Iz dela slovenskih geologov D r a g o M e z e
D e j a v n o s t slovenskih geologov se j e v z a d n j e m času zelo razmahnila.
Možnost zaposlitve v obdobju po osvoboditvi in sploh zahteve, ki j i h j e p o s t a v l j a l novi čas, so vzbudile z a n i m a n j e mnogih, ki so se posvetili geo- loški vedi. N e k a t e r i so š t u d i j e že končali in d e l a j o z uspehom v operativi k a k o r tudi v znanosti. Velike potrebe so n a r e k o v a l e tudi ustanovitev Geo- loškega zavoda, ki že vrsto let uspešno deluje. V a n j so v k l j u č e n i številni m l a j š i geologi. R e š u j e j o p r a k t i č n e probleme, ki j i h prinaša čas, k a r p a p r e d s t a v l j a obenem bogat p r i s p e v e k h geološki znanosti kot taki, še posebej pa k razčiščevanju problemov geologije na slovenskih tleh.
Pojavila so se številna nova dognanja in te je bilo treba na neki način dati javnosti v uporabo. Odločili so se predvsem za i z d a j a n j e nove, p r v e tovrstne slovenske geološke r e v i j e z imenom Geologija, ki jo i z d a j a Geo- loški zavod. D o s l e j sta izšla že dva letnika.
Povzamem n a j n a j p r e j misli iz n e k a t e r i h p o m e m b n e j š i h r a z p r a v in poročil, ki j i h v s e b u j e p r v a k n j i g a »Geologije« ( L j u b l j a n a 1953). Martin M u n d a poroča o rezultatih geološkega k a r t i r a n j a v premogovni laški sin- ki inali m e d Hrastnikom in Laškim. S tem premogovnim področjem so se geologi že veliko ubadali. Munda kritično p r e t r e s a d o s e d a n j e ugotovitve in p o d a j a lastne, nove. Priložena j e večbarvna geološka k a r t a obravnavanega področja k a k o r tudi dva geološka prereza, izdelana na osnovi vrtin. Danilo J e l e n e piše »O r a z i s k a v a n j u m i n e r a l n i h surovin v LR Sloveniji«. Po k r a t - kem p r i k a z u historičnega razvoja r u d a r s t v a na Slovenskem preide na opis s e d a n j e g a s t a n j a mineralnih surovin v Sloveniji, v k a t e r e m označuje lego in z n a č a j rudišč, po možnosti tudi zaloge in s e d a n j e proizvodno stanje, ponekod pa d a j e tudi sugestije za n a d a l j n j e izkoriščanje. Začenja z opisom premogov, n a d a l j u j e z n a f t o in plini, nato s kovinami, n a k a r preide k ne- kovinskim mineralnim surovinam. Tekstu sta priloženi dve k a r t i nahajališč, na z a k l j u č k u pa še dve, ki se nanašata na s t a n j e geoloških specialk Slo- venije. Opozorim n a j še na zelo koristen seznam »nahajališč kovinskih in nekovinskih mineralov ter premoga in lignita v LR Sloveniji«, ki je dodan r a z p r a v i na koncu. Anton R a m o v š p o d a j a rezultate p r o u č e v a n j »O strati- grafskih in tektonskih razmerah v Borovniški dolini in njeni okolici«, s ka- terimi j e podal tudi geološko k a r t o in pet geoloških profilov. Rezultati Ramovša so nov prispevek k p o z n a v a n j u geoloških razmer na jugozahodnem delu B a r j a in njegovega obrobja. Mario P l e n i č a r j e r a z j a s n i l n e k a t e r a nerešena v p r a š a n j a v zvezi s Cerkniškim poljem v razpravi z naslovom
»Prispevek h geologiji Cerkniškega polja«. Tu so podani rezultati 62 vrtin, ki jih je dala izvrtati U p r a v a za vodno gospodarstvo v L j u b l j a n i . Razpravi j e dodana tudi večbarvna geološka skica, k a k o r tudi pet izvrstnih geo- loških profilov, izdelanih na osnovi podrobnih rezultatov vrtin. Na te profile še p o s e b e j opozarjam, s a j nam p r i k a z u j e j o podrobno geološko sestavo in debelino usedline na dnu p o l j a k a k o r tudi stratigrafsko-tektonsko sliko ka- meninske sestave njegovega živoskalnega dna in deloma njegovega obrobja.
