ETIČNI KODEKS AAMFT
Etika v ZDT
Etika vključuje, da mora terapevt delovati tako, kot je najbolje za klientovo dobrobit
(blagostanje, angl. welfare).
Stalno prisotno vprašanje “Kaj je najbolje narediti?” in “Kako naj se odločim?”
V pomoč so nam profesionalne norme etičnega
vedenja, kot je AAMFT etični kodeks.
Etični kodeks so samo vodila.
Vsaka etična odločitev je določena z vsako situacijo in trenutnimi kulturnimi/profesionalnimi normami
(slovenske razmere?).
Bolj problematične etične odločitve zahtevajo posvetovanje s primernimi profesionalci, kot so izkušeni kolegi, supervizorji, profesionalne
organizacije, odvetniki.
Sankcije?
Področja AAMFT etičnega kodeksa
Odgovornost do klientov.
Zaupnost oz. varstvo osebnih podatkov
Poklicna kompetentnost in integriteta.
Odgovornost do študentov in supervizantov.
Odgovornost do udeležencev v raziskavi
Odgovornost do poklica
Finančne ureditve.
Oglaševanje.
Princip 1: Odgovornost do klientov
Zakonski in družinski terapevti povečujejo
dobrobit družin in posameznikov. Spoštujejo
pravice svojih klientov in naredijo vse, kar je v
njihovi moči, da svoje delo opravljajo korektno.
Podprincip 1.1
Zakonski in družinski terapevti opravljajo svoj poklic tako, da pri svojem delu klientov ne
diskriminirajo/razlikujejo na osnovi spola, starosti, socialno ekonomskega statusa, rase, etične oz.
narodnostne pripadnosti, psihofizičnih omejitev, zdravstvenega stanja, vere ali spolne orientacije.
Pridobijo si primerno usposabljanje ali
svetovanje, da pri delu s posebnimi skupinami
zagotovijo kompetentno in primerno storitev.
Agencija za družinsko terapijo je najela zakonskega in družinskega terapevta. Klienti so v tej agenciji dodeljeni
terapevtom preko centralizirane vhodne procedure. Ker je bil ta ZDT edini terapevt Afroameričan, so bili klienti tega terapevta vsi afroameriški pari in družine, zaradi dolgotrajnih opažanj, da se ti klienti bolj udobno počutijo s terapevtom, ki je tudi Afroameričan.
Na skupnih srečanjih je ta terapevt postavil vprašanje glede take prakse, ker je to pomenilo čakalno listo za te kliente. Terapevtu je direktor, ki je bil tudi supervizor rekel, da je najprej potrebno
upoštevati klientove potrebe in da bo taka politika ostala. Ostali zaposleni so se strinjali. Rekli so, da ne bodo vzeli afroameriških klientov, ker le ti dobijo najboljšo pomoč od afroameriškega
terapevta. Ta je vložil pritožbo.
Princip 1.2
Zakonski in družinski terapevti čim prej v terapevtskem procesu pridobijo
ustrezno informirano soglasje za terapijo oziroma z njo povezanimi postopki ter uporabljajo jezik, ki je klientu razmeroma razumljiv. Vsebina informiranega
soglasja se lahko spreminja v odvisnosti od klienta in načrta zdravljenja;
običajno pa zahteva, da je klient:
a)sposoben pristanka;
b)ustrezno informiran o pomembnih informacijah glede procesa in postopkov obravnave;
c)ustrezno informiran o morebitnih tveganjih in koristih obravnave za katero ne obstajajo splošno prepoznavni standardi;
d)soglasje izrazil svobodno in brez neprimernega vpliva; ter
e)priskrbel soglasje, ki je ustrezno dokumentirano.
Kadar so osebe zaradi starosti ali mentalnega statusa pravno nesposobne dati informirano soglasje, zakonski in družinski terapevt pridobi informirano
dovoljenje od pravno pooblaščene osebe, če je tako nadomestno soglasje pravno dovoljeno.
Ločen starš je poklical terapevta za pomoč z otrokom, ki je hodil v srednjo šolo. V začetnem srečanje se je starš pritoževal zaradi drugačnih pravil v domu prejšnjega partnerja in da se otrok vrne z obiskov tako, da se vede nespoštljivo in se aktivno upira vsaki zahtevi, da bi doma pomagal. Starš je podpisal terapevtski
dogovor in rekel, da je dogovor o skrbništvu dovoljeval vsakemu staršu, da išče zdravstveno obravnavo za otroka. Po drugem srečanju se je terapevt odločil, da bo videl otroka samega za nekaj srečanj, da bi spoznal otrokove poglede na odnos med staršema.
Ko je otrok povedal prejšnjemu partnerju o terapevtskem srečanju, je ta oseba poklicala terapevta in zahtevala, da otrok ni sam s
terapevtom ali s komerkoli drugim. Prejšnji partner je izjavil, da skrbništvo ni bilo skupno, da je terapevt neprimerno videval otroka brez primernega dovoljenja, in da bo vložil pritožbo.
Pred obravnavo morajo klienti torej podpisati pisen dokument (kopijo hranimo v njegovi datoteki), ki preverja, ali razumejo naslednje:
Vrsta ponujenih uslug/procedur.
Tveganja, koristi obravnave (nobene garancije).
Opombe
Opombe 2
Klientove pravice (npr. neizkoriščanje, nediskriminacija, pritožbene procedure).
Konfidencialnost in omejitve.
Cilji, število srečanj.
Politike glede stroškov, odpovedovanja in
računanja.
Opombe 3
Klientove datoteke naj bi tudi vsebovale:
Začetno ocenitev in načrt.
Eventuelne podpisane obrazce za razkritje konfidencialnosti.
Opažanje glede napredka za vsako srečanje, vključujoč:
– Napredek k ciljem
– Ocenitev grozeče škode
– Izvedene akcije (poročanje/opozarjanje)
Opombe 4
Zapisi naj bi bili pisani v objektivni, opisni obliki,
ki jasno razlikuje, kaj je klient poročal in kaj je
terapevt direktno opazil. (“Klient je poročal, da
ga je mama udarila.” “Terapevt je videl, da je
mama udarila otroka na srečanju.”)
ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV – 1
Obdelava občutljivih osebnih podatkov
3. člen
• Osebni podatki (podatki, ki se nanašajo na posameznika, op.), ki se
obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
13. člen
Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom.
14. Člen
(1) Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona.
(2) Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je
zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med
prenosom.
17. člen
(1) Ne glede na prvotni namen zbiranja se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene.
(2) Osebni podatki se posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen
obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja.
(3) Osebni podatki, ki so bili posredovani uporabniku osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom, se ob zaključku obdelave uničijo, če zakon ne določa drugače.
