja Drašler, Maja Rakonjac, Kaja Pristavec) 3. Medob insko prvenstvo atletiki (medob insko, 10.5.06 Vrhnika)

- 1. mesto (Drašler Neja-300m, Preskar Zala-žogica, Meja Luka-60m, 300m, Debevec Nadja-600m, Milardovi Tanja-žogica, Tr ek Tjaša-višina, Krži Urša-60m, 300m, Jerina Žiga, Hrovatin Domen 60m, Smole Jana 1000m, Pristavec Ajda- žogica, Meja Anja- 300m štafeta 1.

- 2. mesto (Debevec Urša, Zakrajšek Karin, Krži Marinka -60m in 300m, - 3. mesto (Debevec Urša, Rakonjac Maja, Pristavec Anja, Pezdir Valentina,

Klemen i Tina, Jerina Žiga, Debevec Miha, Tovornik Urška, Meja Anja, Pristavec Ajda, Borovnica 1f,…

4. Kros Dnevnika (državno, 13.5.06, Sti na) - 3. mesto Anja Meja

- 4. mesto EKIPNO

- 5. mesto Urša Krži , Jana Smole, Ajda Pristavec - 9. mesto Marta Zalar

- 11. mesto Molek Maja - 13. mesto Drašler Polona

(24)

5. Notranjski atletski troboj ek (regijsko, 17.5.2006, Borovnica) - 1. mesto EKIPNO, Jaka Vodeb, Urša Debevec, Živa Košir - 2. mesto Luka Meja , Zala Preskar, Denis Turši

- 3. mesto Ana Krži

6. Podro no posami no atletsko tekmovanje (regijsko, 31.5.06, Postojna) - 1. mesto (Anja Meja , Marink Krži , Urša Krži , Pezdir Valentina)

- 2. mesto (Klara Gabrovšek, Štafeta 1, Molek Maja, Debevec Urša, Milardovi Tanja)

- 3. mesto (Ana Leben, štafeta 2, Jana Smole, Pirc Anja, Pristavec Ajda, Meja Luka, Neja Drašler)

7. Finale atletskega pokala Slovenije (državno, 6.6.06, Ptuj)

- 3. mesto Urša Krži , 9. mesto štafeta 1, 10. mesto Anja Meja , 11. mesto Marink Krži , 15 mesto Ajda Pristavec in Urša Debevec.

5.14. Zdravstveno varstvo u encev

Splošni sistematski pregledi, ki jih izvaja pediater in sistematski zobozdravstveni pregledi potekajo po letnem razporedu, ki ga pripravijo v Zdravstvenem domu Borovnica v skladu z njihovim delovnim procesom.

V šolskem letu 2005/06 so bili realizirani vsi sistematski pregledi zob in tudi splošni sistematski pregledi.

Zobozdravniški pregledi

Sistematski pregledi zob so bili opravljeni v vseh oddelkih. Potekali so v asu pouka, ob ponedeljkih dopoldne. Ordinacija za posamezne u ence je delala vsak ponedeljek dopoldne in vsak torek popoldne. Ordinacijo je vodila dr. Jugoviceva.

U enci razredne stopnje so tekmovali tudi v akciji za najbolj iste zobe. Najuspešnejši so bili u enci 2. b razreda, ki so odšli na nagradni koncert v Ljubljano.

Splošni sistematski pregledi

V skladu z na rtom so bili organizirani in izpeljani sistematski pregledi za u ence 1.r/9, 3.r/9, 3.r/8, 5. r/8, 8.r/9. Pregledi so potekali ob petkih dopoldne, v spremstvu razrednikov.

Ordinacijo je vodila zdravnica dr. Marija Popit-Stanovnik.

isti zobki

Vsako leto naša šola sodeluje v AKCIJI ZA ISTE ZOBKE. Zobna asistentka ZD Vrhnika obiskuje nižje razrede OŠ in u ence seznanja o pravilni negi zob, njihovi skrbi, zdravi

(25)

za zobke premalo skrbijo. Na podlagi seštevka teh znakov, proglasi najbolj uspešen razred oz.

zmagovalni razred na šoli.