Isti avtor d a j e tudi k r a t k o »Obvestilo o geološkem k a r t i r a n j u lista Vrhnika 3 in 4«. P o k o j n i Cveto G e r m o v š e k j e prispeval dve bogati razpravi, eno
R a z g l e d i
s področja n a D o l e n j s k e m (»Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem in v bližnji okolici«), drugo pa s Š t a j e r s k e g a (»Kremenov k a r a t o f i r p r i Veliki Pirešici«), V obeh r a z p r a v a h j e več novih rezultatov, k a r v e l j a še p o s e b e j za prvo, s a j se nanaša na geološko zelo slabo raziskano p o d r o č j e na Slovenskem, zaradi česar nam j e še toliko b o l j dragocena. R a z p r a v a m a so priložene geološke k a r t e — za p r e d e l okrog Vel. Pirešice v več b a r v a h — in tudi več geoloških profilov. Isti avtor p o d a j a še »Obvestilo o geološkem k a r t i r a n j u lista Novo mesto 1, 2 in 3«, ki ga j e izvršil v letih 1950/51. Če- p r a v j e poročilo k r a t k o , so v n j e m navedeni zelo dragoceni novi p o d a t k i — in t e h ni malo —, do k a t e r i h j e prišel avtor na področju, ki j e bilo zelo potrebno vešče roke geologa. Ciril Š l e b i n g e r d a j e v obliki dveh poročil obvestila »o k a r t i r a n j u lista Cerknica 1 in 2« in p a »Obvestilo o k a r t i r a n j u lista Maribor 4 in Murska Sobota 3«, k i sta oba polna novih a v t o r j e v i h dognanj, ki ali k o r i g i r a j o s t a r e j š e rezultate ali p a so sploh novi. »Obvestilo o r a z i s k o v a n j u pleistocena v Radovljiški kotlini« p o d a j a v k r a t k e m Anton G r i m š i č a r , k j e r pokaže na nove rezultate p r o u č e v a n j , ki se ne s k l a d a j o s starejšimi d o g n a n j i A m p f e r e r j a in B r i i c k n e r j a , so pa identični z izsledki W i n k l e r j a v Soški dolini in na Tolminskem in s Srbikovimi v D r a v s k i dolini na Koroškem.
Tudi v drugi k n j i g i Geologije (letnik 1954) j e veliko novih dognanj, ki jih bomo geografi s pridom uporabili, zato j i h želim p r a v ob k r a t k e m po- udariti. Na začetku k n j i g e d a j e direktor Geološkega zavoda Danilo J e l e n e
»Poročilo o Geološkem zavodu v L j u b l j a n i za leto 1953«. O m e n j a m ga zato, k e r je v n j e m med drugim tudi podrobno poročilo o regionalno-geološkem k a r t i r a n j u Slovenije v letu 1953, v k a t e r e m so imenovani posamezni raz- iskovalci in tudi glavni rezultati, ki so bili doseženi. Geografom j e orien- tacijsko ta del poročila zelo dobrodošel, d a j e pa obenem pregled čez veliko aktivnost in pomembnost zavoda kot celote. Mario P l e n i č a r j e prispeval obsežno, s k o r a j petdeset strani obsegajočo razpravo z naslovom »Obmurska n a f t n a nahajališča«. V n j i p r i k a ž e v p r v e m delu historični pregled pri- d o b i v a n j a n a f t e in plina, ki sega n a z a j od sredine p r e t e k l e g a stoletja pa vse do d a n a š n j i h dni. S tem v zvezi d a j e tudi pregled geoloških in geo- fizikalnih r a z i s k o v a n j in globinskega v r t a n j a na vsem o b r a v n a v a n e m nafto- nosnem ozemlju, ki z a j e m a P r e k m u r j e , M e d j i m u r j e in vzhodni del Slo- venskih goric. V drugem, obširnejšem delu r a z p r a v e p a r a z v i j e p r e d nami geološko sliko in r a z v o j o b r a v n a v a n e p o