Uporabnik osebnih podatkov mora upravljavca osebnih podatkov, ki mu je
posredoval osebne podatke, brez odlašanja po njihovem uničenju pisno obvestiti, kdaj in na kakšen način jih je uničil.
(4) Rezultati obdelave iz prvega odstavka tega člena se objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za takšno objavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe po tem zakonu.
(1) Če se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku sporočiti naslednje informacije, če z njimi posameznik še ni seznanjen:
– podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež),
– namen obdelave osebnih podatkov.
(2) Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, če posameznik z njimi še ni seznanjen, zlasti:
– navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov,
– navedbo, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno, ter možne posledice, če ne bo prostovoljno podal podatkov,
– informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
(3) Če osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti naslednje informacije:
– podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež),
– namen obdelave osebnih podatkov.
(4) Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, zlasti:
– informacijo o vrsti zbranih osebnih podatkov,
– navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov,
– informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
(5) Informacij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebno zagotoviti, če bi bilo to zaradi obdelave osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene nemogoče ali bi povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa ali če je z zakonom izrecno določen vpis ali posredovanje osebnih podatkov.
• 30. člen
• (1) Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku na njegovo zahtevo:
1. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
2. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo
prepisovanje ali kopiranje;
3. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
4. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
5. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
6. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
7. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika.
(2) Izpis iz 3. točke prejšnjega odstavka ne more nadomestiti listine ali potrdila po predpisih o upravnem ali drugem postopku, kar se označi na izpisu.
• (1) Zahteva iz 30. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave občutljivih osebnih podatkov in osebnih podatkov po določbah 2.
poglavja VI. dela tega zakona pa enkrat na mesec. Kadar je to potrebno za zagotavljanje poštene, zakonite ali
sorazmerne obdelave osebnih podatkov, zlasti kadar se osebni podatki posameznika v zbirki osebnih podatkov pogosto ažurirajo ali posredujejo ali bi se lahko pogosto ažurirali ali posredovali uporabnikom osebnih podatkov, mora
upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti, da vloži zahtevo tudi v krajšem ustreznem roku, ki ni krajši od petih dni od dneva seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ali zavrnitve te seznanitve.
(2) Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po 1. in 2. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona praviloma istega dne, ko je prejel zahtevo, najpozneje pa v 15 dneh, ali pa ga v 15 dneh pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil.
(3) Izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval.
(4) Če upravljavec ne ravna v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da je zahteva zavrnjena.
(5) Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz tega člena krije upravljavec osebnih podatkov.
(6) Za prepis, kopiranje in pisno potrdilo po 2. točki ter za izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6.
točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona lahko upravljavec osebnih podatkov posamezniku zaračunava zgolj materialne stroške po vnaprej določenem ceniku, s tem, da so ustno potrdilo po 2. točki, ustna
informacija po 5. točki, ustne informacije po 6. točki in ustno pojasnilo po 7. točki brezplačne. Če posameznik kljub pridobitvi ustnih potrdil, informacij ali pojasnil po 2., 5., 6. in 7. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona zahteva potrdilo, informacijo ali pojasnilo v pisni obliki, mu mora upravljavec osebnih podatkov to zagotoviti.
32. člen
• (1) Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere
posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.
(2) Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika obvestiti vse uporabnike osebnih podatkov in pogodbene obdelovalce, katerim je posredoval osebne podatke
posameznika, preden so bili izvedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka, o njihovi dopolnitvi,
popravku, blokiranju ali izbrisu po prejšnjem odstavku. Izjemoma mu tega ni potrebno storiti, če bi to povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa.
(3) Posameznik, katerega osebni podatki se obdelujejo v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ali tretjim odstavkom 10. člena tega zakona, ima kadarkoli z ugovorom pravico zahtevati
prenehanje njihove obdelave. Upravljavec ugovoru ugodi, če posameznik dokaže, da niso izpolnjeni pogoji za obdelavo po četrtem odstavku 9. člena oziroma po tretjem odstavku 10.
člena tega zakona. V tem primeru se njegovih osebnih podatkov ne sme več obdelovati.
(4) Če upravljavec ne ugodi ugovoru iz prejšnjega odstavka, lahko posameznik, ki je vložil ugovor, zahteva, da o obdelavi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena oziroma tretjim
odstavkom 10. člena tega zakona odloči Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov.
Posameznik lahko vloži zahtevo v sedmih dneh od vročitve odločitve o ugovoru.
(5) Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih od prejema zahteve. Vložena zahteva zadrži obdelavo osebnih podatkov posameznika, glede katerih je vložil zahtevo.
(6) Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov iz prejšnjih odstavkov krije upravljavec.
Vinjeta 2:
Klient je hodil na terapijo, da bi naslovil simptome depresije, povezane z težavnim 30-letnim zakonom. Klient in terapevt sta delala skupaj osem srečanj in vzpostavila bližnji in učinkovit delovni odnos. Terapevt je čutil, da je čas, da se jim pridruži
klientov zakonec v naslednjem srečanju. Ko je klient rekel, da bi morala počakati, se je terapevt z nejevoljo strinjal, vendar je
postavil kot pogoj, da se jima zakonec mora pridružiti do desetega srečanja, ali pa ga bo terapevt napotil k drugemu terapevtu. Na desetem srečanju se je zakonec pojavil in se močno pritoževal, da je klient grozil s samomorom, če ne bo pristal na skupno
obravnavo. Medtem, ko se je zakonec strinjal, da se udeleži
srečanj zaradi strahu za klientovo dobro, je bil tudi zelo jezen tako na klienta kot tudi na terapevta in se uradno pritožil.
Podprincip 1.3
Zakonski in družinski terapevti se zavedajo svojega
vplivnega položaja v odnosu do klientov in se izogibajo izkoriščanju njihovega zaupanja in odvisnosti. Zato
terapevt stori vse, da bi se izognil takim pogojem in razmerjem s klienti, ki bi lahko poslabšali
profesionalnost odločitev ali povečali tveganje za
izkoriščanje. Primeri takih odnosov so delovni ali tesni
medosebni odnosi s klienti ali njegovimi neposrednimi
družinskimi člani. Kadar zaradi okoliščin ali večstranih
vlog obstaja tveganje za oškodovanje ali izkoriščanje,
mora biti terapevt ustrezno previden (izvede primerne
varnostne ukrepe).
Terapevta je poklical klientka, katere partner je postal nasilen med sporom.
Organizirali so urgentno srečanje s parom za naslednje jutro. Na prvem srečanju je terapevt opazil, vendar takrat ni komentiral, da je bil partner poštni delavec, ki je terapevtu prinesel dnevno pošto.