Tako so v 4.a/8 razredu, pod skrbnim vodstvom razredni arke Deše Stojanovi , že ve krat zapored absolutni zmagovalci v »ustni higieni«, v šol. letu 2005/06 so jih prehiteli u enci 2.b/9 pod vodstvom razredni arke Slavke Suhadolnik.

Za nagrado vsako leto obiš emo prireditev v HALI TIVOLI, kjer vse zmagovalce šol po Sloveniji obiš e glasbena skupina, otroci pa dobijo simboli na darilca.

5.15. Šole v naravi

Realizirali smo šole v naravi za u ence petih razredov, enega na razredni stopnji (3.r/8) ter štirih na predmetni stopnji (5.r/8, 7.r/9, 8.r/9 in 9.r/9).

1. Zimska šola v naravi za u ence 7.r/9

CŠOD Bohinj, Kozjak; 23. – 27. 01. 2006; vodja: Edita Mo nik 2. Naravoslovno – družboslovni teden za u ence 8.r/9

CŠOD Peca, Mežica; 17.– 21. 10. 2005; vodja: Metka Pristavec - Repar 3. Šola za življenje za u ence 9.r/9

Porentov dom Kranjska Gora, 13.– 16. 09. 2005; vodja: Darjan Geohelli 4. Zimska šola v naravi za u ence 5.r/8

CŠOD Kranjska Gora; 27. 02. - 03. 03. 2006; vodja: Martina Petrov i 5. Poletna šola v naravi za u ence 3.r/8

CŠOD Ptuj, 19. 6. – 23. 6. 2006; vodja: Klemen Stojanovi

Vse šole v naravi so se odvijale po vnaprej zastavljenem programu, vklju no s smu anjem za sedmošolce, zaradi lanskoletnega pomanjkanja snega in posledi no realizacije dni dejavnosti v CŠOD Bohinj.

Šole v naravi se udeležuje zelo velik odstotek naših u encev, finan no precej prispevata MŠŠ (za šolo plavanja) ter Ob ina Borovnica (šola plavanja, šola smu anja in šola za življenje).

5.16. Zaklju ne ekskurzije za u ence

Organiziramo jih za vse u ence razredne in predmetne stopnje. V šolskem letu 2005/06 so si naši u enci na zaklju nih ekskurzijah ogledali:

1. razred devetletke ... Vrhnika – Mo ilnik 2. razred devetletke ..… Vrhnika - Mo ilnik 3. razred devetletka ….. Vrhnika - Mo ilnik 3. razred osemletke ….. Logarska dolina 4. razred osemletke ….. Postojnska jama

5.razred osemletke ... Oto ec, Pleterje & kopanje Terme atež 7.razred devetletke ….. Ptuj & kopanje Terme Ptuj

8.razred devetletke….. Posotelje – Etnološki muzej na prostem & kopanje Terme Olimia 9. razred devetletke ….. Slovenska obala

(26)

Zaklju ne ekskurzije na predmetni stopnji organiziramo tako, da je dopoldan namenjen ogledom, ob 13h kosilo, nato pa rekreacija (plavanje).

Pri zaklju ni ekskurziji (ker imamo vklju enih ve vstopnin, bazen in kosilo) zmanjšamo dejanski znesek ekskurzija za prispevek s strani MŠŠ, s imer seznanimo starše na obvestilu o dejavnosti.

5.17. Plavalno opismenjevanje v 3. razredu devetletke

Plavalno opismenjevanje tretješolcev devetletke v obsegu 20 ur je potekalo v bazenu GRC Zapolje v Logatcu od 17.-28.10.2005. Udeležilo se ga je 29 od 30 u encev, vodja dejavnosti je bila Sabina Belovi .

U ence smo vsak dan z avtobusom vozili v Logatec. Plavanje je potekalo od 8. – 9.30 ure.

Spremljali in varovali sva jih u iteljici razredni arki, u enje plavanja pa so izvajali vaditelji plavanja.