k r a j i n e , dobljene na osnovi raz- iskovanj. zlasti v novejšem povojnem r a z d o b j u . Razprava je še toliko za- nimivejša in pomembnejša, k e r j e avtor p r i tem sam veliko delal. Delo j e bogato ilustrirano z geološkimi profili in skicami. Dodana j e tudi večbarvna geološka k a r t a o b r a v n a v a n e g a t e r i t o r i j a . V razpravi j e tudi več p r e g l e d n i h tabel. Isti avtor d a j e skupno z Antonom R a m o v š e m pregled rezultatov geološkega k a r t i r a n j a severovzhodno od Brežic, k j e r so številni novi geološki rezultati, tako n a p o d r o č j u s t r a t i g r a f i j e k a k o r tudi t e k t o n i k e in zlasti paleontologije. Ivan R a k o v e c j e dal p r i s p e v e k z naslovom JO n a j d b i mastodontovih ostankov na Slovenskem«, k j e r opisuje f r a g m e n t e n a j d b dveh primerkov, odkritih v Čentibskih goricah vzhodno od Lendave. N a j d b o uvršča avtor »v s r e d n j i pliocen ali k v e č j e m u še v s t a r e j š o polovico zgor- njega«, in to na osnovi n a t a n č n e analize r a z v o j n e stopnje n a j d e n i h ostankov in stratigrafske lege, v k a t e r i so bili ostanki odkriti, k a k o r tudi kritične
366
p r e s o j e do s e d a j znanih n a j d b mastodonta in n j e g o v i h prednikov. Milan H a m r l a p r i k a ž e »Geološke r a z m e r e ob severnem robu laške sinklinale vzhodno od Savinje«. O b r a v n a v a n o področje z a j e m a v glavnem prostor na severu m e d Humom (585 m) in vasici Slatno, na j u g u do rečice Reka, na zahodu do Savinje, na vzhodu p a še malo p r e k o Reke. ï o j e drugi del geološke proučitve v območju premogovne laške sinklinale, k a t e r e p r v i del j e izvršil Munda in o n j i poročal v p r v i k n j i g i Geologije. Delu j e priložena v e č b a r v n a geološka k a r t a in dva profila. P o k o j n i Cveto G e r m o v š e k j e t u d i ta zvezek j e obogatil z dvema deloma. Prvo ima naslov »Petrografske p r e i s k a v e na P o h o r j u v letu 1952«. Tu p o d a j a podrobno p e t r o g r a f s k o sliko P o h o r j a , v e n d a r ne z a j e m a P o h o r j a v celoti, s a j m a n j k a njegov o s r e d n j i severni del, in to n e k a k o od Ruš, Lovrenca, Ribnice in Š e n t j a n ž a na sever.
Tu j e avtor k r e p k o korigiral s t a r e j š e raziskave. Od s t a r e j š i h raziskovalcev se j e mogel nasloniti le na Kieslingerjevo geološko k a r t o D r a v o g r a d in delno n a T e l l e r j e v o geološko k a r t o Mozirje. V r a z p r a v i j e nova pregledna p e t r o g r a f s k a k a r t a P o h o r j a . V drugi razpravi pa d a j e C. Germovšek »Obve- stilo o p r e i s k a v a h prodornin v Sloveniji«, ki j e sicer k r a t k o , pa zato toliko b o l j zgoščeno. Teritorialno j e z a j e l tu opisane p r o d o r n i n e n a Slovenskem v tri skupine, in sicer: dobroveljsko, laško in vzhodnoštajersko. Kritično j e pregledal vse d o s e d a n j e rezultate, ki se m a r s i k j e ne u j e m a j o z njegovimi novimi ugotovitvami. Tudi Anton R a m o v š j e dal za ta zvezek več k r a j š i h prispevkov. Prvi nosi naslov »Karbonski konglomerati na vzhodnem o b r o b j u L j u b l j a n s k e g a polja«, v k a t e r e m o p o z a r j a na nove ugotovitve, do k a t e r i h je prišel pri