ŠPE L A GR A D IŠ A R 2 0 2 0 MAGISTRS K A N A L O G A
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
ŠPELA GRADIŠAR
KOPER, 2020
MAGISTRSKA NALOGA
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
POMEN AKTIVNOSTI PODJETNIŠKIH INKUBATORJEV PRI SPODBUJANJU
PODJETNOSTI
V JUGOVZHODNI SLOVENIJI
Špela Gradišar Magistrska naloga
Koper, 2020 Mentorica: izr. prof. dr. Tina Bratkovič Kregar
III POVZETEK
V raziskavi smo preučili, s katerimi aktivnostmi podjetniški inkubatorji v jugovzhodni Sloveniji, ki delujejo v okviru SPIRIT-ovega programa subjektov inovativnega okolja, spodbujajo podjetnost v regiji. V prvih štirih poglavjih so teoretično predstavljeni ključni pojmi, peto poglavje pa je namenjeno empiričnemu delu raziskave. Izvedeni so bili polstrukturirani intervjuji s predstavniki treh podjetniških inkubatorjev v regiji JV Slovenija. Pridobljene podatke smo primerjali z merljivimi internimi podatki o aktivnostih inkubatorjev in z nekaterimi gospodarskimi kazalniki. Na podlagi izsledkov raziskave smo na koncu podali priporočila za prakso in nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: aktivnosti podjetniških inkubatorjev, subjekti inovativnega okolja, jugovzhodna regija, spodbujanje podjetnosti, podjetništvo.
SUMMARY
With our research we examined which activities of business incubators promote entrepreneurship in South-East Slovenia within the SPIRIT program for development of Slovenian startup innovation ecosystem. The first four chapters theoretically present key concepts while the empirical part is explained in the fifth chapter. We carried out semi- structured interviews with representatives of three business incubators in the SE region. We also compared the data gained from the interviews with measurable internal data of business incubator activities and with some economic indicators. Based on the results of the research we made recommendations for practice and further research.
Keywords: business incubator activities, startup innovation ecosystem, South-East region, promotion of entrepreneurship, entrepreneurship.
UDK: 658.012.2 (043.2)
V VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Teoretična izhodišča in opis raziskovalnega problema ... 1
1.2 Namen in cilj raziskave ... 3
1.3 Metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge ... 5
1.4 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema... 5
2 Podjetnost in podjetništvo ... 7
2.1 Spodbujanje podjetniške naravnanosti ... 8
2.2 Podjetniški ekosistem v Sloveniji ... 9
3 Subjekti inovativnega okolja (SIO) ... 12
3.1 Temeljni pojmi inkubacijskega procesa ... 13
3.2 Oblike SIO ... 15
3.3 Razvoj podjetniških inkubatorjev ... 17
3.4 Vloga podjetniških inkubatorjev ... 18
3.5 SIO v Sloveniji ... 19
3.5.1 Evidenca SIO... 20
3.5.2 Aktivnosti SIO ... 23
4 Regija JV Slovenija ... 26
4.1 Gospodarsko stanje ... 28
4.2 Regionalni razvojni potenciali (SWOT) ... 28
4.3 Podporno okolje za razvoj podjetnosti v izbranih občinah JV regije ... 30
4.3.1 Kočevje... 30
4.3.2 Novo mesto ... 35
4.3.3 Črnomelj ... 38
4.3.4 Mreža podjetniških inkubatorjev JV regije ... 40
5 Raziskava o pomenu aktivnosti podjetniških inkubatorjev v JV regiji ... 43
5.1 Potek izvedbe raziskave ... 43
5.2 Primerjava aktivnosti/storitev podjetniških inkubatorjev JV regije ... 44
5.3 Interpretacija rezultatov raziskave ... 47
5.4 Povzetek ugotovitev in priporočila ... 54
6 Sklep ... 56
Literatura ... 59
Priloge ... 65
VI PONAZORILA
Slika 1: Grafični prikaz procesa predinkubacije ... 14
Slika 2: Grafični prikaz procesa inkubacije ... 14
Slika 3: Shematični prikaz treh faz procesa inkubiranja ... 15
Slika 4: Razvoj modelov podjetniških inkubatorjev ... 17
Slika 5: Geografski položaj regije JV Slovenija ... 27
Preglednica 1: Seznam SIO in pridobljena sredstva za projekte 2016-2022 ... 22
Preglednica 2: Pregled vsebin javnega razpisa po aktivnostih in fazah življenjskega cikla podjetij ... 24
Preglednica 3: Občine regije JV Slovenija po številu prebivalcev v letu 2018 ... 26
Preglednica 4: SWOT analiza regionalnih razvojnih potencialov ... 29
Preglednica 5: Podjetniški inkubator Kočevje, Aktivnosti SIO ... 44
Preglednica 6: Podjetniški inkubator Podbreznik (Novo mesto), Aktivnosti SIO ... 45
Preglednica 7: Podjetniški inkubator Bela krajina, Aktivnosti SIO ... 45
Preglednica 8: Podjetniški inkubator Kočevje, Podatki SIO projektov ... 50
Preglednica 9: Podjetniški inkubator Podbreznik (Novo mesto), Podatki SIO projektov .. 50
Preglednica 10: Podjetniški inkubator Bela krajina, Podatki SIO projektov ... 50
Preglednica 11: Gospodarski kazalniki (na dan 31. 12. posameznega leta) ... 51
VII KRAJŠAVE CRRI Center razvoja, raziskav in inovacij ESRR Evropski sklad za regionalni razvoj IRO Indeks razvojne ogroženosti
MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Mrežni PI RS Mrežni podjetniški inkubator Rogaška Slatina MSP Mala in srednje velika podjetja
PI BK Podjetniški inkubator Bela krajina PIK Podjetniški inkubator Kočevje PIP Podjetniški inkubator Podbreznik
PIPC Podjetniško izobraževalni prototipni center RC NM Razvojni center Novo mesto
RIC BK Razvojno informacijski center Bela krajina RRP Regionalni razvojni program
SIO Subjekti inovativnega okolja
SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije
SPOT Slovenska poslovna točka
SRIP Strateška razvojno-inovacijska partnerstva ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
1 1 UVOD
Vse bolj konkurenčno gospodarsko okolje in vedno več poslovnih priložnosti vpliva na to, da je podjetništvo v porastu. Evropska unija (EU) strateško spodbuja razvoj gospodarstva preko malih in srednjih podjetij (MSP) (Camilleri, Maini in Echar 2018, 14). MSP imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju rasti in delovnih mest, saj predstavljajo kar 99,8 % vseh evropskih podjetij. Zato EU vlaga v razvoj podpornega okolja MSP, kar pomeni, da vedno večjo vlogo igrajo subjekti inovativnega okolja (SIO), ustvarja se koncept podjetniškega ekosistema, preko katerega se spodbuja razvoj podjetnosti na več ravneh in posledično razvoj gospodarstva (Camilleri, Maini in Echar 2018, 8-32).
1.1 Teoretična izhodišča in opis raziskovalnega problema
Podjetnost je s samoiniciativnostjo vred ena od osmih ključnih kompetenc strategije vseživljenjskega učenja EU že vse od leta 2006 in postaja vse bolj pomembna kompetenca za prilagajanje na spremembe (Evropska komisija 2018, 5). Velikokrat se izraz povezuje samo z gospodarstvom in ustanavljanjem podjetij. V resnici pa gre za precej širši pojem, in sicer za sposobnost uresničevanja svojih zamisli skozi ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov. Zato je potreben še toliko večji poudarek na vseživljenjskem izobraževanju o podjetnosti in posledično podjetništvu že od šolskih klopi dalje.
Znanje, podjetnost in inovativnost so ključni nosilci gospodarskega razvoja. Podjetni posamezniki ali pa inovativni podjetniki, ki znajo svoje ideje spremeniti v poslovne priložnosti z globalnim tržnim potencialom, so pomembna gonilna sila razvoja tudi slovenskega gospodarstva. Da bi bilo takšnih primerov čim več in da inovativne ideje ne bi ostajale samo na papirju, skrbijo tudi SIO. Rebernik idr. (2019, 112) so za izboljšanje podjetniškega okolja izpostavili programe podjetniških inkubatorjev in tehnoloških parkov, pospeševalnike, FabLabe in podobna okolja za sodelo (angleško “coworking”), pa tudi medsebojno sodelovanje med znanstveniki in podjetniki ter šolami in gospodarstvom.