Po začetnem srečanju, v katerem je bil vsak partner intervjuvan sam in skupaj in na katerem so ustvarili varnostni načrt za klienta, terapevt nekaj zaporednih dni ni dobil pošte. Ko je večkrat klical na poštni urad, ni dobil nobene razlage. Na drugem srečanju je partner naštel mnoge načine, na katere je bil klient neprimeren. Terapevt je pomislil, da ima partner precejšen vpliv na terapevtovo vsakodnevno življenje, celo na finančno blagostanje. Po tem srečanju je pošta spet prihajala. Terapevt je na tretjem srečanju na samem govoril s partnerjem glede dostavljanja pošte. Partner je zanikal, da bi karkoli vedel, vendar naslednji dan pošta ni bila dostavljena. Jezen je terapevt odpovedal vsa srečanja naslednji dan in čakal na dostavljalca z namenom, da zagrozi s formalno
pritožbo. Ponovno je partner zanikal umik dostave pošte, in sledil je spor. Ne klient in ne partner se nista pojavila na naslednjem načrtovan srečanju, in terapevt ni od njiju slišal ničesar do klica iz State
Regulatory Board, ker sta klienta vložila pritožbo. Medtem je vodja pošte poklical terapevta in se mu opravičil za moteno dostavo zaradi nepravilnega delovanja naprave za razvrščanje pošte.
Podprincip 1.4
Spolna intimnost s klienti je prepovedana.
Terapevt je vzpostavil globok in skrben odnos s klientoma. Srečanja so pogosto vključevala dotik, trepljaj po rami ali hrbtu, ali objem, če ga je začel klient. Terapevt je bil previden, da je zaprosil za dovoljenje, ko se je klienta dotaknil prvikrat.
Jamie in Morgan sta vstopila v terapijo s pritožbami zaradi jeze in frustracij, ki so izhajale iz razlik v njunih priljubljenih načini izražanja spolne nežnosti. Rekla sta, da si je Jamie želel več javnih prikazov
spolnosti, ki so vključevali tudi dotikanje (drgnenje) tujcev, medtem ko jih je Morgan zavračala. Začetno je Morgan sodelovala v teh epizodah, ker je potem, ko sta bila sama, bil Jamie bolj potrpežljiv in skrben ljubimec.
Vendar po nekaj letih je Morgan zavrnila sodelovanje in vsi spolni odnosi med njima so se ustavili. Oba sta se počutila ujeta in zlorabljena s strani drugega.
V začetnih srečanjih, v katerih sta partnerja odprto izrazila strah glede njunega odnosa, se je terapevt počutil sproščenega in da se bo lahko povezal s parom. Kasneje na srečanju se je Morgan zlomila in precej časa ihtela. Terapevt je čakal, da bo Jamie ponudil neverbalno podporo in ko je postalo jasno, da se to ne bo zgodilo, se je terapevt premaknil bližje k Morgan in ji ponudil roko. Morgan se je prilepila na roko in jo
trdno držala ter potegnila terapevta bližje. Jamie je eksplodiral s poplavo vprašanj: Kako je bila lahko Morgan tako odprto ekspresivna s tujcem?
Kaj je imel terapevt, kar ni imel Jamie? Kako je lahko terapevt padel na Morganine manipulacije? Z zadnjo izjavo je Jamie nenadno odšel s
srečanja, zaloputnil z vrati ob izhodi in rekel, da bo vložil pritožbo.
Podprincip 1.5
Verjetno je, da je spolna intimnost z nekdanjimi klienti škodljiva in je zato prepovedana v obdobju dveh let po
zaključku terapije oz. zadnjem profesionalnem kontaktu. Da bi se izognili izkoriščanju zaupanja in odvisnostni klientov, se zakonski in družinski terapevt tudi po preteku dveh let od zaključka terapije oz. zadnjega profesionalnega
kontakta ne bi smel spolno intimno zaplesti z bivšimi klienti.
Odgovornost odločitve o spolno intimnem odnosu z bivšim klientom po preteku dveh let leži na terapevtu. Ta mora dokazati, da spolno intimni odnos z bivšim klientom ne pomeni izkoriščanja ali škode bivšemu klientu ali njegovi neposredni družini.
Terapevt in klientka sta delala na zakonskih zadevah, povezanih z depresijo. Že od začetka je obstajala spolna napetost med njima, o kateri sta odprto razpravljala.
Ker je terapija trajala dalj časa, je terapevt vzpostavil jasno mejo, ki je izključevala spolno intimnost za vsaj dve leti po končanju srečanj. Terapija se je končala tako, da se je klientka odločila, da se odseli od partnerja.
Po nekaj letih sta se nekdanja klientka in terapevt srečala na zabavi. Nekdanja klientka je še vedno živela narazen od svojega partnerja, vendar ni bila ločena.
Končala sta tako, da sta preživela noč z medsebojnim pogovorom in bila spolno intimna. Nekaj dni kasneje se je terapevt odločil, da to, kar je nekdanja klientka resnično želela, je bilo ponovna vzpostavitev njunega terapevtskega odnosa. Na žalost je bila ta možnost obremenjena s problemi, ker sta postala ljubimca.
Terapevt je prekinil afero in ponudil, da jo priporoči drugemu terapevtu. Nekdanja klientka je komentirala, da več terapije ni odgovor.
Nekaj mesecev kasneje je terapevt naletel na nekdanjo klientko v trgovini. Na kratko sta pokramljala in nekdanja klientka je povedala, da ji ne gre dobro. Bila je na zdravilih, socialno se je umaknila in ponovno je izkušala občutke nepovezanosti in panike. Povedala je, da so ti problemi postali še hujši po aferi. Terapevt je
ponudil drugo napotitev, vendar je bil zavrnjen. Ker se je bal najhujšega je terapevt celo ponudil, da govori »neformalno« z nekdanjo klientko »samo nekajkrat«, da bi ji malo pomagal pri tem, kar je terapevt imenoval »eksistencialno krizo«. Nekdanja klientka je zavrnila in rekla, da življenje ni tako slabo, da bi potrebovala kakšno pomoč od terapevta.
Ker je ugotovil resnost stanja nekdanje klientke, je terapevt poiskal nasvet od kolega. Odločila sta se, da bo kolega kontaktiral nekdanjo klientko, kljub pravilu konfidencialnosti (zaupnosti), in ponudil zastonj svetovanja. Terapevt pa je poročal afero etični komisiji in se bil pripravljen soočiti z posledicami.
Podprincip 1.6
Zakonski in družinski terapevti glede
prijavljanja domnevnega neetičnega vedenja
ravnajo v skladu s predpisanimi zakoni.
Na prvem srečanju je ZDT ugotovil, da je paru prejšnji terapevt svetoval, da končata svoj odnos. Prejšnji terapevt je rekel, da sta bila partnerja konfliktno habituirana in da, glede na to, da so njune nasilne epizode bile vedno večje, je priporočena odselitev drug od drugega skupaj z ločitvijo, ker je bil ta vzorec dolgotrajen. Ko sta slišala ta nasvet, je par prekinil srečanja s prejšnjim terapevtom. Njuno versko prepričanje ni dovoljevalo ločitve in odselitev bi bila zelo sramotna v njunem religioznem okolišu.