proučevanju tega terena. V razpravici »Mladopaleozojski skladi n a K o n j i š k i gori in južno od Žic« korigira d o s e d a n j e rezultate T e l l e r j a , ki j e poznal na o b r a v n a v a n e m t e r i t o r i j u le z g o r n j e k a r b o n s k e in t r i a d n e gre- b e n s k e apnence in dolomite, dočim so r a z i s k a v a n j a a v t o r j a pokazala, »da j e p r e c e j š n j i del, morda pa celo ves n e k d a n j i triadni kompleks Konjiške gore in n j e n e g a vzhodnega p o d a l j š k a proti Ločam, p e r m s k e starosti«. Njegov n a s l e d n j i prispevek z naslovom »Geološko k a r t i r a n j e specialke L j u b l j a n a « j e prispevek k spoznavanju geoloških razmer severovzhodno in zahodno od L j u b l j a n e , v glavnem v okolici Podutika, Toškega čela, Hruševega in Les- nega brda. Avtor korigira Kossmatove ugotovitve, k i j i h ta p o d a j a na manu- skriptni geološki k a r t i L j u b l j a n e . A. Ramovš p o d a j a , s k u p a j z Mariom Ple- n i č a r j e m , rezultate geološkega k a r t i r a n j a severovzhodno od Brežic, o ka- t e r e m pa j e bilo govora že s p r e d a j . Anton G r i m š i č a r j e geološko in mineraloško obdelal doslej n a j d e n e montmorillonitne gline n a Dolenjskem, o čemer t u poroča. To so gline, k i n a s t a j a j o p r i u s e d a n j u vulkanskega pepela v slani ali polslani vodi, d a l j e pod vplivom h i d r o t e r m a l n i h in drugih postvulkanskih procesov, r e d k e j e pa tudi p r i p r e p e r e v a n j u m a g m a t s k i h in t u f s k i h k a m e n i n v a r i a d n i h ali arktičnih področjih. Na D o l e n j s k e m so j i h našli p r i Cikavi p r i Novem mestu, severno od R e t j a (severozahodno od Hinj) in t r e t j e , od p r e j o m e n j e n e g a proti jugovzhodu. Njegovi rezultati o izvoru in dobi n a s t a j a n j a so tile: gline i z v i r a j o n a j v e r j e t n e j e iz smre- kovške andezitne serije. V Cikavi so odloženi na s e k u n d a r n e m mestu, dočim k a ž e j o pri R e t j u n a prvotno odloženo mesto. Starost teh glin bi bila t o r e j t e r c i a r n a ; dejstvo, da se p o j a v l j a j o manganovi dendriti v razpokah dolomita v Cikavi in železno manganove r u d e p r i R e t j u , p a »kaže deloma na to, da so n a s t a l e montmorillonitne gline l a h k o tudi v zvezi s tropsko-aridnimi
R a z g l e d i
prilikami«. Zanimiva j e tudi njegova predpostavka, da p r e d g o r j e G o r j a n c e v in osrednji del Dolenjske nista bila podvržena postpanonski mladopliocenski izravnavi (panonsko izravnavo, ki j e bila po novejših ugotovitvah na za- četku s r e d n j e g a pliocene, s t a v l j a avtor v spodnji pliocen), zato se j e ohra- nila v teh področjih v glavnem še površina »iz starejšega pliocena, ali celo iz miocena«. Vsekakor zanimiva domneva, ki pa bi jo bilo t r e b a še t r d n e j e preiskati.
To bi bile v glavnem razprave iz Geologije, ki bi utegnile zanimati tudi geografe. Ob z a k l j u č k u prikaza nove geološke r e v i j e bi podčrtal še to, da upravičeno n a p r a v l j a vtis solidne revije, tako po delih k a k o r tudi po opremi, ki m e j i ponekod že na razkošnost, a ji j e to seveda samo v prid, in j e obenem z n a m e n j e , da stoji na t r d n i materialni podlagi.
