•
• •
•
"/1u' (/ II Iltor /,I"".';(,lIls (lIId t./esailJes II! reL' proji.'ssio/lCt/ C'{ '{'Ills ,IIa{ 1(J(Jl~ /JIm .. :£' ill 'jllh(j(ll/{f Oil N()J'(,lIIher 15 tII/f1 to, .lOOt All t!H' ,hr('(' olles were !!('siglled hI' 'he l'ISi! (1/111(' JJoslliflll col·
fC'l/glies.
11/('ji"n-1 OIl(' l/'(/S (/ round Itlhle dedicated to Ihe IOllg term pro/eU research OIlIIIC? Slof'ell(,s 111 Uosllial/erzegol'llw. It I/'(/S orgallised witiJill tile IlistorillJl scm/lUll' uf Il1e S/ol'(!lfiall
/1c(/(/(,111), (?/SciCIlC£' fllld Art 5o·c;c.'wi/ie ResC'arch {'(,II/er mulll'lIs /Jlfrliclj}({led by nine pro)
eel res('{tn:her:. of {'(/riOlls dlsciplincs i,-om ,\lol'ellia (/Ilt/ H()Sl1i(l."('r=('gO;;'~"""~{/i1"
•• illi
I1ll' .. ,('conti {'l'('1It fl'!/S {/ jJruji.!s.siolla/l1I('elill[!, oJ'"e two nuslliml glll'Sl hisrorirl11s. />n1i..·s
SOl'S "limlls/at' HeMalldlliasllorl:iibegol.i{.lIlId one ellmo/agist. .\'/'ef/f1I/(I /JlIji<.~ ll'ith th(' Jd-
1011'S o/the IlIstilulej<Jr 1:'I/lI1ie Siudies, /11(' (efllm/le,.-Iur£' 'flle .. !speds 0/111(' conlelllporary
po,~IIi()fI o/Ilte ('111I1O-lIllf lOllS ill BoslI fa (amI I/crzegol'l lIa) ill III(' (onlext o/Iheir comlll, JIIlilies amI (t;SCtmlil1l1ili('s was /ollowed J~I' an (lIIllll(lIed discotlSSiOIl wilh II:~\' colleagues 111(' losl lIIl'eti IIg 1I'as orgo 11 ised by Ille II1s1 ilute
PH<
modeI'll IlisIOI)' a lid iNIS (/ Illlollllced (IS a /riellll()' pro/essiol1l1/ COIII'('rsatiOIl bL'lll'('ell Ihl' S/()l'l'llillfl alld Ihl' Uosllilln Ills/oriaNsn
1( T l'_\'(11
tlIlJ!,ed (lid r i'lL! li 'S on I h e llis to~"i:~ ' '~ "Z ''' . i£ . '
'.'.".".".'i . ". " .'. I, . " ., . ,. , . ". " .I .' . " . ', . " . ,I . ,. ' '. "~ S.I~ ". 'I 'I.( . "~ ".' . ('. (/ . 'I '(' l d
a/ler II/e dissolll /ion
0/'"''
former} 'ugos!!.J rillII ll'as allllost (/ IIJliq1l<' (as(' ill the lasl decade whell ll'jJH's£'ntalil'£'s o/t/lllhrc£' {JosHiflll COlls/iWlil'£' £'IIlO-1WlloJ1S, ('{'ell thollgh ill th£' 11)/(' (!l S(i('lIlistS, clime :wlII('uherc outside Hosllill-llcrz{'g()I'il/{/ -loge/lteJ: 71lis is c('rl(/i1J(1' 1I wmd s(~1J fiJlolheir ,,/Other/and
203
V prvem Jetl! 21. sloletja sem S sodelavci v Sioveniji in Bosni in Hercegovini I1Jdaljevab Z ml1ogostranskimi faziskavami tematike 0 Slovencih v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu pa sem ponovno sodelovala z r:niskovainim porociloll1 in fazpravo 11:J teme bosal1ske l1J.cioI1Jine zgoclovinc in historiografije, (okrat v okviru mecinJfOcinega zl1anstvenega srecanja v organizaciji in Ila povabilo Akademije zilallosti in umetnosti Basne in Hercegovine. Ob vsem rem sem domislila Illoznost, cia 0 navedenih raziskovalnih viclikih spregovorimo tucli v Ljubljalli, zbsri p:1 sem ugo(Qvila, d~1 bi bila iz vee razlagov kar nujno, cia pre- cistJvimo VSJj del dosedanjih rJziskov~dnih dosezkov iz sklopa projektne l1aioge o Slovencih v Bosni in Hercegovini. Oejanska uresniCitev zJ.misli pa je sevecb v vsakem pogledu neprimerljivo tez3-vnejsa od njenega poroda. A se je vse skupaj 15. in 16. novembra venclarle nekako zgodilo. Toliko kot uvodna opomba in naja- va tega pdspevka.