Podjetniški inkubatorji spodbujajo podjetnost in podjetništvo v lokalnem ali regionalnem okolju, prepoznavajo inovativne podjetniške zamisli in jih (še posebej tiste z visokim potencialom rasti) podprejo ter jim pomagajo pri iskanju poslovnih povezav in ustreznih virov financiranja. Raziskave prikazujejo pozitivno povezanost med delovanjem inkubatorjev ter gospodarskim razvojem, prenosom nove tehnologije in nenazadnje tudi trajnostjo ter uspešnostjo novih podjetij (Al-Mubaraki in Busler 2011, 105). Ena ključnih dejavnosti inkubatorjev je, da omogočijo novoustanovljenim podjetjem najem prostorov pod ugodnejšimi pogoji in nudijo podporne storitve za podjetja, kar se sofinancira iz EU sredstev. Še zlasti pomembna funkcija inkubatorja pa je zagotavljanje mreženja, saj preko tega potencialni
2
podjetnik vzpostavi odnos in s svojim podjemom seznani ljudi, ki so pomembni za njegovo nastajajoče podjetje. Vzpostavljanje povezav je namreč pomemben način spodbujanja sodobnega podjetništva (Rebernik, Širec in Močnik 2014, 85). Na tak način podjetja hitreje razvijajo svoje potenciale in krepijo svoje kompetence na trgu. Izvajanje aktivnosti inkubatorja je neposredno povezano z razvojem regije. S svojimi storitvami pripomore k visoki stopnji preživetja novonastalih podjetij, spodbujanju rasti in razvoja ter h krepitvi sposobnosti podjetij za ustvarjanje novih delovnih mest in visoke dodane vrednosti. Pohleven (2000, 254) ugotavlja, da je za zaščito in utrditev gospodarstva zelo pomembna diverzifikacija izdelkov in storitev, ki jih ustvarjajo inkubatorji. Izpostaviti je treba tudi pomoč inkubatorjev pri prehodu sive ekonomije v redno dejavnost.
V raziskavi smo se geografsko omejili na področje statistične regije jugovzhodna (JV) Slovenija, ki se po svojih značilnostih nekoliko razlikuje od drugih slovenskih regij. Po površini največja regija v Sloveniji je izredno gozdnata, glavna naravna surovina je les, ki ima velik, a še neizkoriščen potencial. V regiji delujejo nekatera najmočnejša slovenska podjetja, je gospodarsko uspešna in izrazito izvozno usmerjena, po drugi strani pa je izziv regije še vedno območje Pokolpja, kjer je stopnja brezposelnosti še vedno kar visoko nad slovenskim povprečjem (ZRSZ 2020). Posledica tega je izgubljanje podjetniškega potenciala, saj mlad kader s podjetniškimi idejami odhaja od doma (beg možganov). Z namenom krepitve podjetniške klime v regiji preko podjetniških inkubatorjev se predvsem v zadnjih letih povečuje podpora manjšim inovativnim podjetjem (startup-om), prav tako je eden ključnih ciljev mreže inkubatorjev JV regije, da inkubatorji izobražujejo in ozaveščajo populacijo o pomenu podjetništva in s tem kreirajo podjetniško kulturo in znanje (Pokolpje 2015, 3). Naloga inkubatorjev je torej, da spodbujajo inovativnost in podjetnost pri različnih ciljnih skupinah z različnimi aktivnostmi. S tem se povečujeta konkurenčnost in regionalni razvoj podjetništva.
Izvajanje aktivnosti SIO je sofinancirano s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter SPIRIT – Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija 2020).
V JV regiji delujejo podjetniški inkubatorji v Kočevju (Podjetniški inkubator Kočevje 2008), Novem mestu (Podjetniški inkubator Podbreznik 2010), v Črnomlju (Podjetniški inkubator Bela krajina 2016) in Podjetniški inkubator Kostel, ki pa ne izvaja aktivnosti po programu SIO (Pokolpje 2015, 3). V raziskavi se bomo osredotočili na delovanje prvih treh omenjenih inkubatorjev, katerih namen je preko raznolikih aktivnosti in storitev zagotoviti široko in intenzivno podporo mladim podjetjem ter spodbujati podjetnost na čim več ravneh. Podpora novonastalim podjetjem je najbolj potrebna na začetku življenjskega cikla podjetja, ko je tveganje neuspeha največje. Glede na dosedanje raziskave (Evropsko računsko sodišče 2014, 5) je bilo ugotovljeno, da je za MSP, ki so prejela podporo inkubatorja, bistveno manj verjetno, da bodo v prvih letih po ustanovitvi doživela neuspeh.
3
Kot eno ključnih aktivnosti inkubatorjev lahko izpostavimo tudi spodbujanje podjetnosti med mladimi, v šolah. Ne glede na to, ali se posamezniki pozneje odločijo začeti komercialno dejavnost ali ustanovijo socialno podjetje, zgodnje učenje o podjetništvu razvija poslovno znanje ter najpomembnejše spretnosti in stališča, med drugim tudi ustvarjalnost, samoiniciativnost, vztrajnost, skupinsko delo, razumevanje tveganja in občutek za odgovornost.
Gre torej za pomembno podjetniško naravnanost, ki podjetnikom pomaga preoblikovati zamisli v dejanja in hkrati bistveno izboljšuje zaposljivost. Akcijski načrt za podjetništvo 2020 (Evropska komisija 2013, 5) izpostavlja, da je izobraževanje treba približati dejanskemu življenju s praktičnimi izkustvenimi oblikami učenja in dejanskimi izkušnjami podjetnikov. To predstavlja naložbo v prihodnost oziroma dolgoročni učinek inkubatorja.
Po zadnji gospodarski krizi, ki je med letoma 2009 in 2013 močno prizadela tudi Slovenijo in še posebej določene občine JV regije, že šest let beležimo gospodarsko rast (Raičevič 2018).
Ekosistem poslovanja se je spremenil in prisilil trg k prilagajanju novim razmeram. S spodbujanjem podjetništva na lokalni ravni so podporne dejavnosti bolj prilagojene posebnim potrebam podjetij v lokalnem okolju in to predstavlja prednost v primerjavi s spodbujanjem podjetništva le na državni ravni (Evropska komisija 2012). Glas (2000, 7) pravi, da lahko inkubatorji razvijejo celovito podjetniško mrežo, ki pripomore k doseganju gospodarskih učinkov v določenem lokalnem ali regionalnem okolju. Slednje daje še večji pomen lokalnim podjetniškim inkubatorjem, ki postajajo nepogrešljiv akter, saj so s svojimi aktivnostmi vedno bolj vpeti v lokalno okolje.
Sipos in Szabo (2006, 28) izpostavljata, da je realen lokalni in regionalni vpliv viden šele v obdobju petih do desetih let. Prav tako avtorja navajata, da je izredno pomembno primerjati vpliv in uspešnost inkubatorjev podobne narave na lokalni ravni. Samo posnemanje tujih zgledov lahko otežujejo razne kulturne prepreke, zato je še kako pomembno tudi zgledovanje po primerih dobrih praks v lokalnem okolju.
Z raziskavo bomo tako poskušali ugotoviti, kakšna je bila vloga izbranih treh inkubatorjev pri spodbujanju podjetnosti in razvoju podjetništva v izbrani regiji v zadnjih štirih letih. Prikazati želimo, da aktivnosti in storitve podjetniških inkubatorjev v JV Sloveniji iz leta v leto bolj spodbujajo podjetnost in podjetništvo v lokalnem okolju. Poleg tega pa želimo tudi ugotoviti, katere so tiste aktivnosti oziroma kateri je tisti sklop aktivnosti, ki je najbolj učinkovit in krepi podjetniško miselnost ne samo v občini, ampak tudi v celotni regiji.
1.2 Namen in cilj raziskave
Namen raziskave magistrskega dela je preučiti, s katerimi aktivnostmi podjetniški inkubatorji v JV Sloveniji, ki delujejo v okviru SIO, spodbujajo podjetnost v regiji. Zbrali bomo aktivnosti, ki so jih posamezni inkubatorji izvajali v letih 2016-2019, ko sta potekala prva dva javna razpisa (SIO 2016-2017 in SIO 2018-2019) za izvedbo podpornih storitev SIO v Sloveniji (SPIRIT
4
Slovenija 2016; SPIRIT Slovenija 2018). Združili jih bomo po sklopih (informiranje in svetovanje, dogodki, mentoriranje) in po posameznih letih primerjali, kako so se glede na nabor aktivnosti spreminjali kazalniki, kot so število inkubirancev, število prejemnikov pomoči inkubatorja, število izvedenih dogodkov in število udeležencev le-teh. Primerjavo bomo podkrepili s podatki, pridobljenimi iz intervjujev s predstavniki treh izbranih podjetniških inkubatorjev, da bomo dobili širšo sliko o učinkih aktivnosti inkubatorjev ter tudi o medsebojnem sodelovanju med inkubatorji. Rezultate bomo primerjali še z gospodarskimi kazalci, in sicer s številom vseh registriranih podjetij, s številom novonastalih podjetij ter s stopnjo registrirane brezposelnosti v regiji.
Cilji teoretičnega dela raziskave so:
preučiti in analizirati razpoložljivo strokovno literaturo s področja spodbujanja podjetnosti in podjetništva,
predstaviti SIO in ukrepe za spodbujanje podjetnosti in podjetništva v Sloveniji,
opisati gospodarsko stanje in potenciale za razvoj v JV regiji.