Cilj plavalnega opismenjevanja ni le u enje pravilnega plavanja, ampak tudi vzgoja za zdravo in varno plavanje kot eni nepogrešljivih oblik gibanja sodobnega loveka.

U ni na rt športne vzgoje in program Zlati son ek v programu osnovnega izobraževanja dolo ata prakti ne in teoreti ne vsebine, t.i. plavalne abecede, ki so bile cilj našega programa in tudi uspešno realizirane.

U enci so prvi dan opravili preizkus znanja plavanja. Njihovo plavalno znanje je bilo zelo raznoliko, zato so jih vaditelji razdelili v tri skupine plavalcev. U enje je bili strokovno kakovostno, u enci so vidno napredovali in osvajali razli ne tehnike plavanja.

Po kon anem programu so vaditelji ponovno preverili raven osvojenega znanja tehnik plavanja. V primerjavi z lanskim 10 urnim plavalnim opismenjevanjem v osemletki so bili letošnji rezultati boljši, kar potrjujejo tudi prejeta priznanja:

• zlatega delfina je prejel en u enec,

• srebrnega delfina so prejeli 4 u enci,

• bronastega delfina je prejelo 21 u encev,

• zlatega morskega konji ka sta prejela 2 u enca,

• bronastega morskega konji ka je prejela ena u enka.

5.18. Kolesarski izpit

Kolesarski izpit je uspešno opravilo 46 od 48 u encev 4.r/8, dva u enca sta bila neuspešna žena teoreti nem delu ( pet neuspešnih poskusov opravljanja), zato nista smela pristopiti k prakti ni vožnji. Izpit bosta ponovno opravljala v naslednjem šolskem letu.

Aktivnosti v zvezi s pripravo in izvedbo je vodila Dajana Jovanovi . Znanje (teoreti no,

(27)

- 20 ur teoreti nega dela

- 3 ure spretnostne vožnje, poligona in - 5 ur prakti ne vožnje.

Prakti na vožnja se izvaja po 5 ur za vsakega u enca. V skupini je lahko le 5 otrok ali manj.

Pogoj, da otrok lahko pristopi k prakti ni vožnji, pa je najprej opravljen teoreti ni del z izpitom ter spretnostna vožnja ali poligon.

5.19. Cankarjeva bralna zna ka

Bralna zna ka je oblika dejavnosti, pri kateri u enci razvijajo recepcijske sposobnosti (identifikacijo s književno osebo, lo ijo glavne in stranske književne osebe, doživljajo in prepoznavajo književno perspektivo, spoznavajo književne zvrsti in vrste).

V šolskem letu 2005/2006 je za bralno zna ko bralo 253 u encev, kar pomeni 69% vseh u encev. V primerjavi z lanskim šol. letom je bralo letos kar 10% manj u encev.

Število bralcev po razredih:

1. raz./9: 35 u encev 2. raz./9: 31 u encev 3. raz./9: 45 u encev 3. raz./8: 30 u encev 4. raz./8: 36 u encev 5. raz./8: 30 u encev 7. raz./9: 26 u encev 8. raz./9: 28 u encev 9. raz./9: 22 u encev

U enci so bili za trud nagrajeni:

1. raz.: knjiga Ta šola ni zame (obdaritev je omogo ila ZPMS; društvo Bralna zna ka Slovenije.)

2. raz.; mapa Ostržek in nalepka Cicibanov svet 3. raz.: nalepka Miškolin

3. raz./8 nalepka Murijev svet

4. raz./8: nalepka Kek ev svet, u enci, ki so brali štiri leta, so prejeli knjižno nagrado.

5. raz./8: mapa Ostržek in priznanje

7. raz.: knjižno priznanje: Prešeren ali Cankar doc. Knjige je prispevalo društvo BZ.