Tako so, po c1ogovoru, sredi novembra leta 2001 Ljubljano obisbli strokovni kolegi iz Sarajeva, zgodovin:lfja ell: Iljas Hadzbegovic in ell: Tomislav /Sek ter etnologinja Suet/ana Bajic
Prof eil, /-/adiibegouic je redni profesor nacionalne zgodovine Z3 obdobje do kanea prve sve[Ovne vojne in predstojnik Oddelka za zgoclovino na Filozofski fakulteti v SJrJjevu. Njegovo objavljeno cloktorsko disertJeijo 0 nastanku in ,"zvoju debvskega razrecia v BiH do leta 1918 je nagradila zalolba Suijellost kot najboljse Zllanstveno delo v BiH v letu 1980. Veliko je raziskovall13 Dunaju. Poleg dolgega nizJ znanstvenih clankov in razprav je objavil knjigo 0 boanskoheree- govskih meslih na prelomu 19 in 20. stoletja. Mocno se je raziskovalno posvecal tucli Sloveneem v BiH.
Prof dr Isek je zaposlen kot znanstveni svetnik na [nstitutu za zgodovino v Sarajevu in precbva kot redni profesor ZJ zgodovino jllznos!ovJnskih n:lfodov do sadobnega obdobja v S:uajevu in Tuzli. Njegovo otje speci:l.listicno raziskovalno polje je nacionalna in kllltllrna zgodovina 20. stoletja, posebej hrvaske konstitll- tivne komponente v BiH, 0 eemer je objavil vee knjig. Dve leti je bi! stipenclist francoske vlade, prejemnik je nagrade Veselin Mas/esa, l1ajvisje nagraeie za znanost v Bil-!, bil po je tucli precisednik Drustva zgodovinarjev BiH.
Etnologinja Bajiceua je muzejska svetnica v Zem:.lljskem muzeju Bosne in Hercegovine v SJrajevll, kjer je rudi nacelnica Oddelka za etnologijo. Znanstveno- raziskovalno se posveca vJskim in mesrnim narodnim nosJm in tekstilni obrti v Bosni in Hereegovini. Je avtodeJ vee samostojnih in soavtorie:l. skupinskih razs- tav, med njimi nedavne svetovne etnoloske razstave na PortugJ!skem. Objavlja v znanstvenih etnoloskih revijah, rokopis njene doktorske disertaeije izpred ze vee
204 Vera Kri.isnik·Bukic: Siovenci v Bosni in Hercegovini Bosna v Ljubljoni
kat desetlelj:l pa je, za secbj, dativel nesrecno lIsodo v povezavi z dejsrvol11 faz·
pada Jugoslavije.
S strokovne pbti je imel obisk trojno svrho. Osrednja vtoga gostov je bib namenjena njihovemu sodelov:lI1ju pri okrogli mizi 0 Slovencih v Bosni in Hercegovini, nasleclnja naloga je bi! dogovorjeni in pripravljeni strokovni I1astop 5 predav:J.njem 0 bosanski l1:1cionalni problemJtiki, zaclnje fOfl11:Jlno orgJniZira·
no sreCJnje p:l je bi! prijJteljski kolegtjalni pogovor med slovenskimi in bos::l.I1- skimi zgodovinarji 0 aktuainih vpr:ls:lnjih historiogrJfije po fazpadu bivse skup- ne dri:lve. Navedeni nacftovani program sma instituciol1alno izvedli prek seveci::t treh ustreznih llstanov v Ljublj:lni 15. in 16. novembf:l.
OKROGI.O :11IZ0, ki smo jo vsebinsko priprJvili sodelavci projektne f:lziskave 0
Siovencih v Bosni in Hercegovini, je v oh.'Viru ze ust:tljenih poclobnih strokovnih sreeJnj v Historienem semin:trju organizirJl Znanstveno rJziskovalni center Siovenske ak:tdemije 2nanosri in urnetnosti. PobudniskJ in org~lI1iZ:ltorska vloga pripadata v zvezi stem sreeanjem zlasti ch: Mojei Raunik, predstojnici lnstitllta za slouensko rzarodopisje, ter
,ii,
Me/odi Kokole in d" Maji Golja Godil1i, sodelauka- maZRCSAZU.NJmen Okrogle mize je bil predSlJviti nekatere r:lziskovalne rezuitare ze vee let potekojoce projektne rOle, ki se v sklopu dolgorocnega projektJ 0 Siovencih v prostofu nekdanje Jugosbvije izven Siovenije ujema pretezno z raziskJvami 0
Slovencih v BOSl1i in Hercegovini. Projekr poteka na II1Stitlltli 23 narodnostna vprasanjJ. Poleg sodelavcev 2 Instituta pri njem sodelujejo stevilni strokovni kole- gi i2 Slovenije in Bosne in Hercegovine. V sklJdu z metodolosko zasnovo 3vlOrice in voditeljice projekt3, df. Vere Krzisnik-Bukic, raziskave pokrivajo tematsko prereklost in sodobnost, pri cemer se poslllzlljemo razlicnih znanstveno cliscipli- l1arnih zornih kotov.