Po mesecu od končanja terapije se je par odločil, da poskusi delati z novim terapevtom. Kot mnogi terapevti, ki slišijo tako zgodbo od svojih klientov, se je tudi novi terapevt spraševal, ali so bile njune trditve
resnične. Novi terapevt je razmišljal o tem, da bi vprašal par za
dovoljenje, da kontaktira prejšnjega terapevta, da preveri njune trditve, vendar se je odločil, da ne bo in stvar opustil.
Na drugem srečanju je par pritisnil na novega terapevta, da pove, da je njun prvi terapevt imel narobe, in da naj bi ostala skupaj. Terapevt ju je zavrnil. Na tem srečanju ni bilo veliko napredka in na tretje srečanje nista prišla. Nekaj tednov kasneje je tega novega terapevta poklical reporter, ki je delal na zgodbi o skupnem samomoru para. Sporočilo, ki sta ga pustila, se je navezovalo na to, kako sta kontaktirala svojega prvega terapevta, ki je ponovno zagovarjal potrebo po ločitvi. Njuno sporočilo je tudi sporočalo, da nov terapevt ni podprl njune želje, da bi ostala skupaj.
Reporter se je spraševal, zakaj nov terapevt ni prijavil prejšnjega terapevta, kot zahteva državni zakon.
Nov terapevt je bil preganjan za kršitev etičnega kodeksa po državnem zakonu. Po obsodbi je bil primer podan tudi AAMFT etični komisiji.
Podprincip 1.7
Zakonski in družinski terapevti svojih
profesionalnih odnosov s klienti ne
uporabljajo za uresničevanje lastnih
interesov.
Sandy, spoštovan in visoko izkušen ZDT v privatni praksi, je prejemal napotila od mnogih virov. Sandyjeva žena Avery je pred nedavnim
prejela licenco za zakonskega in družinskega terapevta in je poskušala ustvariti privatno prakso. Avery je uporabljala Sandyjevo pisarno, da je videvala kliente. Sandy je prejel klic od napotitvenega vira, ki je videval par in je želel napotiti moža k Avery. Napotitveni vir je verjel, da ima Avery zrelost in gotovost, da bo še posebej v pomoč temu moškemu, ki je pred kratkim izgubil delo. Sandy se je s tem strinjam in opogumil
napotitev. Avery je začela videvati klienta. Po šestih srečanjih se je Avery zapletla v obojestransko kričanje z možem glede njegovega
zavračanja, da bi aktivno iskal zaposlitev. Kmalu potem je Sandy prejel klic s strani vira napotitve, ki je od klienta slišal o katastrofalnem
srečanju.
Podprincip 1.8
Zakonski in družinski terapevti spoštujejo
klientovo pravico odločanja in mu pomagajo razumeti posledice teh odločitev. Terapevti klientom jasno povedo, da so sami odgovorni za odločitve glede odnosov kot so skupno
življenje, poroka, ločitev, sprava, skrbništvo in
obiskovanje.
Murray in Carrol sta iskala zakonsko terapijo. Par je čutil, da je imel eden od staršev od Carrol destruktiven vpliv na Carroll in njen odnos z Murray- jem. Čeprav je bilo le nekaj spominov iz otroštvo, je Carroll čutila kot da je bila spolno zlorabljena v otroštvu s strani tega starša. Carroll je hotela, da ji terapevt, ki je imel trening in izkušnje pri obravnavi spolne zlorabe in odkrivanju spominov, pomaga pri odkrivanju spominov. Terapevt je čutil, da je bila Carroll lahko zlorabljena, vendar ni verjel, da bi bilo smiselno
»loviti« spomine. »Končno, zloraba, če se je zgodila, se je zgodila daleč nazaj in obtičanje v preteklosti vam ne bo pomagalo, da bi živeli v
sedanjosti«. Terapevt je zato pregovoril Carroll, da se je osredotočila na trenutne probleme v odnosu s partnerjem, in tudi predlagal, da ima
Carroll manj kontaktov s staršem, ker je zgledalo, da je nasilen in želi kontrolirati življenje para. Carroll je sprejela ZDT predlog in povedala
staršu, da jima je terapevt svetoval, naj nimata kontaktov. »Zato« je rekla Carroll staršu, »se ne bomo družili v prihodnosti«. Carroll-in starš je bil besen in je vložil pritožbo. Starš je trdil, da je terapevt uveljavil
neprimeren vpliv na ranljivega klienta in da je ta vpliv bil destruktiven za družino. Terapevt je bil šokiran nad trditvijo, saj je le »predlagal«, da ima Carroll »manj«, ne pa nič kontaktov s staršem.
Podprincip 1.9
Zakonski in družinski terapevti ohranjajo
terapevtski odnos le toliko časa, kolikor je
razumljivo jasno, da imajo klienti koristi od
tega odnosa.
Paige in Paigov otrok, Tyler, so bili v terapiji pri ZDT Leslie. Paige je bil tudi profesionalec mentalnega zdravja, ki je delal ocene mentalnega
zdravja za sodišče (eno srečanje) staršev v sporih glede skrbništva. Proti koncu ocenjevanja nekega klienta je Paige spoznal, da je bil ta klient tudi v terapiji pri Leslie. Paige je izpolnil oceno in kasneje vprašal nekaj
kolegov, da pregledajo delo, da bi zagotovil, da so bili njegovi zaključki nepristranski in podprti z dejstvi. Paige je poročal o situaciji Leslie. Leslie je bila vznemirjena in je vztrajala, da Paige neha z oceno in pokliče
nekoga drugega, da to stori. Vztrajala je tudi, da Paige mora kontaktirati upravo za licence in poročati, da je Paige šel v dvojne odnose s klientom.
Paige se je počutil okrivenega s strani Leslie za to problematično
situacijo. Paige se je spraševal, kako Leslie lahko nadaljuje terapijo s Paige-om in Tyler-jem, saj je bila Leslie tako jezna. »Mogoče se Leslie ne bo strinjala z mojo oceno klienta. Mogoče bo klient jezen name za mojo oceno in bo govoril o tem z Leslie. Kako se lahko to zdi Leslie v redu in še naprej videva tako klienta kot tudi mene in Tylerja?« Ko je Paige izpostavil te skrbi pri Leslie, je Leslie rekla, da je edini problem
Paige, ki bi moral »vzeti nase«, kar je šlo narobe. Leslie je predlagala, da se srečata brez Paige-ovega otroka, dokler to ne bo rešeno. Paige je
privolil, ker je bila terapija pomembna za Paige. Vendar je Paige po vsaki terapiji odšel z občutkom, da sta se s terapevtko borila za to, kdo je komu kaj naredil. Končno se je Paige odločil, da zapusti terapijo, ker ni bilo
načina, da bi razrešila zadeve med njima.