8. raz.: knjižno priznanje

9. raz.: posebno priznanje za Zlate bralce in knjižna nagrada

Društvo Bralna zna ka Slovenije – ZPMS je pripravilo projekt Zlati bralec. Knjižni paket je vseboval dve knjigi: Pota knjige Iztoka Ilicha in Gimnazijec, delo Igorja Karlovška. Vsi u enci, ki so bili zvesti knjigi osem let, so bili nagrajeni. ZPMS se najlepše zahvaljujemo za

(28)

Za u ence 1. triade smo v za etku junija organizirali kulturni dan, vodja je bila Vesna Strašek, sodelovale so u iteljice in vzgojiteljica prve triade in mentorica Metka Pristavec-Repar, ki je u encem podelila knjige in priznanja. U enci so se predstavili s pesmicami, pripovedovali so o knjigah, o najlepših knjigah,…

5.20. Sodelovanje u encev na kulturnem podro ju

5.20.1. Sodelovanje s Kulturnim društvom Borovnica

V šolskem letu 2005/06 šola kot ustanova s kulturnim društvom ni sodelovala, naši u enci pa so nastopali na razli nih prireditvah in bili aktivni v dramski skupini.

5.20.2. Sodelovanje z društvom upokojencev

U enci predmetne stopnje, pod vodstvom Metke Pristavec – Repar, sodelujejo z Društvom upokojencev Borovnica:

- prireditev ob materinskem prazniku – obisk v Domu po itka na Vrhniki - prireditev ob dnevu starostnikov

- prireditev ob svetovnem dnevu starejših

5.21. Ostale dejavnosti in akcije

5.21.1. Zbiralne akcije starega papirja

V šolskem letu 2005/06 so devetošolci izvedli kar dve zbiralni akcijo starega papirja - tradicionalno zbiralno akcijo starega papirja v septembru 2005 so ponovili v aprilu 2006.

Zbiralna akcija starega papirja je bila izvedena z namenom, da na ta na in zbrana sredstva porabimo za realizacijo zaklju nega izleta in valete. Akciji sta potekali 5. septembra 2005 in 7. aprila 2006. Zbrali so dobrih 12 ton papirja.

S prvo zbiralno akcijo so zbrali 182.500 sit, z drugo pa kar 272.720,00 sit, skupaj torej kar 455.220 sit. Vodja obeh zbiralnih akcij je bila Simona Tr ek, razredni arka 9.b/9.

5.21.2. Tematske razstave

Februarja smo predmetne u iteljice slovenš ine skupaj s svojimi u enci pripravile razstavo o Francetu Prešernu, aprila – ob dnevih knjige – pa razstavo, ki se je nanašala na svetovni dan poezije, gledališ a, H. C. Andersena, dneve knjige ter Cankarjeve dneve.

U enci 3.b/9 razreda, ki so v šolskem letu 2003/04 obiskovali 1.b, sedaj so s svojimi risbicami in zapisi sooblikovali razstavo Muzej v otroških o eh v Slovenskem šolskem muzeju, zato so

(29)

po astitev tega dneva pripravili razstavo v ve namenskem prostoru. U enci predmetne stopnje so pri predmetih spoznavanje narave, spoznavanje družbe, geografiji, naravoslovju, biologiji in kemiji pripravljali plakate na temo Dneva Zemlje. 5. razredi so predstavili lo evanje odpadkov in Triglavski narodni park, 7. razredi ogrožene živalske vrste, 8. razredi tropski deževni gozd, Rde i seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter ekstremne vremenske pojave, 9. razredi pa mednarodni projekt »Otroci za Alpe«. Zelo dejavni so bili lani turisti nega, biološkega in vivaristi nega krožka, saj so ob pomo i mentorjev oblikovali modele Zemlje. S simbolom Zemlje pa smo okrasili tudi vrata naših u ilnic. Pri okrasitvi prostorov so nam pomagali u enci 2. in 3. razreda, ki so vklju eni v oddelek podaljšanega bivanja. Naredili so preko sto zvon kov, s katerimi so prinesli pomlad v našo šolo. Pri projektu so sodelovali: Janja Kav i , Simon Lukan, Edita Mo nik, Tanja Plohl.