o
splosnih tematskih, metodoloskih in bdrovskih vidikih razisbve je uvodomJ sirse govorib Krzisnikova, ki je spomnib oziroma razkrila, da je pro- jektna zamisel na temo Slovenci v BOSl1i in Hercegovini stJf:l ze dye desetletji, ko smo ob pomoCi sarajevskih kolegov to raziskovalno nalogo, resda Ie hisroricno in omejeno nl obdobje 1878-1945, vzpostavljlli zgodovinarji dveh univerzitetnih cenrrov, Banjaluke in Maribora. Tocb iz vee razlagov je red3j razisk:1Va zastab se na samem zacetku, a je nismo pozabili. Vsaj ne se tecbnji potencblni sodelavci dr.I1jas Haclzibegovic, ki je bil predviclen tudi za vodjo projekta, potem teellj sodelavec Univerze v M:triboru in mag. sedaj cil: MClJjan tnidaric, direktor Pokrajinskega muzeja u 1I1ariboru, rer redaj raziskov:dna asistenrka mag. Vera Krzisnik-Bukic, rakrJt tucii znanstvena (ajnica projekt:l, S3ma Slovenka v Institutu
ZJ zgodovino v Banjaluki, ki naj bi bil tllcli organizatorsko nosilec projekta.
•
]gzprove in grodiva Uubljana 2001 sl.38/39 205
Vsi omenjeni zgoclovinarji sma namrec sodebvci tucli novo zastavljenega pro- jekt::t. Krzisnikova je naclaljevala 5 taksativno predstavitvijo vsebinskih vidikov, ki
SO v sklopu deJa na projektu v zadnjih perih lerih ze raziskani, veCinomJ kot avwrski prispevki ali i.e dokoncani ali se v c1elu. Predstaviia pa je bistveno spre- membo glede na prvotno zastavljeno projekrno z::unisel izpred clveh desetletij.
Projekt je na novo, po eni strani, zast:wila povsem transtemporalno, tako da tem- atske raziskave i.e leta potekajo zaje1l1ajoc vso zadevno preteklost, vkljucno s soclobnim zgodovinskim trenutkom, po drugi strani pa sodelavci z razlicnimi znal1srveno-disciplinarnimi pristopi tucli loceno obravnavamo izrazite posebne vsebinske sklope. Ker je tak vsestranski metocloloski pristop izrazito zahteven, je razumljivo potreben razmeroma daljsi cas za nastajanje in oblikovanje pisnega izdelka kot eelote. Pojasnib je, do bi neb knjiga kot rezultat c10sedanjega veClet- nega projektnega raziskovalnega deb. na lemo 0 Slovencih v Bosni in Hercegovini sieer i.e bhko nastala, J je sprejeb raziskovalni izziv, cia 5 sodelavei predsravimo nas10vno tematiko tim bolj izcrpno. Rezultat pisnega izdelka kat celote naj bi bila Zato knjiga Slouenci u Bosni in I-Iercegouini v nekaj zvezkih. Prva elva bosu zapolnib klasicno-historiogafski blok tematike, kronolosko nasleclnji bo posvecen izrazito kuhurno-umetniskim viclikom slovenstva v BiH, cerrti, in zadnji zvezek, bomo n~lInenili sodobnim zgoclovinskim viclikom, ki se Ila razlicne nacine in v razlicnih vsebinskih smereh nanasajo na tematiko zadnjega desetler- ja, torej llsode in i.ivljenja Slovencev iz Bosne in Hercegovine ozirolllJ v Bosni in Hercegovini po razpadu SFRJ. Slednja olllenjena zvezb noj bi bila predvicloma objavljena leta 2003, Illecltelll ko bi historiografski del, tudi sicer v ze znarno visji delavno-pripravljolni fazi v dveh zvezkih skllpaj izselleta 2002.
Dva gbvna razloga S{;l opredelib voc!iteljico projekta za pripravo okrogle mize jeseni leta 2001. Prvi je zelja, da javnosti predstavimo vsaj del ze dosezenih r:1ziskovalnih rezultatov in s rem opozorimo na prisornost in pomen Sloveneev v Bosni in Hercegovini kat deb slovenskega naroda. Drugi razlog pa izh3ja iz obclltka odgovornosti voditeljice do tistih kolegov-sodelavcev, ki so veCinolTIa ali ze povsem koncali svoj c1ogovorjeni prispevek, a zaradi omenjenih sirsih ciljev celostnega knjiznega preclstavljanja se ni bilo mogoce, da bi bili njihovi prispev- ki I.e objavljeni. Z zadovoljstvom lahko potrdim visoko sropnjo razumevanja l110jih sodelavcev ZJ izbrano odloCitev. Hkrati pa skorajda ni bilo nobenega prispevb, ki ga naknadno z avtorjem ne bi dograjevab in preclelovala bodisi kot posledico strokovne recenzije tretjega kolega, bodisi z vkljucevanjem novih podatkovnih razseznosti. Pray slednji delovni pfistop je pri nasem prizadevanju se najpogostejsi, saj sam3 sistematicno zbiram mnostvo razlicnega zadevnega grad iva, ga k sodelavcem usmerj3111 ali pa ga preusl11erjaI11 od enega kolega k drugemu, pac v skladll s preclsravo, v bterem od prispevkov bi bil bhko doloceni poclatek najkoristneje in najucinkoviteje llporabljen.