Podprincip 1.10
Zakonski in družinski terapevti osebam
pomagajo poiskati drugo terapevtsko pomoč, če je trenutni terapevt zaradi ustreznih
razlogov nezmožen ali nepripravljen nuditi
profesionalno pomoč.
ZDT Galen je imela zakonsko terapijo s Shannon-om in Jesse-jem
Shannon so zagrozili, da jo bodo odpustili z dela zaradi depresije. Galen je poskušala urediti skupno srečanje, vendar je bil Jesse pogosto na
potovanjih, ki so otežila njegovo prisotnost na srečanjih. Zato je imela
Shannon ponavadi terapijo samo s Shannon. Po nekaj mesecih skupnega dela, se je Shannon odločila, da se pridruži Jesse-ju na potovanjih, da bi s tem obvladala svojo depresijo. »Počutim se pač slabše, ko sem puščena sama«. Zato Galen ni mogla vzpostaviti nobenega reda za zakonsko ali individualno terapijo. Shannon je bila še nadalje depresivna in ni poročala o napredku. Galen je od Shannon prejela prošnjo in strinjanje (, razkritje, odpust) glede konfidencialnosti, da bi Galen lahko poslala poročilo o
napredku Shannon-inem službodajalcu. Shannon je prosila za podaljšano dovoljenje za odsotnost z dela. Galen je službodajalcem poročala, da se je Shannon redko udeležila srečanj in da ni bilo pravega napredka. Zato je Shannon dobila obvestilo, da dovoljenje za podaljšanje odsotnosti (in
koristi) ne bodo podaljšani. Shannon je bila besna na to, kar je Galen poročala in vztrajala, da je resnični problem terapevtova nesposobnost.
Shannon je tudi poklicala Galen in zahtevala srečanja 2X na teden, da bi dokazala svojemu službodajalcu, da je resna glede terapije. Galen, ki je bila prav tako vznemirjena, je skrbelo uničenje slovesa v profesionalni skupnosti, pa tudi Shannon-ina možna zloraba terapije za omenjene koristi. Galen je obvestila psihiatra, ki je Shannon predpisoval
antidepresive, o Shannon-ini manipulaciji. Galen se je odločila, da
Shannon ne bo vzela na terapijo. Ko jo je Shannon prosila za napotitve, je Galen zavrnila, da bi dala kakšna možna imena za napotitve. »Ker bi
imena prišla od mene, ti terapevti ne bi imeli možnosti. Tudi njih bi videla kot nekompetentne.«
Princip 1.11
Zakonski in družinski terapevti klientov tekom
obravnave ne zapustijo ali zanemarjajo, ne da
bi poskrbeli za razumne ureditve potrebne za
nadaljevanje take obravnave.
42. in 43. člen etičnega kodeksa DPS
Podaljšana skrb
Psiholog je odgovoren za izpeljavo obravnave, tudi kadar sam ne more postopka zaključiti. Izpeljavo strokovne obravnave zagotovi v sodelovanju s
kolegi ali institucijo.
Psiholog ostaja odgovoren za pomoč obravnavancu tudi po končani obravnavi, če se ta ponovno obrne nanj s problemom, povezanim s prvotno
obravnavo.
Brook je iskala pomoč ZDT Aden za Rileya, njenega 6 let starega otroka.
Brook je bila ločena in zaskrbljena, da se Riley ni dobro prilagajal. »Moj pretekli partner vidi Rileya samo občasno. Moj otrok se počuti kot sirota.”
Brook je nadalje poročala, da je bil Riley jezen na Brook, jo brcal in sprovociral pretepe z otroki v šoli. Brook je bila vesela, da je bila Aden
pripravljena videti Rileya. Aden je bila izjemen terapevt in je sprejela samo nekaj novih klientov vsako leto. Brook je bila pripravljena plačati karkoli, spremeniti Rileyev urnik, in izpustiti pomembna srečanja, da bi videla Aden. Aden se je izkazala vrednega njenih pričakovanj. Riley je
napredoval pod Aden-inim vodstvom in Brook se je naučila novih veščin za delo z Rileyem doma. Brook je končala terapijo s hvaležnostjo in
večjim občutkom moči. Brook je od Aden razumela, da se Brook in Riley lahko vrneta kadarkoli po več terapije. Šest mesecev kasneje je Brookin prejšnji partner se preselil k novemu partnerju. Riley je ponovno reagiral z ekstremno jezo in motnjami spanja. Brook je poklicala Aden za pomoč. Ko na klic ni prejela odgovora, je Brook pustila sporočila o tem, kaj se je
zgodilo Riley. Po dveh tednih brez odgovora, je Brook poslaal pismo, v katerem je opisala svoj napor, da bi kontaktirala Aden. Brook je vprašala, če je bila Aden na kakšen način užaljena. Ko ni bilo odgovora na pismo, je Brook poslala končno pismo, v katerem je izrazila jezo in razočaranje in opisala težave v razlagi Aden-inega vedenja Riley-u in podobnost med Aden-inimi dejanji in tistimi od prejšnjega partnerja Brook. Brook je
vprašala za napotitev za Riley-a, vendar ni prejela nobenega odgovora.
Princip 1.12
Zakonski in družinski terapevti od klientov
pridobijo pisno informirano soglasje pred
avdio snemanjem, video snemanjem ali
opazovanjem tretje osebe.
Pred mnogi leti je ZDT Whitney imela program treninga za profesionalce mentalnega zdravja z uporabo feministične družinske terapije. Whitney je občasno pripeljala nacionalno znane feministične družinske terapevte, da so izvajali trening in intervjuvali družine v živo. Družine, ki so prihajale, so bili klienti udeležencev treninga. Družinam so dali soglasni formular, ki je
razlagal, da bodo srečanja v živo posneta in se jih bo uporabljalo samo v edukacijske namene. Dallas je bil učenec v Whitneyinem programu. V enem primeru je Dallas povabil par klientov, ki naj bi bil intervjuvan s strani
nacionalnih predstaviteljev. Intervju je bil produktiven in Dallas je pridobil mnogo nasvetov, ki so mu bili v pomoč. Dallas je končal s parom po tem, ko jih je videval še nekaj mesecev. Po petnajstih letih je Dallas odkril, da
Whitney uči na univerzi in uporablja posnetek para v kurzu družinske
terapije. Dallas je bil vznemirjen, ker je en član para delal za univerzo in bi ga lahko Whitneyevi študenti prepoznali. Dallas se je sestal z Whitney, da bi se pogovoril glede te skrbi. Whitney je bila presenečena, ko je odkrila, da eden od para dela na univerzi, vendar je dejala, »Oba člana para sta
podpisala soglasni obrazec in sama uporabljam ta videoposnetek za edukacijske namene. Poleg tega ni nobenega datuma, ko soglasje preneha.«
Princip 1.13
Kadar pride klient v obravnavo na prošnjo tretje stranke, zakonski in družinski terapevt na začetku obravnave ustrezno razjasni
naravo odnosa z vsako stranko ter meje
zaupnosti.