5.21.3. Tematska glasila V šolskem letu 2005/06 smo izdali tri glasila:

- Šola smu anja: glasilo petošolcev osemletke (mentorica: Božena Molek) - Šola za življenje: glasilo devetošolcev (mentorica: Metka Pristavec - Repar)

- Drobne misli: glasilo, namenjeno Društvu upokojencev Borovnica (mentorici: Metka Pristavec - Repar, Katja Grilc)

5.21.4. Prireditve

Predmetne u iteljice slovenš ine smo skupaj z u enci pripravile 3 prireditve:

- januar: Dediš ina Ostrorogega jelena

- februar: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku

- maj: prireditev, ki se je nanašala na svetovni dan poezije, gledališ a, H. C. Andersena oz. svetovni dan mladinske književnosti, dneve knjige ter Cankarjeve dneve (ob tem se je uradno odprla nova šolska knjižnica)

U enci, ki so obiskovali recitatorski krožek (mentorica: Metka Pristavec - Repar) ter u enci, ki so obiskovali knjižni arski krožek (mentorici: Metka Pristavec - Repar, Katja Grilc), pa so sodelovali tudi na Predstavitvi interesnih dejavnosti.

5.21.4.1. Dediš ina Ostrorogega Jelena

V etrtek, 12.1.2006 je postala Borovnica bogatejša še za en kulturni dogodek – razstavo ob 130. obletnici odkritja koliš na Ljubljanskem barju z naslovom Dediš ina Ostrorogega Jelena, ki se je odvijal v ve namenskem prostoru šole. Projekt je pripravil Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana in Ob ina Borovnica, kulturni program ob odprtju razstave pa so prispevali u enci OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica.

(30)

Prireditev je potekala v dveh delih. Prvi del, t.j. otvoritveni del, je potekal prepletajo se s kratkim recitalom o Barju. Odlomke iz Jalnovih Bobrov ter pesmi Ivana Minattija in Petra Semoli a so ob pomo i ga. profesorice Metke Pristavec-Repar predstavili u enci predmetne stopnje. Za glasbeni del pa je poskrbela gd . Vita Mekinda. S pozdravnim in uvodnim nagovorom je obiskovalce ter povabljence nagovoril g. župan Alojz Mo nik, o sami razstavi pa je spregovoril arheolog dr. Anton Veluš ek.

Po otvoritvenem kulturnem delu pa je ga. ravnateljica prisotne povabila tudi k pogostitvi. Za pogostitev je ob pomo i ga. Irene Molk ter Dajane Jovanovi poskrbel g. Simon Lukan, vodja šolske prehrane.

Drugi del razstave pa je potekal v obliki predavanja, in sicer v sredo, 18.1.2006 ob 18. uri.

Predavanje o Ljubljanskem barju nam je predstavil dr. Anton Veluš ek. Dr. Veluš ek je bil namre eden glavnih arheologov tega projekta, zato je bilo predavanje še toliko zanimivejše.

Predavanja so se udeležili ob ani, strokovni delavci šole in tudi u enci 9. razredov.

5.21.5. Novoletni koncert pevskih zborov

Tudi v preteklem šolskem letu je Alma Leskovic Grošelj organizirala in se tudi sama aktivno udeležila novoletnega koncerta. Koncert je bil izveden v torek, 20.12.2005 ob 18. uri v ve namenskem prostoru šole.

Ta kulturna prireditev je organizirana z namenom, da si polepšamo predboži ni in novoletni as. Naši najmlajši iz vrtca in šole, ki redno in vestno obiskujejo pevske zbore, so se predstavili z bogatim pevskim repertoarjem. Otroci so zapeli pesmi naših in tujih skladateljev in s svojo pozitivno pevsko držo potrdili, da se v njih skrivajo dobri pevci. Seveda pa taka prireditev zahteva tudi kakovostno medsebojno sodelovanje in pomo drug drugemu.

Program z vmesnimi besedili sta povezovali u enki 3.a/8, Lara Ofentavšek in Ida Brancelj.

5.21.6. Nate aji

Predmetne u iteljice slovenš ine so se s svojimi u enci udeležile 3 literarnih nate ajev:

- Velika avantura (JSKD Vrhnika, Naš asopis), - Voda je vir življenja (Ribiška zveza Slovenije), - Moj prvi pogovor z znanstvenikom (Delo).