Cilji, ki jih želimo doseči v empiričnem delu raziskave, pa so sledeči:
po sklopih analizirati aktivnosti za spodbujanje podjetnosti in podjetništva, ki jih izvajajo podjetniški inkubatorji v JV regiji,
ugotoviti, katere aktivnosti najbolj pripomorejo k spodbujanju realizacije inovativnih idej in k vse večji vpetosti inkubatorja v lokalno okolje,
preveriti, kako inkubatorji sodelujejo med seboj (katere aktivnosti so skupne in pri katerih aktivnostih se njihovo delovanje razlikuje ter zakaj).
Na podlagi ugotovitev tako teoretičnega kot empiričnega dela raziskave želimo podati priporočila in predloge, kako povečati uspešnost in učinkovitost podjetniškega podpornega okolja v JV regiji in s primeri dobre prakse spodbuditi izvajanje perspektivnih aktivnosti tudi širše, izven regije.
Temeljna vprašanja, na katera želimo odgovoriti z našo raziskavo, so sledeča:
Katere aktivnosti izvajajo izbrani podjetniški inkubatorji v JV regiji po programu SIO?
Kako se je nabor aktivnosti spreminjal v letih 2016-2019 (glede na gospodarsko stanje v regiji, potrebe in potenciale za razvoj podjetništva)?
Na kakšen način so izvedene aktivnosti že pripomogle k spodbujanju podjetnosti v občini in regiji (število inkubirancev, število prejemnikov pomoči inkubatorja, število izvedenih dogodkov in število udeležencev le-teh v primerjavi z gospodarskimi kazalniki)?
Kakšno je sodelovanje med preučevanimi podjetniškimi inkubatorji v JV regiji, katere aktivnosti so skupne in kako zaznamujejo podjetništvo v regiji?
Katere so tiste aktivnosti, ki bodo dolgoročno najbolj spodbujale podjetnost v regiji in tudi širše (plani za SIO 2020-2022)?
5
1.3 Metode raziskovanja za doseganje ciljev naloge
Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi, teoretični del je zasnovan na preučevanju predvsem novejše domače in tuje strokovne literature. Z metodo deskripcije smo predstavili teoretična izhodišča na temo podpornega okolja za spodbujanje podjetnosti in razvoj podjetništva. Z metodo kompilacije smo združili teorijo posameznih avtorjev v smiselno celoto.
V drugem, empiričnem delu smo za raziskovanje uporabili študijo primera, ki spada med najpogosteje uporabljene kvalitativne pristope (Kordeš in Smrdu 2015) in je bolj poglobljena oblika poizvedovanja (Trnavčevič 2003). Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili polstrukturiran intervju z vprašanji odprtega tipa, s katerimi smo ugotovili, kaj intervjuvanci menijo o preučevani temi (Vogrinc 2008), in pridobili informacije, ki jih sicer ne bi mogli pridobiti iz drugih virov.
Z izvedbo treh delno strukturiranih intervjujev s predstavniki podjetniških inkubatorjev Kočevje, Podbreznik (Novo mesto) in Bela krajina smo želeli preučiti, katere (sklope) aktivnosti so izvajali v letih 2016-2019, kako ti trije SIO sodelujejo med seboj in v katerih aktivnostih vidijo potencial za razvoj podjetnosti in podjetništva v regiji in tudi širše.
Kredibilnost kvalitativne raziskave smo povečali z avtorizacijo intervjujev. Z metodo komparacije smo primerjali spoznanja, pridobljena preko sekundarnih virov (strokovna literatura), z rezultati analize primarnih virov (intervjujev). Z metodo sinteze smo ugotovitve povzeli in oblikovali končne sklepe.
1.4 Omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema
Omejitev pri raziskovanju lahko predstavlja to, da inkubatorji še nimajo nekega standardiziranega sistema merjenja uspešnosti svojega delovanja. Je pa namen javnih razpisov za izvedbo podpornih storitev SIO v Sloveniji, da se za podjetniške inkubatorje, ki so vpisani v evidenco SIO, vzpostavi standardizirana, geografska in programsko uravnotežena podpora zagonu, razvoju in rasti inovativnih podjetij s potencialom hitre rasti. Predvidevamo, da bomo na podlagi poročil o izvajanju aktivnosti po programih SIO in izvedenih intervjujev dobili informacije, ki jih potrebujemo za pojasnitev raziskovalnih izhodišč.
Prav tako delitev posameznih območij regije JV Slovenija med različne teritorialne enote posameznih strokovnih služb (na primer Gospodarska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine) ne omogoča enotnega zbiranja podatkov za celotno regijo, ampak je treba podatke, ki se nanašajo na posamezne dele regije ali občine, pridobivati od za to pristojnih institucij.
Pri prebiranju literature in iskanju informacij o podpornem okolju tako na evropski ravni kot za Slovenijo smo naleteli tudi na kar nekaj virov (predvsem spletnih strani), ki niso več aktivni ali
6
pa so se institucije preimenovale oziroma so njihovo poslanstvo pri razvoju podjetnosti in podjetništva prevzeli drugi subjekti. Določene nejasnosti bomo zato preverili preko intervjujev s predstavniki izbranih podjetniških inkubatorjev in tako dobili celotno sliko o njihovem delovanju.
Predpostavljamo, da je spodbujanje podjetništva na lokalnem nivoju veliko bolj učinkovito kot samo spodbujanje na državnem nivoju, saj se prilagodi specifičnim potrebam podjetij. Izkušnje so že pokazale, da so SIO dejansko postali pomemben razvojni instrument ne samo na začetni stopnji razvoja podjetij, ampak preko raznolikih aktivnosti spodbujajo podjetnost tudi na druge načine. Predpostavljamo, da so podjetniški inkubatorji tudi v JV Sloveniji pomemben akter za gospodarski razvoj regije.
7 2 PODJETNOST IN PODJETNIŠTVO
“Podjetnost je lastnost podjetnega človeka. Podjeten pa je tisti, ki se pri svojem delu loteva več stvari hkrati.” (SSKJ 2020)
Podjetniška aktivnost se vselej začne pri posamezniku, ki začenja razmišljati o novem podjemu, ali pri zaposlenem, ki nov podjem začenja v okviru svoje zaposlitve. Rebernik idr. (2015, 9) ugotavljajo, da je zaznavanje obetavnih poslovnih priložnosti ključni korak v podjetniškem procesu. Nenehno ustvarjanje, iskanje in izkoriščanje poslovnih priložnosti za zadovoljevanje potreb na trgu je temeljna dejavnost podjetništva, ki dolgoročno prispeva k blaginji gospodarstva.
Tipičen podjetnik je praviloma nadpovprečno aktiven, “garač”, vendar pa je hkrati razmišljajoč, sistematičen in analitičen posameznik. Načeloma je podjetnik odličen inovator, ki celovito obvladuje spremembe v podjetju na večini področij. Za podjetnikov uspeh so ključnega pomena predvsem priložnosti, ki jih zna prepoznati, in kombiniranje resursov (od ljudi do sredstev) za njihovo uresničenje (Pšeničny, Blejec in Vidic 2000, 6). Podjetnik namenja podjetništvu svoj čas in prizadevanja, pri tem pa prevzema pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa vrednega in prejema nagrade v obliki denarja, osebnega zadovoljstva in neodvisnosti (Antončič idr. 2002, 30). Antončič idr. (2002, 89-95) ugotavljajo, da ni “pravega”
podjetniškega profila, saj podjetniki prihajajo iz različnih družbenih in družinskih okolij, imajo različne delovne izkušnje in izobrazbo. Potencialni podjetnik je lahko moški ali ženska, katere koli rase, poklica ali nacionalnosti. Notranji nadzor in motivacija, občutek neodvisnosti, potreba po dosežkih in sprejemanje tveganj so lastnosti, ki vodijo tako podjetnike kot podjetnice. Na podjetnikove značilnosti močno vpliva družinsko okolje v otroštvu, prejšnje zaposlitve, motivacija, izobrazba, osebne vrednote, starost, vzorniki v podjetništvu in podporni sistem, ki nudi moralno in strokovno podporo. Podjetnik sicer lahko postane vsakdo z dobro idejo in željo po uspehu. Toda uspešen bo tisti, ki bo imel poleg ideje tudi zaupanje vase in bo odločen, da bo svojo idejo uresničil. Prav tako bo podjetnik, ki bolje pozna podjetniško okolje, v bodočnosti sprejemal boljše odločitve.
Podjetništvo je močno gonilo gospodarske rasti, povečuje konkurenčnost in inovativnost gospodarstev, odpira nove trge ter spodbuja razvoj novih spretnosti in sposobnosti. Ruzzier idr.
(2008, 24-25) opredeljujejo podjetništvo kot proces ustvarjanja nečesa novega in prevzemanje tveganja in nagrad. Za gospodarstvo in posameznike ima pomembno vlogo, saj prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest in povečanju produktivnosti.