Presbiter je naprosil terapevta, da vidi dva predstojnika duhovnika, ki sta imela komunikacijske probleme. »Imamo višjega predstojnika, ki se je
nekajkrat slabo odločil. Izgubili smo štiri osebe, ker ne more shajati z drugim predstojnikom. Imamo novega predstojnika - pomočnika, ki je Mehiški
Američan in ne želimo izgubiti še kakšno osebo. Nekateri člani
kongregacije, pa čutijo da je predstojnik – pomočnik hladen in nedostopen.
Ali bi ju videli in jima pomagali predelati njune komunikacijske težave?« Dell se je strinjal, da vidi oba. Na prvem srečanju je Dell povedal
predstojnikoma, da karkoli bodo govorili, bo ohranjeno zaupno. Višji predstojnik je vztrajal, da tudi predstojnik-pomočnik ohranja vsebino srečanja zaupno. Štiri srečanja so bila izvedena. Dell je ugotovil, da je problem veliko večji kot komunikacijske zadeve in da vsebuje obtožbe predstojnika-pomočnika, da je višji predstojnik pogosto lagal ali izkrivil
informacije in da je višji predstojnik tudi imel neprimerne odnose z župljani.
Ko je presbiter poklical in se zanimal glede stanja, se je Dell počutil zvezanega. Dell ni vzpostavil jasne pogodbe z presbiterjem o dajanju informacij. Še več, obljubil je predstojnikoma konfidencialnost.
Princip 2: Konfidencialnost
Zakonski in družinski terapevti imajo
edinstvene situacije glede konfidencialnosti (zaupnosti), ker je klient v terapevtskem
odnosu lahko več kot ena oseba. Terapevti spoštujejo in pazijo na konfidencialnosti
vsakega individualnega klienta.
Podprincip 2.1
Zakonski in družinski terapevti razkrijejo klientom in drugim zainteresiranim strankam, tako zgodaj kot je možno v njihovih profesionalnih kontaktih, naravo
konfidencialnosti in možne omejitve klientovih pravic do konfidencialnosti. Terapevti pregledajo s klienti
okoliščine, v katerih je konfidencialna informacija lahko zakonsko zahtevana. Okoliščine lahko zahtevajo
večkratno razkritje.
Zakon o socialnem varstvu: 91. člen – Organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, so dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju.
Kazenski zakonik (142. člen, 281. člen):
- 1) Kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Za dejanje iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor
ohranitev skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti.
(3) Pregon se začne na zasebno tožbo.
- (1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.
- (2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v
zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni
vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca.
…
Razlaga centra za socialno delo: Terapevt bo varoval vse zasebnosti do kaznivega dejanja, ko bo to izvedel, bo javil naprej.
Etični kodeks Društva psihologov Slovenije:
- Psiholog sme od obveznosti popolnega ščitenja podatkov odstopiti le v izjemnih primerih (ko je
ogroženo življenje obravnavanca ali življenje drugih ljudi, ali, ko gre za zlorabo otrok). Psiholog je dolžan obravnavanca seznaniti s temi izjemami na začetku poklicnega odnosa.
Slovenske razmere
Opustitev prijave kot kaznivo dejanje
Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca – 281. Čl. KZ
predpisana kazen kdorkoli uradna oseba do 3 let
več kot 3 leta dolžnost prijave
15 let dolžnost prijave
• Kriva ovadba
• 283. člen
• (1) Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor podtakne sledove kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil.
(3) Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, se kaznuje z denarno kaznijo.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje tudi, kdor naznani, da je
bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem povzroči, da državni organi
začnejo ukrepati.
(5) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do treh let.
UKP GPU, 2005 49
ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU - 145. člen
(1) Vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti
kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih
obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.
(2) Obenem z ovadbo morajo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka
navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega
dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter
druga dokazila.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini
6. čl. Zakona o preprečevanju nasilja v družini
• (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je
mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradi dolžnosti.
• (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje v vzgojno-vartvenih in vzgojno-
izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za
socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je
otrok žrtev nasilja.
PRIJAVLJANJE NASILJA V DRUŽINI
• 1. Žrtev je odrasla oseba
- org. in NVO so dolžni obvestiti CSD, razen če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum KD po ur. dolžnosti
• 2. Žrtev je otrok
»Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno varstvenih in vzgojno- izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o
varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti CSD, policijo ali
državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.«
• opredelitev nasilja:
– fizično – spolno – psihično – ekonomsko – zanemarjanje
• »Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.«
NOVI UKREPI ZA VARSTVO ŽRTVE
prepovedi zaradi nasilnih dejanj
• prepoved približevanja
• za 6 mesecev, možno podaljšanje še za 6 mesecev
prepustitev stanovanja v skupni uporabi
• za 6 mesecev, možno podaljšanje še za 6 mesecev
• odloča sodišče v nepravdnem postopku
• zadeve obravnava prednostno
• postopek je nujen
• javnost je izključena
• žrtev upravičena do BPP ne glede na premoženjsko stanje – pogoj je njena ogroženost
»POLICIJSKA« PREPOVED PRIBLIŽEVANJA
39.a člen Zakona o policiji
• policija do 48 ur, preiskovalni sodnik podaljša do 10 dni
• na predlog žrtve možno podaljšanje za 60 dni
• izrečeni ukrepi
leto št. ukrepov
2005 152
2006 281
2007 504
Zakon o kazenskem postopku
236. člen ZKP
(1) Dolžnosti pričevanja so oproščeni:
1) obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti;
2) obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena;
3) obdolženčev posvojenec in posvojitelj;
4) verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba;
5) odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je
zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen v primerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona ali če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti varovanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom.
(2) Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno poučiti osebe, omenjene v prejšnjem odstavku, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Če priča izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju. Pouk in odgovor se vpišeta v zapisnik.
(4) Kdor ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, je oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje.