206 Vera Krzisnik-Buki¢: Siovenei v Bosni in Hercegovini Bosna v ljubljoni
Stem pa smo ze treili nJ gbvni metodoloski in tehnicni problen1 nJse rJziskave, nJmree n::t skoraj popalno razprsenast relevantnega izkustvenega gradiva,s eimer smo se nlljno srecali vsi raziskovalci tematike Sioveneev v Bosni in Hereegovini. Omenjeno spoznanje se posebej velja za zgodovin:uje, saj razen dveh fondov, ki se n:ln~lsajo na clrustveno zivljenje Sloveneev v S:uajevu, ni niti nastal noben speeblizirani fond 0 rej tem::niki ne v arhivih v Sloveniji, ne v arhivih v Bosni in I-Jercegovini. R:lZiskovalci, ki se ukvarjajo z druibeno preteklosrjo, zela dobra vedo, kaj to z::t cloloeeno raziskavo pomeni. LJzje nJj bi potek:lle raziskJve, ki se nJnasajo nJ zadnje desetletje, tore; na tekoce druzbeno zivljenje, J so zato tll prisorni nekateri drugi problemi, ki v glavnem izhaj::tjo iz pomanjkanjJ c;]sovne distance do obravnavanih vprasanj. $0 pa vmes se rJzlicni speeificni problemi, znacil ni za posamezne znanstvene metodoloske pristope, a cemer bo mogoce vec govoriti v sklopu samih knjiinih predstavitev.
Krzisnikov:l se je zatem zaclrzala ob najkrajsem 1110znem kaclrovskem pred- st:wlj:lnju projektne raziskovJlne ekipe, saj je ob tej priloznosti projektne socle13vee lahko Ie n:lstela; pa se to ne vse, zlasti pa je tiste, ki boclo z avtorskimi prispevki sodelovali v omenjenem prvem, olje zgodovinsko zast:lvljenem zvezku. Gre za vseh skupaj prek stirideset kolegov iz Slovenije in Bosne in Hereegovine leI' se tri izven njiju (elva iz Avstrije, eden iz NemCije). Z dolinim spostov::mjem je omenila dva sarajevsk:l kolega, zgodovinarja, ki stJ kot sodelav- CJ pri projektu v zJdnjih lelih preminuiJ. To Sla (bib) prof elr Ibrahim Tepic in
Dragulin i1:furko.
N:l sami tokratni okrogli mizi I1:lS je sodelov:llo clever: sest zgodovinarjev, ernologinj:l, literarna zgodovinJrka, medn::trodna pravniea. Ob prcdst:lvljanju his- toriografskih prispevkov smo se poskusali priciriev:Hi kronoloskeg:l kriterijJ. Pri rem je voditeljiea projekt:l prisotne sezl1:lnib se z c10cbtnim kriterijem, izhaj:l- joeim iz r:lzpoloiljivosti virov, nanuec, d:l bo kar nekaj rem v clanih okoliscin:lh bhko obdelanih Ie po poklieno kaclrovski !iniji, in to v celotni znani c:lsovni kon- tinuiteti (n3 primer slovenski zdravniki in zelravnice, Llcirelji, uCiteljiee).
Zgodovino slovensrva v Bosni in Hercegovini je sieer perioclizirala na sledeca obdobjJO srednji vek in osmJnsko-tursko rozdobje(1), Jvstro-ogrsko obdobje (2), cas med dven1:l svetovnima vojnama (3), cas druge svetovne vojne (4), obdobje po drugi svetovni vojni do rozpada jugosbvije (5).
Prof ell: Igl1acij Vole, zasluzni profesor Filozofske fakultete v pokoju, je v 5VO- jem (ze dokonbnem pisnem) prispevku posebej obdebl in I1J okrogli mizi pred- stavil tri dimenzije slovens(va v omenjenem najstarejsem obdobjll. Prva pod-tem:l se n:ll1:lsa na vezi Celjskih grofov z Bosna v 14. in 15. stoletju, ko se je eelo pO;:lV- ib priloznost, do Celjski dedujejo bosJnsko krono. Drugi fJziskovJlni sklop je posvetil »prisilnim migracij:llll prebivalstva iz slovenskih dezel v 80s110« V C:lSU 150-letnih turskih vp:ldov v 15. in 16. stoletju, kjer so mnogi porem posrali suinji
Rozprove in crodivo Uubljono 2001 sl. 38/39 207
in SlIznje. S tretjo fJziskovJlno lIsmeritvijo PJ je Voje Obr:lVI1JVJI porovJnje skozi Bosno letJ 1530 Siovenca BenedikrJ Kliripecica, zaslllznega za prvi zn3ni opis Bosne iz 16. stoletjo.