Za Rebernika idr. (2015, 9) pa podjetništvo pomeni vzpostavitev novega posla, ustvaritev novega podjema, samozaposlitev, ustanovitev poslovne organizacije ali posameznikovo širjenje obstoječega posla, tima posameznikov ali uveljavljenega podjetja. Ustanovitev podjetja sama po sebi ni dovolj, potrebno je ustvariti novo dodano vrednost. Podjetje potrebuje
8
podjetnika, ki je sposoben najti vire, da bi podjetje ustvarilo izdelek ali storitev, s katerim bo rešilo in zadovoljilo kupčeve potrebe.
Po mnenju Glasa (2001, 14), ki je bil eden izmed pomembnejših raziskovalcev na področju podjetništva v Sloveniji, podjetništvo pozitivno vpliva na kontinuirane spremembe v gospodarstvu in družbi na področju inovacij, prispeva k povečanju dohodka v regiji, je del širše regionalne gospodarske strukture, je gojišče novih srednje velikih in velikih podjetij, v poslovno uporabo vključuje male prihranke in razne druge manjše vire sredstev prebivalstva, vpliva na nastanek skupine ljudi, ki cenijo spodbude za razvoj, urejeno pravno državo in gospodarsko stabilnost.
Kot skupne točke definicij podjetništva tako lahko povzamemo, da gre za prepoznavanje poslovne priložnosti, pripravljenost tvegati oziroma si upati izpeljati poslovno idejo, verjeti vase, ustvarjati s povečevanjem dodane vrednosti in navsezadnje pridobiti koristi v materialnem ali nematerialnem zadovoljstvu. Medtem ko podjetnost povezujemo z določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so samoiniciativnost, inovativnost, ustvarjalnost, drznost, iznajdljivost ipd., podjetništvo povezujemo z gospodarskim delovanjem. Podjetniško kompetenco pa sestavljajo tako podjetnostne lastnosti kot gospodarska dejavnost. Slednja zahteva predvsem ustrezne poslovno-podjetniške veščine in znanje, skupaj s kompleksnim prepletom motivacije, vrednot, čustev in (delovne) zavzetosti. Oboje razvijamo z izobraževanjem in usposabljanjem (Fortič 2016, 70).
2.1 Spodbujanje podjetniške naravnanosti
Podjetniških spretnosti in veščin se lahko naučimo, saj niso vnaprej določene osebnostne značilnosti. Gre torej za proces učenja, zato je pomembno, da je izobraževanje usmerjeno tako, da omogoča ustrezno pridobivanje podjetniških kompetenc (Rebernik idr. 2015, 14). Samo akademsko znanje namreč danes ni več dovolj, za potrebe novih tehnologij in tržišč je v času globalizacije treba znanje širiti, ga nadgrajevati in se povezovati. Velik poudarek je na učečih se zaposlenih, učečemu managementu oziroma na učečih se podjetjih.
Trg in spreminjajoče se okolje zahtevajo, da se podjetnik neprestano prilagaja spremembam, pridobiva nova znanja, sposobnosti in izkušnje. Plut in Plut (1995, 57) sta že konec 20. stoletja poudarjali, da je podjetniško izobraževanje treba načrtovati in izvajati na vseh stopnjah izobraževanja, predvsem kot koncept razmišljanja. Trdili sta, da si mora uspešen podjetnik pridobiti tri vrste znanj, in sicer:
tehnično znanje → sposobnost uporabljati ustrezne postopke in metode,
znanje o človeku in medčloveških odnosih → sposobnost dela z ljudmi, razumevanja in motiviranja posameznikov,
9
konceptualno znanje → usklajevanje umskih sposobnosti in povezovanje zamisli ter dejavnosti (ustvarjalne ter organizacijske sposobnosti).
Za podjetnika pa je potem najbolj pomembno, da pridobljeno znanje in izkušnje prenese v prakso.
Znanje je trajna investicija. Z vlaganjem v podjetniško izobraževanje si lahko Evropa zagotovi eno najvišjih donosnosti naložb. Mladi, ki se v šoli učijo o podjetništvu, ne glede na to, ali se pozneje odločijo začeti komercialno dejavnost ali ustanovijo socialno podjetje, razvijajo svoje poslovno znanje ter najpomembnejše spretnosti in stališča, med drugim tudi ustvarjalnost, samoiniciativnost, vztrajnost, skupinsko delo, razumevanje tveganja in občutek za odgovornost.
To je podjetniška naravnanost, ki podjetnikom pomaga preoblikovati zamisli v dejanja in hkrati bistveno izboljšuje zaposljivost. Po podatkih Evropske komisije (2013, 6) naj bi med 15 % in 20 % dijakov, ki se v srednjih šolah udeležijo programov za mini podjetja, pozneje ustanovilo lastno podjetje, kar je do petkrat več kot pri tistih, ki niso del takih programov.
Podjetniško znanje si posameznik pridobi tudi na podlagi izkušenj v prejšnjih službah. Več kontaktov in različnih znanj si pridobi, večje možnosti ima za uspeh v svojem podjetju. Uspešni podjetniki so običajno najprej delali in sodelovali pri uspehu v drugem podjetju (ali podjetjih), šele nato so uspeli tudi sami (Pšeničny idr. 2000, 65).
Slovenija dosega povprečne vrednosti pri odnosu do podjetništva v družbi, glede zaznavanja poslovnih priložnosti pa je izrazito pod povprečjem (Rebernik idr. 2015, 10). Mladi niso naklonjeni ustanavljanju lastnih podjetij, poleg tega podjetništvo ni v zadostni meri zaželena karierna izbira. Glavni vzroki so še vedno ne najbolj ugodna poslovna klima za ustanavljanje novih podjetij, nizko zaupanje v lastne podjetniške veščine in znanje ter strah pred neuspehom.
Spodbujanje podjetnosti in ustvarjanje pozitivnega odnosa do podjetništva je zato danes bistvenega pomena. Podjetništvo mora (p)ostati vrednota v razvojni usmeritvi Slovenije, pomembno pa je, da ga poleg prebivalstva in medijev na vseh ravneh sprejema in podpira tudi država s sistemsko in dolgoročno promocijo.
2.2 Podjetniški ekosistem v Sloveniji
Ruzzier idr. (2008, 25) menijo, da podjetništvo v gospodarstvo vnaša spremembe v strukturi poslovanja in vpliva na povečanje proizvodnje in prihodka, tako povečanje pa vpliva na kupno moč prebivalstva. Ovire, ki so preprečevale razvoj podjetništva v Sloveniji, so se začele zmanjševati proti koncu 20. stoletja, po prehodu v tržno gospodarstvo. Ravno v tistem obdobju je podjetništvo najbolj vplivalo na gospodarski razvoj Slovenije. MSP so pripomogla k povečanju učinkovitosti in poslovni utrditvi velikih podjetij, saj so skrbela za področje drobnih poslovnih storitev, medtem pa so se lahko velika podjetja osredotočala na proizvodnjo, znižanje stroškov in povečanje kakovosti (Ruzzier idr. 2008, 28).
10
Glas in Pšeničny (2000, 5) ugotavljata, da so MSP izredno pomembna gospodarska panoga ravno zaradi njihovega prispevka pri ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarskega razvoja, predvsem enakomernega regionalnega razvoja. Značilnosti hitro rastočih MSP so njihova izvozna naravnanost in inovacijske sposobnosti, pa tudi učinkovito izkoriščanje intelektualnega kapitala, mrež in financ. So fleksibilna, razvijajo nove tehnologije in se tako uspešno prilagajajo večjim gospodarstvom ter pozitivno prispevajo h konkurenčnosti držav. Zato mora biti politika razvoja MSP usmerjena na spodbude in ukrepe, ki bodo povečali njihovo uspešnost in učinkovitost.
Na ustanovitev novih podjetij bistveno vplivajo podjetniške priložnosti ter zmogljivost ljudi, ki se lotevajo novih podjemov. Da ustaljena in nova podjetja lahko vplivajo na rast gospodarstva, morajo biti najprej izpolnjeni nekateri osnovni pogoji, kot so urejene inštitucije, primerna infrastruktura, makroekonomska stabilnost, urejeno zdravstvo in primerno temeljno izobraževanje. Za učinkovit razvoj podjetništva v neki regiji ali državi mora biti torej najprej urejeno poslovno okolje. V raziskavi, ki je analizirala ukrepe za spodbujanje podjetnosti v Obalno-kraški regiji, so udeleženci kot elemente urejenega poslovnega okolja prepoznali uvedbo davka na realizacijo v povezavi z ureditvijo plačilne nediscipline, poenostavitev zakonodaje, stimulativno davčno politiko, uvedbo podjetništva v šolanje, promocijo turizma in ureditev zakonov na področju delovne sile, ki onemogočajo bolj fleksibilno zaposlovanje (Grbec 2016, 115). Če povzamemo vse elemente skupaj, mora tak ekosistem biti temelj, na katerega se naslanjajo vsi ostali programi in projekti za spodbujanje podjetništva.