• 65. člen ZKP
• (3) V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX.
poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega
ravnanja po 201. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 387.a členu kazenskega
zakonika, mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje
pooblaščenca, …
Predstojnik (reverend) je poslal kongreganta na zakonsko in družinsko terapijo. Pred prvim srečanjem, je kongregant / klient prejel po pošti terapevtove politike (pravila) in obrazce
procedure/informiranega soglasje skupaj z navodili za ravnanje do pisarne. Na začetku prvega srečanja, po začetni dobrodošlici, je terapevt raziskal, ali ima kakšna vprašanja, ki zadevajo politike pisarne, še posebej konfidencialnost. Klient željan nasloviti
zakonske konflikte za katere je iskal terapijo, je podpisal obrazec brez nadaljnjih vprašanj. Teden kasneje je terapevt moral
spremeniti njuno srečanje in po nekaj poskusih, da bi v živo
dosegel klienta, je terapevt pustil sporočilo na klientovi telefonski tajnici v službi. Nekaj dni kasneje je terapevt prestrašen ugotovil, da je v klientovi odsotnosti klientov kolega avtoriziran, da sprejema in odgovarja na klientova telefonska sporočila. Klient je bil besen zaradi preloma konfidencialnosti in je jezno zavrnil, da bi se vrnil v terapijo. Nekaj dni po srečanju je terapevt srečal predstojnika
(reverend) na ulici, ki je spraševal, kako terapija s klientom napreduje.
Podprincip 2.2
Zakonski in družinski terapevti ne razkrijejo klientovih zaupnih informacij razen ob pisni avtorizaciji ali odpovedi, ali kjer je določeno (ukazano) ali dovoljeno z zakonom. Verbalne
avtorizacije ne bodo zadosti z izjemo nujnih situacij, razen če je prepovedana z zakonom. Ob izvajanju zakonske, družinske ali skupinske obravnave, terapevt ne razkrije informacij izven
konteksta obravnave brez pisne avtorizacije od vsakega
posameznika, ki je kompetenten, da potrdi odpoved. V kontekstu zakonske, družinske ali skupinske obravnave, terapevt ne sme odkriti katerihkoli individualnih zaupnih informacij drugim v enoti obravnave brez prejšnjega pisnega dovoljenja tega posameznika.
ZDT je končal srečanje s parom. Med naslednjim tednom je urnik enega od
partnerjev zahteval spremembo srečanja. Ko je terapevt pogledal v knjigo naročil (srečanj), je partner stopil naprej, da bi pogledal odprte
možnosti v urniku, ki bi bile zanj primerne.
15 let star otrok, katerega starši so se ločevali, je bil napoten k ZDT zaradi vedenjskih problemov povezanih z ločitvijo. Otrok je bil poslan v terapijo s strani enega starša. Po začetnem srečanju skupaj s tem staršem, je otrok odklonil starševsko vključenost v terapiji. V naslednjih individualnih srečanjih je otrok zaupal
terapevtu skoraj vsakodnevno uporabo marihuane in alkohola, kot tudi nevarno tvegano vedenje, kot je vožnja pod vplivom alkohola.
Nekega dne je drug starš jezen poklical terapevta in trdil, da obadva starša nista pristala na terapijo. Ta starš je obdolžil terapevta, da pristransko usmerja otroka k drugemu staršu in zahteval, da se mu pošlje kopije terapevtskih zapisov. Otrok je vehementno zavrnil kakršenkoli kontakt s tem staršem in prosil terapevta, da mu obljubi, da ne bo razkril terapevtskih
konfidencialnosti drugemu staršu.
Zakonski in družinski terapevt je videval družino za terapijo.
Nekega dne je terapevt prejel telefonski klic od individualnega terapevta enega partnerja, ki je želel koordinate obravnave tega partnerja. Ko je družinski terapevt omenil to zahtevo družini, je 14- letni družinski član odločno zavrnil podpis obrazca razkritja
informacij, z izjavo »Nočem, da bi kdorkoli drug vedel za moje zadeve«. Nekaj dni kasneje je partner, katerega terapevt je klical, poklical družinskega terapevta in izjavil »Mislil sem, da bi morali vedeti, glede česa je moj terapevt hotel govoriti z vami: Imam
afero in nisem gotov glede nadaljevanja mojega zakona. Ne želim pa, da omenite karkoli o tem v naših srečanjih.«
Podprincip 2.3
Zakonski in družinski terapevti uporabljajo klientov in/ali klinični material pri učenju, pisanju, svetovanju, raziskovanju in javnih predstavljanjih samo, če je pisno soglasje
pridobljeno v skladu s podprincipom 2.2. ali če so bili izvedeni primerni ukrepi za zaščito
klientove identitete in konfidencialnosti.
Zakonski in družinski terapevt dela s pacientom z rakom in
njegovo družino. Družinski člani so vzpodbujeni, da narišejo in/ali se izrazijo poetično z namenom, da bi jim pomagal komunicirati in eksternalizirati njihove izkušnje. Terapevta so prosili, da bi vodil delavnico na to temo za medicinske sestre v večji bolnišnici v bližnjem mestu in se je odločil, da bo ilustriral pristop z
umetniškim delom klientov. Da bi zaščitil konfidencialnost, je terapevt odstranil vsa imena z risb in pesmi, ki bi identificirala kliente in uporabil namišljena imena, ko je razpravljal o klinični uporabnosti pristopa. Sorodnik enega klienta pa je bil med
občinstvom in četudi ni identificiral ustvarjalca dela, je prepoznal družino v terapevtovi pripovedi. Sorodnik je bil osupel, da so o družinski emocionalni izkušnji razpravljali javno.
Podprincip 2.4
Zakonski in družinski terapevt hrani, čuva in razpolaga s klientovimi zapisi (records) na
načine, da vzdržuje konfidencialnost in ki so v
skladu s prikladnimi zakoni in profesionalnimi
standardi.
Zakonski in družinski terapevt je moral hitro končati srečanje, ker je moral na WC. Klient se pripravi za odhod, vendar je počasen pri zbiranju osebnih stvari.
Terapevt, pod stresom, potrdi klientovo srečanje naslednjega tedna v času, kot sta se dogovorila, in prosi klienta, da najde izhod v terapevtovi odsotnosti.
Ko se terapevt vrne z odmora, je pisarna prazna.
Klientova datoteka, ki je bila položena na mizi, pa
manjka in je nikjer ne najde.
Podprincip 2.5
Zakonski in družinski terapevt uredi hranjenje, prenos ali razpolaganje klientovih zapisov na načine, ki ohranjajo konfidencialnost in varujejo blagostanje (dobrobit) klientov za primer
preselitve terapevta na drugo področje, zaprtje
prakse ali smrti terapevta.
Zakonski in družinski terapevt končuje
zaposlitev na agenciji za mentalno zdravje, da bi delal na svoje v privatni praksi. Terapevt
pospravi osebne stvari in datoteke pisarne in najame družbo za preselitev. Eden od
preseljevalcev, ki nese škatlo z datotekami
klientov, se spotakne in izpusti škatlo, vsebina
pa se raztrese po ulici. Nekaterih spisov nikoli
ne dobijo nazaj.