D r u g a geološka k n j i g a , na k a t e r o bi želel opozoriti, ima naslov »Prvi jugoslovanski geološki kongres« — p r e d a v a n j a in poročila. Izšla j e v L j u b l j a n i leta 1956. Uredila sta jo Jože D u h o v n i k in Anton R a m o v š . V n j e j je zajeta vsa bogata vsebina p r e d a v a n j na kongresu, vključujoč seznam udeležencev, uvodno besedo in pozdrave, zaključno sejo, kratek opis ekskurzij, ob koncu pa je še statut Zveze geoloških društev FLR Jugoslavije. Ker je p r e d a v a n j veliko in ne bi kazalo n a v a j a t i vseh, zato bom omenil le važnejša, predvsem p a vsa tista, ki se nanašajo na slovensko ozemlje. Zelo koristno je, da je na koncu vsakega p r e d a v a n j a objavljena tudi vsebina diskusije.
Na prvem mestu so p r e d a v a n j a , ki so se po kronološkem r e d u nanašala na geološki r a z v o j Slovenije. V teh j e podan lep pregled čez r a z š i r j e n o s t posameznih geoloških f o r m a c i j na Slovenskem. Jože D u h o v n i k j e imel p r e d a v a n j e z naslovom »Pregled magmatskih in m e t a m o r f n i h k a m e n i n Slo- veni је-ц Anton R a m o v š j e poročal o razvoju paleozoika na Slovenskem, Cveto G e r m o v š e k o razvoju mezozoika, Mario P l e n i č a r o paleocenu in eocenu, Anton N o s a n o oligocenu in miocenu, Mario P l e n i č a r še o razvoju pliocena v Sloveniji, Ivan R a k o v e c pa o r a z v o j u pleistocena na Slovenskem. Isti avtor d a j e tudi »Pregled tektonske zgradbe Slovenije«.
Temu poročilu j e priložena tudi p r e g l e d n a tektonska k a r t a slovenskega ozemlja, k a r j e še p o s e b e j dragoceno. Med do s e d a j navedenimi deli bi posebej omenil tista, ki prikazujejo razvoj paleozoika v Sloveniji, zlasti starej- šega; v njih so zapisane nekatere novejše ugotovitve, ki nekaterim plastem pripisujejo manjšo starost kakor so jim jo prisojali starejši avstrijski geologi.
Tak je primer pri skladih na Selškem in v Kranjski rebri, ki so do s e d a j veljali za silurske, mlajši proučevalci pa jih uvrščajo v srednjo triado. Na to možnost je opozarjal že pokojni prof. Nikitin. Podobno je tudi s plastmi na območju Jezerskega, ki so doslej veljale za stare, a jih v zadnjem času pri- pisujejo mlajšim geološkim formacijam. Kosta P e t k o v i č je seznanil udeležence kongresa z novo geološko karto FLRJ, ki jo je izdal V. Mikinčič. Ta k a r t a upo- števa najnovejša geološka dognanja v Jugoslaviji vse do leta 1950 in ima pred njenimi predhodnicami precej prednosti. Največji napredek je zabeležen v LR Ma- kedoniji, ker je velik del praznih lis, ki so jih vsebovale starejše karte, izpol- njen. Avtor tudi kritično presoja nekatere pomanjkljivosti karte, obenem pa brani avtorja pred nekaterimi neutemeljenimi kritikami. Največja prednost nove karte pa je v tem, da poveže geološko ozemlje naše države s sosednjim ozemljem drugih držav. Po m n e n j u J. Duhovnika p a je k a r t a nekoliko pomanjkljiva v zvezi s slovenskim ozemljem, čemur bi se ob sodelovanju s slovenskimi geologi
368