V skladu s tem je Evropska komisija (2013) sprejela akcijski načrt za podjetništvo 2020 - Oživitev podjetniškega duha v Evropi. Akcijski načrt temelji na treh področjih ukrepanja:
razvoju izobraževanja in usposabljanja na področju podjetništva, oblikovanju ustreznega podjetniškega okolja z odstranitvijo obstoječih strukturnih ovir in podpiranjem podjetij v ključnih fazah življenjskega cikla ter spodbujanju kulture podjetništva v Evropi: za novo generacijo podjetnikov.
Kljub temu je Slovenija na podlagi raziskave Doing Business (World Bank Group 2020), ki meri različne vidike podjetniške regulative v MSP na 11 področjih v 190 državah EU in sveta, v zadnjih treh letih z 29. mesta zdrsnila na 37. mesto, a je še vedno med prijaznejšimi državami za podjetništvo v EU. Področja raziskave so ustanovitev podjetja, pridobitev gradbenih dovoljenj, pridobivanje elektrike, registracija lastnine, pridobivanje kreditov, zaščita manjšinskih investitorjev, plačevalnje davkov, mednarodno trgovanje, podpis pogodb in reševanje insolventnosti. Raziskava ravno tako preučuje regulativo na področju zaposlovanja.
Izmed raziskovanih področij je Slovenija najslabše uvrščena pri pridobivanju kreditov in pri podpisovanju pogodb, najboljše pa se je izkazala na področju mednarodnega poslovanja.
Čeprav je Slovenija glede na vse države uvrščena na dokaj visoko mesto, je mnogo področij, na katerih bi morala še izboljšati ureditev prijaznejšega podjetniškega okolja. Eno izmed teh
11
področij je tudi davčna zakonodaja, glede katere je bila še leta 2016 uvrščena na 35. mesto, trenutno je na 45. mestu, davki pa predstavljajo 31 % dobička (World Bank Group 2020, 4).
Kakovosten državni podjetniški okvir prinaša podjetnikom številne koristi in povečuje konkurenčnost novih podjetij, medtem ko omejitve generalno ustvarjajo neučinkovito poslovno okolje in s tem vrzeli pri udejanjanju podjetniških priložnosti. V Sloveniji se je leta 2018 v primerjavi z letom poprej izboljšalo 75 % okvirnih pogojev za podjetništvo. Najbolje ocenjen pogoj ostaja dostop do razpoložljive fizične infrastrukture, potrebne za poslovanje podjetij, kot so na primer komunikacije, komunalne storitve, ceste, zemljišča in prostor. Povprečna ocena se je v primerjavi z letom 2017 najbolj zvišala vladnim programom, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva, temu pa sledi izboljšanje odprtosti notranjega trga, kar se nanaša na prost vstop novih podjetij na obstoječa tržišča. Kot dejavnike, ki podjetništvo v Sloveniji najbolj zavirajo, pa so v letu 2018 identificirali izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni, vladne politike na področju regulative (nestimulativni davki in predpisi), za podjetništvo premalo spodbudne kulturne in družbene norme (premalo promoviranja pozitivnih podjetniških zgodb), nezadosten prenos raziskav in razvoja ter šibka podpora vladnih politik (Rebernik idr.
2019, 99).
Izobraževanje za podjetništvo na primarni in sekundarni ravni je že več let kritično ocenjeno in po mnenju Rebernik idr. (2019, 23) ostaja največji zaviralni dejavnik za podjetništvo v Sloveniji. Poučevanje v osnovnih in srednjih šolah še vedno ne namenja ustrezne pozornosti podjetništvu in ustanavljanju novih podjetij. Izvedenci s tem vztrajajo, da podjetništvo in inovativnost postaneta pomembni komponenti izobraževalnega sistema tudi na nižjih ravneh izobraževanja.
Finančna podpora za podjetništvo je po mnenju izvedencev v Sloveniji nadpovprečno dobro urejena in na razpolago. Poleg odprtosti in konkurenčnosti na notranjem trgu ter prisotnosti fizične infrastrukture velja izpostaviti tudi prisotnost in kakovost vladnih programov, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva (državne subvencije in spodbude za MSP) na vseh vladnih ravneh (državni, regionalni in občinski) (Rebernik idr. 2019, 106).
Preko razpisov Slovenskega podjetniškega sklada in SIO, s programi in projekti na področju ustanavljanja podjetij in njihove širitve, preko kohezijskih sredstev, preko razvejanosti finančnih virov, pa tudi preko velikega obsega lastniških virov financiranja in s prilivom tujega kapitala se ustvarja podjetništvu prijazno okolje. Rebernik idr. (2019, 112) so v tem okviru izpostavili tudi podporo za inovativno delo mladih na inštitutih s pridobivanjem evropskih sredstev, kariernimi sejmi za mlade in drugimi podpornimi promocijskimi dogodki. Prednosti podjetniškega ekosistema v Sloveniji so tudi v zmogljivostih za podjetništvo, ki se odražajo v prodornih posameznikih in njihovih idejah, v znanju in talentih.
12 3 SUBJEKTI INOVATIVNEGA OKOLJA (SIO)
“SIO so večinoma podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki in sorodne organizacije, ki spodbujajo nastajanje novih podjetij.” (SPIRIT Slovenija 2020)
Za razvoj podjetništva ter ustvarjanje ugodnejših pogojev za razvijanje podjetniških zamisli in ustanavljanje podjetij SIO sodelujejo tako z lokalnimi skupnostmi kot z drugimi podpornimi institucijami. Za uresničitev zastavljenih ciljev na področju gospodarskega razvoja je namreč potrebna tudi kadrovska okrepitev na področju podjetniškega svetovanja, saj so domači kadri pomembni za trajnostni razvoj (Mrežni PI RS 2020).
SIO spodbujajo inovativnost in podjetnost pri različnih ciljnih skupinah z različnimi aktivnostmi. Zagotavljajo ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva in podjetij.
Svetujejo, informirajo, izobražujejo in z oddajanjem prostorov pomagajo obstoječim podjetjem, potencialnim podjetnikom, novonastalim podjetjem oziroma podjetjem v ustanavljanju, ki potrebujejo strokovno podporo in ugodnejše poslovne prostore. Še posebej pomembna je pomoč mladim, ki želijo pridobivati podjetniška znanja, razvijati podjetniške veščine in pridobivati izkušnje, ki jim bodo koristile na njihovi morebitni podjetniški poti. Tako ciljne skupine SIO povzemajo v Mrežnem PI RS (2020). Prav tam tudi izpostavljajo, da SIO spodbujajo “coworking” oziroma sodelo. Gre za način dela, ki vključenim posameznikom in podjetjem omogoča, da si občasno ali stalno delijo “coworking prostor” z drugimi kreativnimi posamezniki iz svoje ali sorodnih panog. V coworking skupnosti tako prihaja do mreženja in razvijanja novih podjetniških idej. Posameznik ima v prostoru za sodelo na razpolago vso potrebno pisarniško infrastrukturo, prispeva strošek mesečnega članstva, včlanijo pa se lahko tako posamezniki kot podjetja (Mrežni PI RS 2020).
SIO ustanavljajo osebe javnega in zasebnega prava, praviloma na podlagi državnih in pokrajinskih usmeritev in razvojnih programov. Ustanovitelji zagotovijo sredstva za ustanovitev, zagon in začetno delovanje SIO (zagotovitev prostorov, potrebne opreme in ustreznega števila zaposlenih). Namen in razlogi za ustanovitev SIO so sledeči (Mrežni PI RS 2020):
negotovost in neznanje ob vstopu v podjetniški svet,
premalo razvita podjetniška miselnost in podjetniške sposobnosti in veščine,
nerazvita podjetniška kultura in neustrezna podjetniška klima,
visoka stopnja brezposelnosti,
slaba konkurenčnost podjetij v določeni regiji,
nizka stopnja gospodarske razvitosti na določenih območjih.
13
Kot cilje SIO pa lahko izpostavimo (Mrežni PI RS 2020):
pomoč pri zagonu novih podjetij in dejavnosti, dvig stopnje preživetja novonastalih podjetij,
zagotavljanje sodobne tehnične in infrastrukturne podpore inovativnim podjetjem in raziskovalnim skupinam,
podpora razvoju obstoječih podjetij,
spodbujanje raziskovalno razvojnih aktivnosti v podjetjih ter povezovanje institucij znanja in gospodarstva,
krepitev lokalnega in regionalnega gospodarstva s povečanjem števila MSP, temelječih na višji dodani vrednosti,
izboljšanje konkurenčnosti podjetij v regiji,
spodbujanje samozaposlovanja,
podpora mladinskemu podjetništvu in razvijanju podjetniških veščin ter znanj med mladimi,
podpora ženskemu podjetništvu in razvijanju podjetniških veščin ter znanj med ženskami,
izboljšanje podjetniških znanj med prebivalci,
spodbujanje razvoja podjetniške kulture,
razvijanje pozitivne podjetniške klime,
pridobivanje dodatnih sredstev iz različnih virov in
dvig stopnje gospodarske razvitosti določenega območja.