o
obdobjll avstro-ogrske vbdavine je govoril Aleksander LClvrenCic, ki je najprcj predsr3vil tezave, nJ karere naleli raziskov::tlec v Arhivll Republike Siovenije, ko poskllsa Jujti vire, ki bi omogocili celostni preglecl izseljev~lI1j~1 ali ZJCJsnegJ, sezanskega oclluj::l11ja Siovenccv v Bosno in Hercegovina. Uspel je zbr3ti arhivske pociatke z enega, loskego gospostva, in poeloti prikoz poteka ter okolisCin tega izseljevanj:l s konGI 19. in zacetk:l 20. stoletj:l. Pri rem so 11111 bili seved:l v bistveno oporo tedJj izh:ljJjoci slovenski casniki. Sicer pa je kolega LavrenCic, na osnovi :lrhivskih virov, ki smo jih poiskali in pridobili s sodebvci v I30sni in Hercegovini, v grobem priprJvil in oblikoval posebno dokumentarno gradivo, ki bo lahko zlasti dobra lIpofJbno v nekaterih k:lsnejsih rJziskJvJh, cepr:lV im3 nedvomno spoznavno vrednost tudi samo po sebi.Prof dl: Jljas Hadi:ibegouic, strokovnjak zbsti za hobsbursko obelobje, ki se s social no strllkturo prebiv:tlstvJ Basne in Hereegovine kot zgodovinar ukvarja ze desetletja, in pri rem se posebej s Slovenci, je Z:l potrebe projekta priprJvi! sirso studijo, temeljeco na prebivalsrvenih popisil) oel sreeline 19. do koneo 20. stoletjo.
Tudi na okrogli mizi je izposr:lvil nekatere najpomembnejse kazJlce, povezane 5
prisotnostjo Slovencev v Bosni in Hercegovini. Priviacil:l jih je jezikovna sorod- nost in geografsb poclobnost deieje, po izobrazbi in clelovnih lcvalifibeijoh so predstavljali nadpovprccni del basanskohercegovske popu!:Ieije, posebej so v mnogo cem zaznamovali l1ajvecjJ mesta in zi:Jsri Sarajevo, kjer jih je bilo vedno mdi najvec. POlldaril je, da so bili Slovenei vedno prisotni na tistih podrocjih ust- vJrjanjJ in poklieev nasploh, ki so predsl:lVljab smer splosneg:l drllibenega napredka. Posebna vrednosr Hadiibegovicevega prispevka so seveda konkretno navedeni poelotki, ki omogocojo odgovore na vprosanja keloj, koliko in kje je bilo Slovencev v BiH, vkljucno z zaclnjim popisom prebivalstvo leta 1991.
Z vee kat stoletnim zadnjim obdobjem se s Slovenei v BiH raziskovalno lIkvar- ja tudi d,: Vera Kriisnik-Bukic, ki PJ jo poudarjeno zanimajo kulturoloski in splosnejsi druzbeni vicliki. Ob sevedJ intenzivnern spremljanju pray vsega, kar je v zvezi s eelotno tematiko, ter ustreznem vzpodbujanjll kolegov k poglabljanju njihovih raziskav. Kr::ttko je spregovorila 0 drustvenem sJmopovezovanjll Sloveneev kot druzbenem pojJVU, ki je nJjpomembneje prispeval in prispevJ k tamkajsnjemu ohranjanju slovenske iclentitete, in ki mu namenja osrednjo pozornost tudi sicer '1a poclrocju nekelanje ]ugosbvije zumj Slovenije. Po njenih dosedanjih f3zisbvah je Ie to 1897 oblikovano Slovensko omizje v S3rojevu I1ajstJrejse slovensko drus(vo na tern eelotnem podrocju. LetJ 1910 se je preimen- ovalo v Slovenski klub, ki izginja neposreclno pred drugo svelOvna vojno, J je medtem prov tako v Sorajevu leto 1934 nastolo debvsko kulturno elrustvo Ivan
208 Vera Krzisnik·Bukic: Siovenei v Bosni in Hercegovini Sosna v ljubljon.L
Cankar, malo za njim pa se drustvo Primorcev Gortan-BazoviGI. Neposredno po koncu prve svetovne vajne sta nastali v Bili se vsaj dye drustvi, prvo pOimeno..
vano po Presernu v Zenici, potem pa Trigbv v Banjaluki. Na prelomu 20-ih v 30- ta leta 20. stoletja pa Siovenci v vlsi Slatina pri Banjaluki ustanovijo se drustvo Soea. V casu druge 5vetovne vDjne so zamrla vsa slovenska drlls(vJ. v Bosni in I-Iercegovini. Cankar je v Sarajevu leta 1945 ponovno zazivel, v skbdu s tedanjimi splosnimi druzbenimi trendi bil leta 1951 ukinjen tee nJ. povsem novih temeljih
!lastal spet leta 1993, odkar zavzema mesto pomembnega kulturnega dejavnika ne Ie med sarajevskimi SIovenci, temvec v druzbenem zivljcnju mcsta nasploh.
Sieer pa se od leta 1992 Siovenci v Bil-l poleg kulturnega medsebojnega orga-
nizir~lI1ega druzenja povezujejo se po drllgih osnovah, ki odsevajo njihove eksis- rcncialne potrebe, v lokalna zdrllzenja in sirse zveze, pac zbsti v skbdll z nes- recnimi druzbenimi okolisCinami, ki so zajele BiH.
Dva sodelujoca kolega sta pripravib predst:lvitvi svojih raziskovalnih rezulta- tav na polju dolocenega ozjega profesionalnega delavanja Slovencev in Slovenk v Bosni in Hercegavini.