5.21.7. Okoljevarstveno osveš anje

Že tretje leto poteka na naši šoli program cikli nega osveš anja otrok preko katerega jim s pomo jo staršev in širšega okolja oblikujemo prijaznejši odnos do okolja s poudarkom na ravnanju z odpadki. Koordinatorica dela je bila Polona Verbi , u iteljica 3.r/9.

(31)

U itelji in u enci smo pri delu za realizacijo na rtovanih ciljev koristno uporabljali publikacije in priro nike za u itelje in u ne listi e:

• JAKA POMAGA NARAVI (tretji razred devetletke),

• NEJC OBIŠ E CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI (tretji razred osemletke),

• PREDELAJMO KORISTNE ODPADKE ( etrti razred osemletke) in miselne vzorce:

• CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI

• OBRAT ZA PREDELAVO UMETNIH MAS

• PAPIRNICA

• KOMPOSTARNA.

Cikli no osveš anje u encev na razredni stopnji poteka s konkretnimi vsebinami predvsem pri predmetu spoznavanja okolja, spoznavanju narave in družbe in spoznavanju narave. Letos je bila temu namenjena tudi razstava ob Svetovnem dnevu Zemlje. Tematike je bila vklju ena tudi v naravoslovne dneve.

Z vsebino projekta so bili seznanjeni tudi starši, ki so v posameznih primerih tudi konkretno sodelovali.

5.21.8. Boži ni sejem

V etrtek, 15. 12.2006 smo na šoli izvedli že drugi tradicionalni boži no novoletni sejem, pod vodstvom organizatorke in koordinatorice Deše Stojanovi , u iteljice 4.a/8.

V sredo, 30.11.2005 so u iteljice z u enci lahko pri ele z izdelavo kreativnih izdelkov, katere smo v etrtek, 15.12.2005 predstavili na boži no novoletnem sejmu. Starši oziroma vsi obiskovalci sejma so izdelke lahko poljubno kupovali - cena ni bila dolo ena. Za vsak kupljen izdelek so prisotni prejeli potrdilo, na katerem je bilo razvidno, kdo je izdelek kupil in koliko denarja je zanj prispeval.

Ob 17.30 se je pri el plesni program. Predstavila se je plesna šola Peter Pan s plesnimi to kami ter skupina u enk s plesno to ko HIP-HOP-a. Ker je nastopalo veliko plesalcev, smo imeli stisko s prostorom, zato so se plesne to ke izvajale kar pred stojnicami in ne na podestu pred vhodom v šolo, kot je bilo prvotno na rtovano. Ob 18.00 sta nas obiskala še dedek Mraz in Boži ek in vse prisotne razveselila s sladkarijami. S sejmom smo zaklju ili ob 18.30 uri.

Kljub mrzlemu popoldnevu, se je sejma udeležilo veliko obiskovalcev, izdelki pa so bili v celoti prodani.

O tem, kam bo šel denar od prodanih sredstev, bo odlo ala posebna komisija.

(32)

5.22. Sodelovanje z visokošolskimi organizacijami

5.22.1. Partnerstvo fakultet in šol

Na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica smo že dve leti vklju eni v projekt »Partnerstvo fakultet in šol: Vseživljenjsko izobraževanje u iteljev naravoslovnih predmetov«, kamor sta nas povabili Filozofska fakulteta v Ljubljani ter Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo iz Ljubljane. Projekt financirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad.

V projektu so v šol. letu 2005/06 sodelovale: prof. Edita Mo nik in prof. Simona Tr ek (podro je naravoslovja), prof. Metka Pristavec – Repar (podro je slovenš ine) ter prof. Tanja Plohl in prof. Nataša Lipovšek – Hrga (podro je geografije).

Cilji projekta so razviti u inkovit in cenovno sprejemljiv model vseživljenjskega izobraževanja u iteljev kemije, fizike in naravoslovja, ki bo izhajal iz potreb u iteljev razli nih stopenj izobraževanja ter omogo il v stalnih asovnih obdobjih osvežiti in dopolniti znanje stroke in sodobnih didakti nih metod prenosa znanja v šolsko prakso.