Poslanstvo SIO je oblikovati aktivno podporno okolje, ki bo omogočilo pospešeno ustanavljanje novih podjetij ter pomoč pri njihovem delovanju, rasti in razvoju. Na ta način bodo podjetja bolj konkurenčna, nudila bodo kvalitetnejša delovna mesta ter prispevala k posodobitvi strukture gospodarstva v (sub)regiji. Z k uporabniku usmerjenimi storitvami nameravajo SIO dvigniti raven inovacij, gospodarskim subjektom, ki poslujejo v določeni regiji, olajšati dostop do znanja, raziskovalnih rezultatov, novih tehnologij in ostalih naprednih storitev ter posledično višati dodano vrednost gospodarskih subjektov in blaginjo prebivalstva na tem območju (Mrežni PI RS 2020).
3.1 Temeljni pojmi inkubacijskega procesa
V vodniku za inkubatorje (Dichter, Reis in Marchand 2010, 5-6) so opredeljene tri značilne faze inkubacijskega procesa:
Predinkubacijska faza: Gre za podporo potencialnim podjetnikom (svetovanje, usposabljanje in izobraževanje, mentorstvo) in razvoj njihovih poslovnih idej, modelov in načrtov. Tako se poveča možnost, da bodo podjetniki lahko učinkovito ustanovili podjetje in ga uspešno vodili do zagonske faze podjetja. Značilne storitve te faze (slika 1) so prva ocena poslovne ideje in usmerjanje pri pripravi poslovnega načrta, ki je posebej prilagojen za posamezno podjetje.
14
Slika 1: Grafični prikaz procesa predinkubacije Vir: Mrežni PI RS 2020.
Inkubacijska faza: Ta faza, ki jo ponazarja slika 2, se začne ob ustanovitvi MSP in konča, ko je podjetje sposobno delovati brez podpore in doseže operativno in finančno samostojnost. Ta faza traja tri do pet let, lahko pa tudi dlje, če gre za tehnološko usmerjeno podjetje. V tem obdobju inkubator nudi dostop do financiranja, svetovanja, mentoriranja, izobraževanja in usposabljanja za podjetnike, omogoča pa tudi mreženje med potencialnimi poslovnimi in tehnološkimi partnerji. Podjetniki imajo dostop do pisarniških prostorov in včasih do povsem opremljenih laboratorijev, delavnic in objektov za ustvarjanje prototipov.
Fizična inkubacija (kadar so podjetja dejansko prisotna v inkubatorju) je pomembna v nekaterih gospodarskih sektorjih, vedno bolj pa se uveljavlja tudi virtualna inkubacija (na primer ko gre za razvoj programske opreme).
Slika 2: Grafični prikaz procesa inkubacije Vir: Mrežni PI RS 2020.
Poinkubacijska faza: Ta faza zajema dejavnosti, ki se izvajajo, ko podjetje dozori, postane samozadostno in pripravljeno za neodvisno delovanje. MSP lahko še vedno potrebuje razne storitve, na primer pomoč pri povečanju prodaje, izboljšanju proizvodnih postopkov,
15
uvajanju inovacij, internacionalizaciji... V takih primerih se lahko obrne tudi na druge SIO (na primer pospeševalnike).
Slika 3: Shematični prikaz treh faz procesa inkubiranja Vir: Evropsko računsko sodišče 2014, 8.
Inkubacija torej pomeni vzpostavljanje stimulativnega okolja za podjetništvo in podjetniški razvoj. Gre za različne procese (slika 3), ki preprečujejo zmanjševanje števila podjetij v začetnih fazah obstoja in pospešujejo potencialno rast v naslednjih fazah razvoja. Namen inkubacijske faze je razvoj podjetniške priložnosti. Realizira ali nadgradi se poslovni načrt, oblikuje podjetniški tim, začne se povezovanje s prvimi odjemalci ali strateškimi ter finančnimi partnerji. Cilj inkubacije je olajšati začetno delovanje novega gospodarskega subjekta, njegov uspešen prodor na trg ter zaključek inkubacijske faze in vključitev v druga okolja, običajno v tehnološke parke ali poslovno-industrijske cone, ki zagotavljajo pogoje za hitro rastoča podjetja. Posamezno podjetje naj bi bilo v inkubacijski fazi od enega do petih let (Mrežni PI RS 2020).
3.2 Oblike SIO
V nadaljevanju sledi opis najbolj pogostih oblik subjektov podpornega okolja.
Podjetniški inkubator
Gre za subjekt podpornega okolja, ki omogoča podjetjem, da pod ugodnimi pogoji najamejo poslovni prostor v prostorih inkubatorja ter koristijo širok nabor podpornih, upravnih in intelektualnih storitev, ki jih ta nudi. Pri tem je primarni cilj inkubatorja nastajanje in razvoj novih podjetij. Cilj ustanavljanja novih podjetij pa je ustvarjanje novih delovnih mest ter povezovanje z drugimi subjekti za razvoj regije in lokalnega okolja (Glas 2007). Podjetniški inkubator pomaga tudi pri iskanju poslovnih in strateških partnerjev, povezuje inkubirance s finančnimi institucijami, izdaja interne garancije za kredite in sklepanje poslov itn. Pomembna
16
funkcija inkubatorja je tudi zagotavljanje mreženja, saj tako potencialni podjetnik s svojim podjemom seznani ljudi, ki so pomembni za njegovo nastajajoče podjetje. Vzpostavljanje povezav je namreč pomemben način spodbujanja sodobnega podjetništva, ki temelji na znanju (Rebernik, Širec in Močnik 2014, 85). Pomemben je tudi vpliv dlje časa inkubiranih podjetij na nova, nastajajoča podjetja in pomoč v obliki mentorstev ter svetovanja.
Univerzitetni inkubator
Ustanovijo ga univerze z namenom boljšega in hitrejšega prenosa novih tehnologij na komercialno področje. Preko različnih razvojnih mrež povezuje akademsko sfero (univerzo ali visokošolski zavod) in gospodarstvo. Omogoča realizacijo podjetniških pobud mladih, dijakov, študentov, diplomantov, pedagoških delavcev, raziskovalcev idr. Spodbuja ustanavljanje novih start-up podjetij z dodano vrednostjo. Pri celotnem procesu nudi infrastrukturno, svetovalno in povezovalno celostno podporo. Tesno sodeluje s številnimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami in povezuje podjetniške veščine med univerzo in industrijo (UIP 2020).
Tehnološki park
Na prostorsko koncentrirani večji lokaciji, ki je del tehnološkega ali znanstvenega parka, združuje razvojno raziskovalne in poslovne dejavnosti novih inovativnih tehnoloških podjetij in razvojno raziskovalnih oddelkov podjetij. Nudi urejeno poslovno okolje za ta podjetja. Od podjetniškega inkubatorja se razlikuje v tem, da je osredotočen na razvoj tehnološko ali visokotehnološko naravnanih podjetij. Uporabniki storitev tehnološkega parka so torej tehnološko naravnana nova podjetja, njihovo obdobje inkubiranja pa je nekoliko daljše (5-7 let), ker tehnologija zahteva daljši čas za razvoj in uspešno komercializacijo (Glas 2007).
Likar (2001, 160) poudarja, da so tehnološki parki ena najučinkovitejših oblik promocije in spodbujanja podjetništva, zasnovanega na naprednih tehnologijah v svetu. Njihov osnovni namen je spodbujanje podjetij in podjetnikov, da se povezujejo na raziskovalno-razvojnem področju za prenos visoko zahtevnih tehnoloških programov v industrijo. Tehnološki parki so običajno del strategije gospodarskega in družbenega razvoja mesta, regije ali države, ker so zelo pomembni pri ustvarjanju novih delovnih mest.
Mrežni inkubator
Gre za večje število inkubatorjev v regiji, ki so povezani v mrežo. To zagotavlja podjetjem še večjo učinkovitost inkubiranja, saj je nabor podjetij v mreži inkubatorjev večji. Mrežni inkubator pokriva širše območje in deluje tako lokalno kot regionalno (Glas 2007).
17
SIO v Sloveniji sicer še niso sistemsko povezani med seboj, vendar se tisti, ki so proaktivni, povezujejo, ker vidijo, da je to koristno tako za njih kakor za njihove uporabnike, saj je danes v poplavi vseh informacij še kako dobrodošla centralizacija le-teh. Prioriteta regionalne strategije je bila vzpostavljena že pred več kot desetimi leti (Zore 2008, 44), in sicer naj bi se vzpostavila mreža inkubatorjev, tehnoloških parkov in poslovnih con, ki bodo skupaj ter v povezavi z znanjem in razvojem lahko ponudili gospodarstvu tiste storitve, ki jih najbolj potrebuje na različnih razvojnih stopnjah – od ideje podjetja do razvoja visokih tehnologij, novih materialov in podobno.