dalo odpomoči. Podobne kritike so prišle tudi s strani delegatov Bosne in Herce- govine ter Hrvatske, predvsem za Dalmacijo in delno tudi za Istro. Branislav M i l o v a n o v i č razglablja b o l j teoretično o kompleksni geološki karti Jugo- slavije, ki n a j bi vsebovala p o d a t k e o s t r a t i g r a f i j i , litologiji, vulkanizmu, tektoniki, hidrogeologiji, inženirski geologiji in mineralnih ležiščih. Kartiranje n a j bi bilo enotno v vsej državi. Predlaga načrt, po katerem n a j bi se vršilo bodoče delo. Ob tem problemu se je razvila obširna diskusija, ki je prinesla precej konstruktivne predloge in dopolnitve k referatu. Izbrali so tudi komisijo, sestavljeno iz delegatov vseh republik, ki n a j bi izdelala predloge za organi- zacijo enotnega k a r t i r a n j a . Radovan F i l j a k poroča o rezultatih in problemih geologije n a f t e v povezavi z raziskavanji na ozemlju LR Hrvatske. O geoloških osnovah naših rečnih pregrad, ki služijo za namestitev hidrocentral, je imel p r e d a v a n j e Milan L u k o v i c . Opomnil je na težave, ki so se pojavile pri delu nekaterih pregrad v Jugoslaviji, še posebej zato, ker so pri nekaterih premalo upoštevali izsledke geologov. Obravnaval je več pregrad v Jugoslaviji, med njimi tudi v Ovčarski banji, v Zvorniku na Drini, na Vlasini in Vrli, na Neretvi pri Jablanici in na Savi v Mostah. Branko S t e p a n o v i č se dotika izredno zanimivega in obenem kočljivega problema, ki je tudi pri nas v Sloveniji čedalje aktualnejši (»Hidrogeološki problemi preskrbe z vodo na teritoriju FLRJ«).
S tem vprašanjem, ki ga upravičeno postavlja med najvažnejše geološke pro- bleme v prihodnosti, želi zainteresirati geologe, predvsem hidrogeologe, ki so se do s e d a j premalo ali s k o r a j nič u k v a r j a l i s tem za življenje tako važnim problemom v naši državi. Nakazal je samo n e k a j n a j b o l j kričečih primerov iz F L R J , med katerimi so na prvem mestu kraški predel Hercegovine in otoki na Jadranu, k j e r morajo l j u d j e hoditi kilometre in kilometre daleč po pitno vodo, ali jo morajo od daleč voziti, ko bi jo morda ob skrbni preiskavi hidro- geologov lahko črpali iz zemlje v bližini; ob tem je даvedel primer Brionov, k j e r je uspelo najti podzemeljsko talno vodo, ki so jo p a morali še pred nedavnim dobivati od daleč. Diskusija je bila ob tem zelo živahna, k a r kaže, da se geologi živo zanimajo za ta problem, a se m u do s e d a j še niso utegnili posvetiti. N e k a j dlje je prišel le Geološki zavod LR Srbije, ki je v svojem okviru osnoval posebno grupo hidrogeologov, ki so že začeli aktivno delati v t e j smeri. Prvi pozitivni rezultati so že vidni. Za nas je posebej važno predavanje, ki ga je imel Boris B e r c e z naslovom »Pregled železnih nahajališč LR Slovenije«. Med tekstom je tudi k a r t a nahajališč železa v Sloveniji, na zaključku p a obsežen seznam litera- ture, ki se nanaša na omenjeni referat. Na to predavanje še posebej opozarjam, s a j bo nam geografom iz več vzrokov dobro služilo pri opisu posameznih p o k r a j i n v Sloveniji.
N a d a l j n j e rezultate dela slovenskih geologov p r i n a š a j o Razprave r a z r e d a za prirodoslovne vede SAZU v Ljubljani.
V Razpravah I iz leta 1951 sta deli Ivana R a k o v c a , prvo z naslovom
»Jamski lev (Felis spelaea Goldf.) iz Postojnske jame« in druga »O n a j d b a h mastodonta (Mastodon avernensis Croiz. et Job.) n a Štajerskem«. Pri obeh so zanimivi zlasti zaključki, iz katerih povzamemo, v kateri geološki dobi in pod kakšnimi prirodnimi pogoji sta obe vrsti živali bivali v predelih, k j e r so našli njihove ostanke.
V Razpravah II, ki so izšle leta 1954, so tri paleontološke razprave Ivana R a k o v c a , prva z naslovom »O fosilnih slonih iz Slovenije«, druga »Libralces a f f . gallicus Azzaroli z viškega Brda pri Ljubljani«, to je r a z p r a v l j a n j e o n a j d b i
R a z g l e d i
staropleistocenskega losa, in tretja z naslovom »Podvodni k o n j iz Pivške kotline«.