Mag dl: l\1ario KocijanCic, Sarajevc~lI1 po rodu, sin vidnega slovenskega aktivisra v Slovenskem klubu, sicer ze cloigolellli znani raziskovalec zgodovine slovenskega medicine, je zelo vestno raziskal remo 0 slovenskih zdravnikih in drugem medicinskem osebju, ki je kdaj sluzbovalo v BiH. Kljub gotovo se ne popolnim podatkom je ugotovil, da se je za krajsi ali dalJsi cas tam v obdobju 1878 - 1990 zvrstilo 106 slovenskih zdravnikov in zdravnic ter 15 clrugih zdravstvenih delavcev. Vse omenjene !lavaja pOimensko. Na okrogli mizi nam je tucli prek videoprojekcije precisravil nekaj primerov starih osebnih dokumentov, ki so mu pomenili vir za sieer krajse ali daljse opise posameznikov. Kalega Kocijancic se je lotil se ene zelo zanimive reme, identifikacije stevila in pOimenskega seznama ter delnega opisa Skupnosti hcera Bozje ljubezni, ki 50 se kot redovnice zaobljubile v Sarajevu do leta 1945. S to raziskavo bomo dopolnili vedenje 0 tej temi, temi 0 slovenskih duhovnikih in nunah v BiH, ki jo je v sieer sirscm kontekstu ze priprav- iI in dokoneal (pri okrogli mizi sieer ne prisoten) kolega ell: Bogdan Kola.; pred- stojnik Nadskofijskega arhiua u Ljllbljani in dejansko stalni sodelavee projekta.
Dr Slane Granda je prevzel nalogo poiskati, raziskari in predst3viti nekatere bolj znane slovenske druzbo510vce, zlasti zgodovinarje in arheologe, ki 50 ziveli in delovali v Bosni in Hereegovini. Za njegov nastop na okrogli mizi se med zgodovinarji je nekako zmanjkalo casa, sieer pa je njegova r:1Ziskava se v delll.
Odobravanje ostalih prisotnih, v glavnem kolegov z drugih institutov, so doziveli nastopi tudi treh preostalih projektnih sodebvcev, nezgodovinarjev.
Med njimi je najpodrobnejso predSl:lvitev svojih raziskovalnih rezultatov podab etnologinja Suetlan.a Bajie. Na osnovi ziasri pogovorov 5 ciljna izbranimi
Rozorave in gradivo Ljubljana 200 lsI. 38/39 209
pripadniki slovenske populaeije v Sarajevu je podala ustrezno etl1ografsko skieo.
Sagovorniee so ji bile v glavnem starejse zenske osebe razlicnega soeialnega izvo- ra in zivljenjskega pokliea. 8ajkeva je poskusala predstaviti slovensko identitero v S:lrajevll in BiH v najsirsem smislu, prek kazalcev jezika, lIdejanja verske tradi- cije, stal10vanjskih obicajev, prehranjevalnih n:J.Vad do karakteristicnih kulturnih
m~J.Oifestacij slovenstva v preteklosti in sedanjosti. Posebej se je zadrzala na pris- otnosti sodobnih gospodarskih kazalcev sJovenstva v S:uajevu. Njen nastop smo bhko spremljali tlldi z dvema dueatomJ zelo zJnimivih vicleoprojekeij, med kater- imi naj omenim kar nekaj sarajevskih ulicnih tabel z imeni znamenitih Sloveneev.
Literarna komparativistka Alenka Allersperger je posebej Z:l projekt raziskala (ter svoj prispevek tlldi ze pisno elooblikovaiJ) dvomesecno bivanje pisatelja Ivana Cankarja pri bralll, duhovniku KJriu, v Sarajevll lew 1909. Na okrogJi mizi se je osrecloLOciia na okolisCine, v karerih je ielejno z3snoval in v sobiei sarajevske 113dskofije, kjer je bil gost svojega obclldovalca in hkrJti ne-isLOmisljenika nadsko- fa dr Josipa Stadlerja, llidi napisai svojo, kasneje znameniLO drama Hlapei. Ni dozivel, cia bi bila uprizorjena se v casu njegovega zivljenja, kajti eenzura je CankarjevcIllu rokopisu ocitala »62 neprimernih tock«, med katerimi veliko takih, ki so se nJnas:lIe na dllhovsCino. Kolegica Auerspergcrjev:l, tudt sama filmska ust- varjalka in svoj cas osem let Sarajevcanka, je aktualizirab Cankarjev sarajevski bivanjski habitus s prispodobo sodobne svetovne filmske lIspesniee Nikogarsnja zemlja, bosanskega avrorja Danisa TanovicJ (in slovcnske koprodukeije). Tueli IVan Canbr se je leta 1909 znasel V Bosni V vzdusju prikritih in odkritih oblik ter rozlicnih zvrsti bojev za oblast. Oel blizu je Canbr zacutil grozo, ki je pretila hab- sburski 1110narhiji, razpad vecstoletne, tucii njegove ddave. Sloveneem je, po Auerspergerjevi, pray iz Bosne, v Hbpcih posbl ZJ13nO sporocilo 0 samostojni odgovornosti naroda za njegovo usodo, ki naj bi bil tudi svojevrsten preroski l1amig slovenstvu pred koneem 20. stolerja.