3.3 Razvoj podjetniških inkubatorjev
Prvi podjetniški inkubator (v zasebnem lastništvu) je bil ustanovljen leta 1959 v enem od industrijskih centrov v New Yorku. Kot je vidno na sliki 4, se je prvi val inkubatorskih programov začel v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in se nadaljeval preko 90. let, ko je začela ponudba, izkušenost in vrsta pomoči inkubatorjev rasti. Takrat so se začeli širiti tudi inkubatorji na evropskih tleh (Phan, Mian in Lamine 2016). Razvoj spodbujanja podjetništva preko inkubatorjev je v tem obdobju prinesel pomoč v obliki mentoriranja in dostopa do financiranja.
V poznih 90. letih se je pojavil tretji val, ki ga je definirala informacijska tehnologija oziroma internet. Ponudba inkubatorjev je povsod po svetu zrasla v širok spekter podjetniških podpor kot so svetovanje, mreženje in dostop do tveganega kapitala (Oakey idr. 2013).
Slika 4: Razvoj modelov podjetniških inkubatorjev Vir: Evropska komisija 2002, 3.
Sprva je bila definicija inkubatorja osredotočena le na fizični vidik, inkubator je bil prostor, kjer so bila zbrana novonastala podjetja (Evropska komisija 2002, 4). Danes pa poleg samega prostora, ki naj bi zaradi ugodnejših pogojev izboljšal možnost za preživetje podjetij, inkubator nudi tudi telekomunikacijsko opremo (IKT), menedžersko podporo in druge podporne storitve.
Predvsem je pomemben proces inkubacije, ki predstavlja interaktivni razvojni proces, preko
18
katerega inkubatorji nudijo podporo podjetnikom, da ustanovijo lastno podjetje, ter spodbujajo novonastala podjetja k razvoju inovativnih proizvodov (Evropska komisija 2002, 25-26).
Po podatkih naših intervjuvancev so bili začetki razvoja podjetniških inkubatorjev v Sloveniji in posledično v JV regiji precej zahtevni in sprva celo neuspešni za določene inkubatorje. Tisti inkubatorji, ki so bili ustanovljeni ravno v času gospodarske krize (PIK v 2008 in PIP v 2010), so imeli velik izziv, kako uspeti, saj po eni strani ni bilo dovolj poguma med ljudmi za ustanavljanje novih podjetij (še posebej na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, kamor spadata tako Kočevje kot Črnomelj), po drugi strani pa tudi ni bilo toliko razpisov in sredstev, s pomočjo katerih se inkubatorji financirajo danes. Večinoma so bili inkubatorji ustanovljeni s strani občin s sredstvi takratne perspektive EU za prenovo starih stavb. Ni bilo definirano, kako naj bi delovali, na vodstvene funkcije so bili postavljeni uradniki, ki niso imeli managerskih sposobnosti. Ni bilo dovolj znanja, kako naj bi se delalo. Ključna ovira je bila, da na nivoju države ni bilo urejeno sistemsko financiranje delovanja inkubatorjev. Zato so se pred leti inkubatorji v Sloveniji povezali v Združenje inkubatorjev in tehnoloških parkov in oblikovali skupno strategijo za MGRT, kar se danes izraža z razpisi SIO. Na državni ravni so prisluhnili in precej dobro upoštevali predloge inkubatorjev, ki jih skupaj kreirajo še danes (PIK 2020a; PIP 2020a; PI BK 2020a).
3.4 Vloga podjetniških inkubatorjev
Inkubatorji skrbijo za razvoj inovacij in idej v podjetjih ter za povečanje stopnje gospodarske rasti. Vedno več pozornosti namenjajo ustanavljanju podjetij, ki imajo jasno tržno perspektivo in podlago za močan in hiter razvoj ter za širjenje. To omogoča razvoj stabilnih podjetij in porast dobro plačanih delovnih mest. Inkubatorji med drugim tako ustvarjajo delovna mesta za delovno silo z višjimi stopnjami izobrazbe in znanj. Podjetja v inkubatorjih potrebujejo tudi storitve, ki jih ponujajo servisna podjetja (fotokopiranje, pakiranje, prevozništvo, tiskanje, kurirska služba), kar omogoča zaposlitev tudi nizkokvalificirane delovne sile. Vplivi ter učinki delovanja inkubatorjev so vidni ob dolgoročnem in uspešnem delovanju inkubiranih podjetij.
Raziskovalci in strokovnjaki na področju preučevanja njihovih vplivov ugotavljajo, da inkubatorji pozitivno vplivajo na diverzifikacijo gospodarstva, trženje tehnologij, ustvarjanje novih delovnih mest in ustvarjanje premoženja (Al-Mubaraki in Busler 2011, 95).
Izkušnje so pokazale, da so inkubatorji dejansko postali pomemben razvojni akter. Sipos in Szabo (2006, 28) poudarjata gospodarske, družbene in politične vplive lokalnega podpornega okolja. Inkubatorji namreč predstavljajo varno okolje za podjetja v najbolj občutljivi fazi, in sicer v začetni fazi razvoja. Višja je stopnja preživetja med novimi podjetji, nižja je stopnja neuspeha, hitrejši je razvoj izdelkov in njihovo trženje. S tem inkubatorji pomagajo ustvarjati nova delovna mesta in nižajo stopnjo brezposelnosti, vključujejo socialno izključene ali prikrajšane osebe (mladi, ženske, manjšine) in na vse te načine doprinašajo k razvoju
19
določenega območja. Spodbujajo podjetniške, družbene in kulturne norme ter učno okolje in tako ustvarjajo intenzivne vrednote, pričakovanja in odgovornosti znotraj lokalne skupnosti.
Izpostavljeni gospodarski in družbeni vplivi podjetniških inkubatorjev ustvarjajo tudi določene politične koristi.
Bolj so inkubatorji uspešni, večja je možnost za uspeh v poslovnem svetu. Glas (2000, 10) meni, da je zelo pomembno, da inkubator med podjetniki ustvari občutek potrebe po uspehu, kar pomeni tudi voljo do preživetja in rasti. Uspešna podjetja v inkubatorju spodbujajo zavest o možnostih uspeha, večje je povpraševanje potencialnih podjetnikov po vstopu v inkubator in po njegovih storitvah. To pozitivno vpliva na pospešeno rast podjetij in posledično na uspešno prestrukturiranje gospodarstva.
3.5 SIO v Sloveniji
Podporno okolje za razvoj podjetništva v Sloveniji ureja Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1, Uradni list RS, št. 102/07). Zakon določa ukrepe za spodbujanje podjetništva in postopke za dodeljevanje sredstev, opredeljuje podjetniško, inovativno in finančno okolje in naj bi s celovito strukturo podpore podjetjem spodbudil nadaljnji razvoj podjetništva v Sloveniji.
Temeljni cilji zakona so (2. člen ZPOP-1):
vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja na lokalni, pokrajinski in državni ravni,
ustvarjanje zavesti o pomenu podjetništva za gospodarski razvoj in uresničevanje ustvarjalnih podjetniških potencialov državljanov,
povečanje možnosti za ustanavljanje novih podjetij, spodbujanje njihove rasti in ustvarjanje novih delovnih mest,
pospešitev izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,
vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za potencialne podjetnike in podjetnice in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja, za dostop do celovitih podpornih storitev,
spodbuditev povezovanja med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom.
MGRT in SPIRIT sta tisti instituciji, ki spodbujata podjetništvo in zagotavljata učinkovito podjetniško okolje. SPIRIT opravlja sledeče naloge (7. člen ZPOP-1):
oblikuje, razvija in izvaja ukrepe za spodbujanje podjetništva in zagotovitev učinkovitega podpornega okolja za podjetništvo v skladu z usmeritvami in politiko ministrstva, pristojnega za gospodarstvo,
izvaja ukrepe za promocijo podjetništva, podjetniškega okolja in ustvarja pozitivno klimo za razvoj podjetništva,
20
izvaja ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo,
vključuje se v programe EU in druge mednarodne povezave na področju pospeševanja podjetništva in konkurenčnosti za prenos znanja in dobrih praks,
odloča o izboru projektov in dodeljuje finančne spodbude za izvedbo projektov s področja podpornih storitev ter sklepa pogodbe o financiranju z izbranimi prijavitelji.
Projekte SIO v Sloveniji sofinancira tudi EU, in sicer v okviru kohezijske politike s podporo iz ESRR kot je opredeljeno v nadaljevanju (poglavji 3.5.2 in 4.5.2). To je skladno s političnimi prednostnimi nalogami EU, ki podpira ustanavljanje in razvoj MSP, saj imajo ta pomembno vlogo pri ustvarjanju rasti in novih delovnih mest (Evropsko računsko sodišče 2014, 50).