V šolskem letu 2005/2006 so bile izvedene delavnice po predmetnih podro jih, katerih smo se udeležili profesorji kemije, biologije in fizike z namenom interdisciplinarnega povezovanja med osnovnošolskimi in srednješolskimi u itelji.

V novem šolskem letu 2006/2007 bomo s projektom nadaljevali na vseh podro jih delovanja.

5.22.1. Mentorstvo študentom

Na naši osnovni šoli so 18. in 25. 4. 2006 v sklopu predmeta didaktika geografije na potekali ocenjevalni nastopi študentov 3. letnika geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Dodeljene so jim bile teme za nastop glede na dosedanjo realizacijo u nega na rta pri spoznavanju družbe (5.r) in geografiji (7., 8., 9.r). Študenti so bili seznanjeni z dolo enimi splošnimi informacijami (npr. število u encev v oddelku, za etek in konec šolske ure, možnosti kopiranja,…). Nekaj asa smo posvetili tudi pogovoru o razli nih oblikah motivacije u encev, o pripravljenosti za delo in njihovem sodelovanju pri u ni uri.

Ocenjevalni nastopi ne pomenijo izziva samo za študente, katerim nastop predstavlja del ocene izpita iz didaktike. Izziv je tudi za mentorja, saj v eni u ni uri dobi mentor odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja pred uro: Kako bo potekala u na ura? Ali bo študent dosegel zahtevane u ne cilje? Kako oz. na kakšen na in bo podajal snov? Kakšen bo odziv u encev?

Ali bodo sodelovali, mu pomagali premagati tremo, ga morda namerno zmedli? Ali bodo u enci znali odgovoriti na vprašanja o snovi, ki sem jo jaz obravnavala? Koliko novih idej za

(33)

Cilj nastopa študentov ne sme biti samo pozitivna ocena. Cilj mora biti tudi kvalitetno podana in utrjena snov, vzbuditev zanimanja u encev za sodelovanje, uspešna realizacija u ne ure in konec koncev dobro po utje bodo ega u itelja in mentorja ter obojestransko zadovoljstvo.

ZAKLJU NO PORO ILO O DELU V ŠOLI v šolskem letu 2005/06 pripravila:

Nataša Lipovšek – Hrga RAVNATELJICA

(34)

ZAKLJU NO PORO ILO O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2005/06

II. VRTEC

(35)

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

The occurrence of these inclusions is more probable in every technological step, when compared with the smaller number of AlCaO inclusions and the large number of occurring

Leta 1997 je Jože Rajhman izdal svoje zadnje monografsko delo Pisma slovenskih protestantov kot drugi del korespondence, v njej pa so transkribirana in prevedena pisma

»In ker Trubar ni bil samo Primus, ampak tudi Secundus; ker ni iskal in našel Boga in njegovega kraljestva in pravičnosti tega kraljestva le zase (...), je Bog blagoslovil njegovo

Sveti Duh je Duh stvarstva in s tem stvarstvom tudi ostaja, tako stvarstvo ni mrtva ali v bivanje vržena snov, materija, bivanjskost, temveč prostor stalnega delovanja Svetega Duha

43 Na tem deželnem zboru je vlada zahtevala, da naj odslej dežele same skrbe za obrambo turške meje. Notranjeavstrijski poslanci pa so odklonili to zahtevo, ako se prej

Oziroma njegove- ga poplitvenega programa: »Če naj le uporabim nekaj tiste- ga, kar sem si pripravil za prispevek, ki ga sicer niste videlï, potem lahko, skupaj z Dairy Queen,

Namen akcij je bil zbrati sredstva za zaključno ekskurzijo ter poravnavo stroškov vezanih na valeto (majice, fotografiranje, rože za starše, večerja, DVD-ji). Aprilsko akcijo

Osvojili so ga naslednji učenci: Neţa Jurečič, Anja Fišter, Nina Kuhar, Karolina Koţar, Martina Kodrič (Brezje), Martina Bučar, Nina Lamovšek, Martina Kodrič