Vse tri razprave, zlasti še druga in tretja, nudijo bogato dokazno gradivo zlasti tistim, ki se podrobneje u k v a r j a j o z glacialnimi in periglacialnimi problemi na našem ozemlju. S paleontološkega p o d r o č j a sta tudi obe r a z p r a v i Antona R a m o v š a , in sicer »Edmondia permiana bisulcata n. subsp. iz belerofonskih skladov pri ž a ž a r j u t in s k u p a j z V. K o c h a n s k y - D e v i d é »Paleofusulina nana Licharew iz belerofonskih skladov v Volaki in primerjava z mikrofosili drugih krajev v Sloveniji«. V istem zvezku Razprav je tudi razprava Cveta G e r m o v š k a , imenovana »Zgornjejurski hidrozoji iz okolice Novega mesta«, ki je prav tako paleontološkega značaja.
V R a z p r a v a h III, izšlih leta 1956, sta dve paleontološki r a z p r a v i Ivana R a k o v c a , in sicer: »O novih n a j d b a h proboscidov na Štajerskem« in druga z naslovom »O pleistocenskih bovidih na Slovenskem«. V. K o c h a n s k y - D e v i d é in Anton R a m o v š pa poročata o neoschwagwrinskih skladih in njih fuzulinski favni pri Bohinjski Beli in Bledu, kar je nov bogat prispevek k p r o u č e v a n j u mladopaleozojskih skladov pri Bledu in Bohinjski Beli.
Od važnejših geoloških del, ki so izšla izven do sedaj omenjenih publikacij, n a j omenim še dve razpravi Ivana R a k o v c a . Prva, z naslovom »O fosilnih sesalskih ostankih Betalovega spodmola«, je v Letopisu SAZU, četrta knjiga, leto 1950/1951. Tu dopolnjuje avtor bogata dognanja prof. Srečka Brodarja, ki je raziskoval paleolitske sledove jamskega človeka v Betalovem spodmolu pri Postojni. Avtor razprave je dobil material v preiskavo od S. Brodarja, ki ga je našel pri izkopavanjih. D r u g a razprava, ki nosi naslov »Bizon iz mostiščarske dobe na Ljubljanskem Barju«, pa je izšla v Arheološkem vestniku III-2, 1952.
V t e j poroča o rezultatih preiskave bizonovih kosti, ki jih je našel Dežman pri izkopavanjih kolišč pri Igu na Ljubljanskem B a r j u v letih 1875—1877. Te n a j d b e so zanimive, ker so do sedaj edine iz te dobe ne samo v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Tudi iz ostale Evrope so bizonovi ostanki iz dobe mostiščarjev zelo redki. Ta lega nahajališča je do sedaj najzahodnejša na južni strani Alp.
Po mnenju avtorja se je mogel bizon priseliti v naše k r a j e z vzhoda. Razširjen je bil po »precejšnjem delu Slovenije, vendar preko notranjskega krasa bržkone ni segal več na Primorsko in dalje v severno Italijo«.
N e k a j krajših geoloških člankov je raztresenih še po drugih revijah, zlasti še v Proteusu, katerih pa na tem mestu ne kaže navajati. O obširnem prispevku I. R a k o v c a z naslovom »Geološka zgodovina ljubljanskih tal«, ki je izšel v prvi knjigi Zgodovine Ljubljane, pa poročamo na drugem mestu.
O d e l u s l o v e n s k i h p a l e o l i t i č a r j e v v p o v o j n e m r a z d o b j u
D r a g o M e z e
Ko že pišemo o novih rezultatih naših geologov, n a j se ustavimo še pri delih naših paleolitičarjev. Primerno je, da v naši reviji opozorimo bralce tudi na ta dela, s a j se jih geografi precej poslužujemo, zlasti pri opisu naselitve in pri obravnavanju geomorfološke problematike pleistocena. Natančni strati- grafski, favnistični in kulturni podatki nam nudijo predvsem obilo gradiva za primerjavo med razvojem v kraških j a m a h in izven njih.
370