3.5.1 Evidenca SIO
Pomemben del slovenskega inovativnega okolja so podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki in sorodne organizacije, ki spodbujajo nastajanje novih podjetij. Preko teh, ki so vpisani v evidenco SIO (preglednica 1), namerava SPIRIT vzpostaviti standardizirano, geografsko in programsko uravnoteženo podporo zagonu, razvoju in rasti inovativnih podjetij s potenciali hitre rasti. S podporo tehnološkim parkom spodbujajo zagon, rast in razvoj inovativnih podjetij, podjetniškim inkubatorjem omogočajo povezovanje z obstoječimi domačimi in tujimi podjetji in drugimi deležniki v regionalnem okolju, s podporo univerzitetnim inkubatorjem pa spodbujajo prenos akademskega znanja s fakultet v gospodarstvo (SPIRIT Slovenija 2020).
Nekateri od teh SIO so usmerjeni na celotno območje regije, nekateri pa na območje občine.
Programi in projekti, ki jih subjekti podpornega okolja za podjetništvo izvajajo, so različni.
Lahko nudijo subvencije in jamstvo za kredite, programe za izobraževanje bodočih podjetnikov oziroma podjetnikov, ki že delujejo na trgu, inkubiranje, pomoč pri vstopu na tuje trge, pomoč pri povezovanju v grozde ipd., vsi pa nudijo podjetniška svetovanja ali v okviru točke SPOT, ki jo financira država, ali pa v okviru svoje dejavnosti. Cilj razpisov SIO je predvsem izobraževanje in ozaveščanje populacije o pomenu podjetništva ter dvig in kreiranje podjetniške kulture in znanja oziroma zagotavljanje aktivnosti v vsaki od 12 statističnih regij (SPIRIT Slovenija 2020).
V preglednici 1 je moč videti, da se število vpisanih SIO tekom let povečuje oziroma da se na projekt SIO uspešno prijavlja vedno več kandidatov, prav tako pa je z vsakim projektom razpisanih tudi več finančnih sredstev. Aktualen projekt 2020-2022 je za razliko od preteklih dveh razpisan za tri leta. Agencija SPIRIT je tako v letu 2020 že tretjič razdelila subvencije za sofinanciranje delovanja SIO. Za razpis 2020-2022 je bilo na voljo dobrih deset milijonov evrov, sredstva je prejelo 20 upravičencev, ki so zbrali največ točk glede na predlagani program storitev (Grapulin 2020).
21
V raziskavi bomo podrobneje pregledali programe podjetniških inkubatorjev Kočevje, Podbreznik (deluje v sklopu Razvojnega centra Novo mesto) in Bela krajina (deluje v sklopu Razvojno-informacijskega centra Bela krajina), ki preko raznolikih aktivnosti spodbujajo podjetnost in podjetništvo v JV delu Slovenije.
22
Preglednica 1: Seznam SIO in pridobljena sredstva za projekte 2016-2022
Vir: SPIRIT Slovenija 2016; SPIRIT Slovenija 2018; SPIRIT Slovenija 2019a.
SIO 2016-2017 Znesek javnih
virov financiranja SIO 2018-2019 Znesek javnih
virov financiranja SIO 2020-2022 Znesek javnih virov
financiranja
Pomurski tehnološki park 140.000,00 € Pomurski tehnološki park d.o.o. 510.000,00 € Pomurski Tehnološki Park d.o.o. 564.843,98 €
IRP, inštitut za raziskovanje podjetništva, zavod 239.996,55 € IRP Inštitut za raziskovanje podjetništva, zavod (Tovarna podjemov) 545.991,61 € IRP Inštitut za raziskovanje podjetništva, zavod (Tovarna podjemov) 699.988,16 €
Zavod Znanje Postojna, javni zavod 62.874,00 € Zavod znanje Postojna, javni zavod 213.547,62 € Zavod znanje Postojna, javni zavod 450.831,88 €
Inkubator d.o.o. Sežana 50.151,65 € Inkubator d.o.o., ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, Sežana 164.768,22 € Inkubator d.o.o., ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve, Sežana 371.416,02 € Inkubator GEA College, podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o. 241.488,82 € Inkubator GEA College, podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o. 549.204,00 €
Tehnološki park Ljubljana d.o.o. 233.997,00 € Tehnološki park Ljubljana d.o.o. 599.792,74 € Tehnološki park Ljubljana d.o.o.
RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško d.o.o. 90.467,95 € RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo d.o.o. 283.603,41 € RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo d.o.o. 495.117,81 € Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d.o.o. 201.499,18 € Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d.o.o. 449.050,08 €
Podjetniški inkubator Kočevje 93.900,50 € Podjetniški inkubator Kočevje 257.067,02 € Podjetniški inkubator Kočevje 549.820,49 €
Inkubator savinjske regije d.o.o. 73.167,00 € Inkubator Savinjske regije d.o.o. 221.020,34 € Inkubator Savinjske regije d.o.o. 442.868,20 €
Mariborska razvojna agencija p.o. 479.434,88 € Mariborska razvojna agencija p.o.
Institut Jožef Stefan 212.237,04 € Institut Jožef Stefan
Razvojni center Novo mesto, svetovanje in razvoj d.o.o. 133.218,50 € Razvojni center Novo mesto, Svetovanje in razvoj d.o.o. 349.976,60 €
Razvojno informacijski center Bela krajina 293.069,99 € Razvojno informacijski center Bela krajina 483.977,54 € Ljubljanski univerzitetni inkubator d.o.o. 239.977,80 € Ljubljanski univerzitetni inkubator d.o.o. 479.314,56 € Ljubljanski univerzitetni inkubator d.o.o. 549.980,20 € SAŠA inkubator, družba za podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o. 138.007,00 € SAŠA inkubator, družba za podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o. 314.423,24 € SAŠA inkubator, družba za podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o. 548.517,30 € UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. 180.454,00 € UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. 368.491,06 € UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o.
Primorski tehnološki park d.o.o 196.591,60 € Primorski tehnološki park d.o.o. 57.168,08 € Primorski tehnološki park d.o.o. 549.524,16 €
Katapult d.o.o. 298.283,43 €
ŠTP d.o.o. 469.051,60 €
Regionalni center za razvoj d.o.o. 549.783,15 €
ERUDIO HUB d.o.o. 548.214,00 €
BSC d.o.o., Kranj 294.289,74 €
Zavod Mladi podjetnik so.p. 318.153,20 €
ABC Accelerator d.o.o 693.134,50 €
1.872.803,55 € 5.792.894,41 € 9.876.049,44 €
23 3.5.2 Aktivnosti SIO
Izvajanje aktivnosti SIO je v Sloveniji sofinancirano s pomočjo ESRR, MGRT in SPIRIT, in sicer za dve programski območji: kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, kamor spada področje, ki ga raziskujemo. Preko javnih razpisov so izbrani prejemniki sredstev, ki ciljnim skupinam nato brezplačno zagotavljajo potrebno podporo pri njihovih podjemih. Podpora ciljnim skupinam se zagotavlja s promocijsko motivacijskimi dogodki, informiranji in svetovanji, tematskimi delavnicami, mentoriranjem, z zagotavljanjem pomoči prek ekspertov in z upravljanjem portfelja ciljnih skupin. Različni vsebinski sklopi podpore kot različni nivoji aktivnosti za ciljne skupine so oblikovani kot tri faze razpisa (SPIRIT Slovenija 2020):
Faza 1: Podpora procesu poslovne ideje, v kateri se ciljnim skupinam pomaga preveriti poslovno idejo ter narediti načrt njene uresničitve.
Faza 2: Podpora rasti in razvoju start-up podjetij. Nudi se podpora podjetjem pri odpravljanju ovir pri razvoju in rasti podjetja.
Faza 3: Podpora je namenjena le hitro rastočim podjetjem s tržno potrjenim poslovnim modelom in z velikim potencialom rasti.
SIO na podlagi take pomoči oblikujejo uravnoteženo programsko podporo za zagon, rast in razvoj podjetij ter s tem prispevajo k (SPIRIT Slovenija 2020):
povečevanju števila novoustanovljenih podjetij, predvsem tistih, ki dosegajo višjo dodano vrednost v primerjavi s slovenskim povprečjem,
povečevanju stopnje preživetja novoustanovljenih podjetij,
premagovanju ovir hitro rastočih podjetij.
V preglednici 2 so podrobneje opisane aktivnosti, ki se predvidoma izvajajo v posameznem vsebinskem sklopu, in za katero fazo so aktivnosti določene. V raziskovalnem delu bomo obravnavali predvsem sklope informiranje in svetovanje (B), promocijsko motivacijske in tematske dogodke (A in C) in mentoriranje in svetovanje ekspertov (D in E) za prvo in drugo fazo življenjskega cikla podjetja.