Okroglo mizo smo sklenili z nasropon1 srrokovnjakinje za mednarodno pravo v polju nacionalne problematike, mag. Vere Klopcic, z instituta za narodnostna vprasanja. Spregovorila je 0 nekaterih bistvenih zllacilnostih pravne ureelitve v BiH, ki so posebnega pomena za polozaj taJ11kajsnjih Siovencev. V glavnih cnah je analiricno predstavib pravni red, ki ga dolocajo Daytonski sporazul11, Ustava BiH, Okvirna konvencija Sveta Evrope za varstvo narodnih manjsin in Zakon 0
cirzavljanstvll BiH. Najnovejsi pravni akt, iz maja 2001, Osnutek zakona 0 manjsi- l1:lh v BiH, nasteva med narodnimi m:lI1jsin:ll11i tucli Siovence in predvideva spod- blljanje stikov manjsin z l11aticnimi naroeli.
Takoj po koncani, tfi ure trajajoci okrogli mizi smo slovenski in bosanski kole- gi strokovni pogovor prenesli na lnstitutu za naroc!nostnJ vprasanja, kjer je bi!
predviclen program clrugacne vrste, namrec osrednje predavanje ter vsebinska razprava, ki naj bi se nanj n:lI1:lsala oziroma mu sleclib. Medtem ko je bib pred-
210 Vera Krzisnik-Bukic: Siovenci v Bosni in Hercegovini Bosna v ljubljoni
hodna prireditev [lidi zaradi medijske najave sirsega javnega znacaja, je bila
STROKOVNO SRHCANJH NA INSTITUTU ZA NAROUNOSTNA VPRA$AN/A zamisljeno kat dialog med bosaI1skimi koJegi in sodelavci Institllta, zbsti seveda 0 zapletenih vpr3s::m.
jih bos;:lI1ske paraciigme. Na Institutu je kolege iz SarajevJ. docakal in jim zazelel dobrocloslico iZI: prof dl: Milja Zaga!; direklor InSlilUla.
Se precl obicajnim medsebojnim osebnim prec!stav!j:J.njem gosrov iz BiH in dV:1I1Jjstih prisotnih kolegov iz lnstituta smobili soclebvci InstitlltJ. obdarovJ.ni s sarajevsko baklava, ki l1am je kolegica etnologinja Bajiceva seveda ni m.ogla ne prinesti. V
se
posebej svecanem (onu in vznesenem vzclusju pa sma hkrati izrabili priloznosr, cia vsi skllpaj 5 salllpanjeem nazclravimo tisti trenutek tako aktllalne~mu uspehu slovenskega sparta. Vecer poprej se je l1amrec Slovenija kot najman~
jS3 clrzava med bodoCimi lIdelezenkami lIspela uvrstiti na svetovno nogometno prvenstvo, kar so fudi nam nasi sarajevski kolegi iskreno in prJv gorecno cestitali.
Se
z
doclatno malo zal1ludo smo tako priceli S strokovnim deloln.Dogovorjeno uvodno predav3nje Aspekli slIvremenog polozaja naroda Bosne (i liercegovine) 11 konlekslu njihovih povijesnih kOJllilll.lilela i cliskontinuilela je prispeval profesor Tomislav Bek, sieer tudi eden od recenzentov zgodovinskega blokJ ::1vtorskih rokopisov 0 Slovencih v Bosni in J-Iercegovini. Na pov3bilo mag.
Borisa .Iesiha, odgovornega urednika Institutovih RazjJrav in gradiva, je lSek obljubil preclJvanje oblikovati tudi kot prispevck v tekoci stevilki nase strokovne revije. ISekov nastop St~1 Z docLHnimi strokovnimi in tueli bstnimi iivljenjskimi izkusnj:llni v zvezi Z osreclnjo lemo elopolnila profesor Haelzibegovic in svetniGI Bajiceva. Soclebvci Instituta, ki jim je sieer n:1 splosno znJno elogajanje v zadnjem desetletju v Bosni in v zvezi z Bosno, saj spada tematika v sirsi okvir tudi njihovih profesionalnih imeresov, so z velikim zanimanjem prisluhnili sarajevskim kole~
gom. Gotovo so lahko razsirili svoja znanja in rJzumevanja a Basni. Med vsebin- skimi vidiki se nadalje v mnogo cem neresene nJcion:llne problematike v post~
claytonski BiH, ki so bili na srecanju tudi v kasncjsi razpravi zelo v ospreclju k:J.ze morda izpost:J.viti solski in sploh izobr:.tzevalni sistem v driavi, ki ni loceno posrovljen Ie prek obeh entitet, Federocije I3iH in Republike Srpske, temvec je po narodnos{nih sivih razdeljen porem se po ozjih samostojnih politicno-upravnih enotah, k:.tntonih, tako da je razdrobljenosr (ega sistema clovedena pray do absur- da, kar so kolegi iz Sar:.tjeva I1a vee konkrernih primerih zelo i1ustrativno pred~
stavili. Z nekoliko sir;im razpravljalskim vlozkon1 se je v strokovni pogovor vkljueil dr.Zagar, ki se je prek svojega projekrnega raziskovanja a medetnicnih odnosih in konfliklih nedavno udelezil mednarodno zastavljene zadevne raziskave v B:J.njaiuki, ki je tudi pokazala prisotnost naclaljnjih medetniCnih napetosti. Nacbljnja razprava, v kateri je sodelovalo se vee drugih kolegov z Institut;), se je skupaj z odgovori in komentarji sarajevskih kolegov Jzrekla v ne raVIlO optimisticne napovecli perspektivnega razvoja narodnostne problematike v BiB, pri cemer vidi, na primer profesor J-ladzibegovic, izhod in resitve ziasri in preclvsem v gospodarskem zagonu in n:J.preclku.