Podprincip 2.6
Zakonski in družinski terapevti, ko se konzultirajo s kolegi ali viri napotitve, ne delijo konfidencialnih
informacij, ki bi razumljivo vodile do identifikacije
klienta, raziskovalnega udeleženca, supervizanta ali druge osebe, s katerim imajo konfidencialen odnos, razen če so prej pridobili pisno soglasje klienta,
raziskovalnega udeleženca, supervizanta ali druge
osebe, s katero imajo konfidencialni odnos. Informacije se lahko delijo samo do mere, ki je potrebna, da se
dosežejo nameni konzultacije.
Zakonski in družinski terapevt in AAMFT potrjen supervizor sta nudila konzultacije za skupino zakonskih in družinskih terapevtov z licenco v privatni praksi. Terapevti so se izmenjavali s
predstavitvijo kratkih povzetkov primerov in segmentov klientovih intervjujev, posnetih na avdiotrak. Samo kleitnova prva imena so uporabljali med konferenco primerov in klienti so podpisali
obrazec za odstop, ki jim je dovoljeval snemanje na avdiotrak za namene supervizije. Nekega dne je terapevt predstavil srečanje para, ki se je ubadal z večjimi finančnimi problemi. Ko je zavrtel posnetek, se je supervizor prestrašil, ker je prepoznal glas
sosedov. Supervizor je prosil, naj bo ta trak ustavljen in informiral terapevta o situaciji ter predlagal, naj terapevt konzultira kolega supervizorja za ta primer.
Princip 3: Profesionalna kompetenca in integriteta
Zakonski in družinski terapevti vzdržujejo
visoke standarde profesionalne kompetence in
integritete.
Podprincip 3.1
Zakonski in družinski terapevti zasledujejo znanje novih razvojev in vzdržujejo
kompetenco v zakonski in družinski terapiji
preko edukacije, treninga ali supervizorske
izkušnje.
ZDT je nudil družinsko terapijo možu in ženi in njunim trem otrokom. Med terapijo sta se starša ločila. Mati je spodbijala skrbništvo otrok in trdila, da je oče
neprimeren starš. Materin odvetnik je terapevta pozval na sodišče, da bi testiral in ocenil starševske
sposobnosti vsakega starša. Terapevt se je strinjal in pričal, da je mati bolj stabilen in učinkovit starš kot oče.
Oče in njegov odvetnik sta vložila pritožbo na AAMFT
etično komisijo z navedbami, da je terapevt podal te
izjave osnovane na pristranskem mnenju v korist
matere, ki ni upoštevalo očetove rehabilitacije in
njegovih vedno boljših starševskih veščin.
Podprincip 3.2
Zakonski in družinski terapevti vzdržujejo adekvatno znanje o uporabnih (prikladnih)
zakonih, etiki in profesionalnih standardih in se
jih držijo.
ZDT je ustvaril terapevtsko internetno stran in ponudil
“online” konzultacije, nasvete in podporo
posameznikom, ki so želeli pomoč. 45 let star klient, ki je živel v drugi državi in je imel probleme z odnosi, je pridobil nasvet in terapijo do terapevta in trdil, da je bolj prikladno in enostavno pridobiti pomoč preko “online”
srečanj, kot pa videti lokalnega terapevta tedensko. S tako ureditvijo je tudi med pregledom seznanil psihiatra.
Psihiater, ki se je spraševal, ali je bilo to legalno ali
etično pravilno, je zahteval raziskavo s strani državne
licenčne uprave.
Podprincip 3.3
Zakonski in družinski terapevti iščejo primerno profesionalno pomoč za njihove osebne
probleme ali konflikte, ki lahko oškodujejo
delovno učinkovitost ali klinično presojo.
ZDT, ki je sam bil tudi zdravljeni alkoholik, je doživel relaps po tem, ko je utrpel nekaj izgub v enem letu:
smrt otroka in starša. Zaradi povečanega pitja je
terapevt prišel pozno na srečanja s klienti in pogosto odpovedal srečanja. AAMFT etična komisija je prejela pritožbo s strani klienta, ki je poročal, da je ZDT prispel
»eno uro prepozno na srečanje, smrdel po alkoholu in
nejasno govoril.« Klient je odšel k drugemu terapevtu
za nadaljevanju terapije.
Podprincip 3.4
Zakonski in družinski terapevti ne nudijo uslug, ki ustvarjajo konflikt interesov, ki lahko
oškoduje delovno učinkovitost ali klinično
presojo.
Terapevt je videval 35 let staro klientko v individualni terapiji, katere primarna pritožba je bila, da je partner nezvest in nasilen do nje. Po šestih mesecih je partner bil naprošen, da se vključi v zakonsko terapijo. Terapevt se je strinjal in nadaljeval tudi s klientkino individualno terapijo. Klientka se je kasneje ločila od partnerja in
vložila vlogo za ločitev. Partner pa se je pritožil AAMFT etični komisiji, da je terapevt kazal pristranskost do
klienta med zakonsko terapijo in se ni osredotočal na
partnerjeve potrebe kot tudi pomembne.
Podprincip 3.5
Zakonski in družinski terapevti, kot predavatelji, učitelji, supervizorji, konzultanti in raziskovalci, so predani visokim standardom znanja,
predstavljajo točne informacije in razkrivajo
potencialne konflikte interesa.
Farmacevtska družba je zaposlila zakonskega in
družinskega terapevta, da vodi edukacijske seminarje o učinku individualne depresije na družinski sistem. Kot del pogodbe so ZDT-ju naročili, da pokaže
videoposnetek teh seminarjev klientom, ki so trpeli
zaradi depresije. Vendar so videoposnetki vsebovali
oglaševanje antidepresivnega zdravila, ki ga je ta
družba promovirala. ZDT to ni zaznal kot problem ali
konflikt interesov in je naprej kazal videoposnetek tem
klientom.
Podprincip 3.6
Zakonski in družinski terapevti vzdržujejo točne in adekvatne klinične in finančne zapise
(records).
Klient, ki je spremenil zakonske in družinske terapije po preselitvi v drugo državo, je zahteval, da se zapisi (records) individualne terapije pošljejo od prejšnjega terapevta k novemu terapevtu. Med pregledovanjem zapisov je novi terapevt opazil, da so bili
terapevtski zapisi nekompletni in nepodpisani, to je, tip terapije ni bil zapisan, terapevtske zadeve so bile zelo nedoločne, napredek ni bil opisan in jasni cilji niso bili napisani. Še bolj izstopajoče je bilo izpuščanje začetnega opisa, ki bi razlagal, zakaj je klient sploh iskal terapijo. Torej, novi terapevt je vložil pritožbo na
AAMFT etično komisijo o neadekvatnosti zapisov (records), ki jih je hranil prejšnji terapevt.
Podprincip 3.7