Rozprove in grodivo Ljubljana 200 1 sl. 38/39 211
Orugi dan gostovanj:t S:tr:tjevcanov v Ljublj~mi je bil namenjen pogovorom bos:tnskih in slovenskih zgodovinarjev n:t temo: STAN]/;" I-IISTORIOGRAFUE PO RAZPADU SKUPNI:' VRZA!!I:'. Strokovno srec:tnje je organizirab ell: Jasna Fischel; direktorica
Inslilula za novejso zgodovino. Pogovorov so se udelezili skoraj vsi sodelavci Instituta za novejso zgodovino in elva zgodovinarja Instituta za narodnostna vpras:1nja. Poimenskemu predstJvlj::l.I1ju sodebvcev Instituta je sledilo krajse poclojanje clelovnih biografij sarajevskih kolegov, ki ga je opravila clr. Vera KrziSnik-Bukic, ki jo sicer bos:1nskohercegovska historiografij:1 steje tudi med svoje kadre, sama pa se opredeljuje kot slovenska in kot bosal1ska zgodovinarka.
Prvi del fJzgovora je potekal kot seznanjanje s situacijo v steoki najprej n:1 Zgoclovinskem odclelku filozofske fakultete v Sarajevu (Hadzibegovic) in v Institutih ZJ zgodovino v Sarajevu (ISek) in clelno v Banjaluki (KrziSnik-BukiC), n3 podrocju lImetnostne zgodovine, arheologije in etnologije v Bosni in Hercegovini (Bajie), potem na InstitUlu Z:1 novejso zgodovino v Ljllbljani ter delno na visokosolskih institucijah v Sloveniji n:1sploh (Fischer). Ugotovljene so ogromne razlike glede organizacije, financir::lI1ja in ostalega, pri cemer so bosan- ski kolegi izpost:lVili tekoce probleme kot posledico splosneg:l nes[:lbilnega druzbenega in gospoclarskeg:l poloz:lja drz:lve BiH po vecletnih krv:lvih vojnih c\ogojonjih. V clrugem delu sreconja so Ijubljonski zgodovinarji zlasti postovljali vprasanja sar:ljevskim kolegom, saj je ponovno, kot dan poprej, izkazan velik interes ZJ r:lZlicne konkretne odgovore v zvezi z Bosno, bosanskohercegovsko historiografijo in bos~lI1skimi zgodovinarji, s k::nerimi so nekateri slovenski kolegi soclelovali tudi ze desetletja. Med vprasanji, ki sem si jih dobro zapomnila, nava- jam kot tudi zelo pomembno in indikativno risto, ki g:l je glecle narodnostne ses-
tJVC kadrovskega l1arascajJ, konkretno na postdiplomskem sludijll zgodovine v Sarajevll, postaviIa kolegica dJ: Nevenka Troha. Haclzibegovic, vodja katedre, je odgovoril, cia zal mecl clv:.1jsetimi podiplomci trenlltno ni niti enega bos~tnskega
Srba; ne zato, ker bi bilo kaj takega onemogocenega, nasprotno sam bi si zelel takega stuclenra, toda z njihove strani ni interesa. Ob tem je ponovno izpostJvi!
dejsrvo, cia kolegi zgoc\ovinarji iz Republike Srpske zavrabjo sodelovonje. Oba z ISekom sta se nJ koncll formalnega deIa pogovorov mocno zahvalila za mnoge in pomembne informacije gIede stanja historiografije v Sloveniji, ki sta jih pridobila na razgovoru in jih nameravata izkoristiri v domacem okolju.
Ob koncu teg3 zapisa naj dodam, da sma marsikaj koristnega eni in drugi izvedeli ::tli spoznaJi se v doclatnih llrah neformalnega druzenja v Ljubljani, SJj se nasi razgovori tudi takrat vecinoma vrtijo okrog strokovnih vprasanj. V posebno osebno zadovoljstvo pa mi je bilo, cia sem uspela v 20misli v Ljubljano pripeljati Bosno (Bosno in Hercegovino), njen avrenticni, narodnostno konstitutivni Vlorec: Bosnjaka, Bosansko Srbkinjo in Bosanskega Hrvata. Vsaj v tekocem zgodovinskem trenutku je to dejstvo pomembno ze samo po sebi.
