Mednarodna visoka šola za medicinske sestre v Lyonu na Francoskem*
Prav zdaj, ko je tudi pri na sveliko zanimanja za ustanovitev visoke šole za med. sestre in ko dejansko občutimo pomanjkanje sester s takšno iz- obrazbo, nam utegne naslednji sestavek osvetliti zadevno vprašanje.
Mednarodna visoka šola za med. sestre ima zdaj za seboj že dve leti in na stopa tretje leto svojega dela. Doslej je sprejemala študentke osmih narod- nosti ter jim omogočila, da izoblikujejo in izpopolnijo svoje poklicno znanje.
Poleg tega je šola imela številne obiske iz Francije in drugih dežel, ki so si prišli ogledat šolo z namenom, da obiščejo predavatelje in strokovne sveto- valce.
Visoka šola za med. sestre je začela z delom meseca septembra 1965, ko se je vanjo vpisalo devet študentk iz štirih različnih dežel; nekatere od njih so bile celo v finančnih težavah. Ta peščica študentk si je pač bila v svesti odgovornosti, ki jih poleg drugih šolskih priprav sprejema za bodočnost in napredek šole.
Res je Svetovna zdravstvena organizacija z odsekom za Evropo že pred več leti dosledno poudarjala svoje prizadevanje, da ustanovi v Evropi dve mednarodni sestrski šoli, obe v univerzitetnih središčih za angleško in fran- cosko jezikovno področje. Francija se je zavezala, da ustanovi visoko sestrsko šolo za francosko jezikovno področje, ministrstvo za ljudsko zdravje Francije pa je v Lyonu odprlo visoko šolo v mednarodnem merilu. Svetovna zdrav- stvena organizacija je leta 1961 že podelila prvo štipendijo za sestre iz vrst predavateljske skupine. Od tega časa pa do ustanovitve šole se je v ZDA in v Kanadi šolalo sedem sester iz vrst predavateljev. Pri programu in metodah dela, ki so jih pripravljali tri leta, so sodelovali SZO, ministrstvo za ljudsko zdravje Francije in univerza v Lyonu. Vse priprave ,so temeljile na treh bistvenihzahtevah, in to:
- šola naj skrbi za visoko raven pouka,
~ šola naj bo mednarodna, - šola naj bo eksperimentalna.
Dandanes, v času hitrega napredka znanosti in tehnike, se medicinska sestra na svojem delovnem mestu srečuje z vedno večjimi zahtevami. Da bi zmogla uspešno zadostiti svojim nalogam in da bi sočasno izboljšala tudi kakovost ses trs ke službe, mora študij med. sestre poleg medicinskih pred- metov zajeti tu di še psihologijo, socialne vede in antropologijo. Zato tudi je mednarodna visoka šola sprejela ta področja v svoj delovni program.
~'"Medidnski radnik«. časopis zdravstvenih radnika za stručna i društvena pitarija. Godina VII. - Broj 2/4 1969.Str. 34-35.
210
Druga značilnost šole je njen mednarodni značaj. študentke šole so lahko iz katerekoli dežele, le podiplomski študij morajo končati zunaj svoje domo- vine. Mednarodno vis oko šolo za med. sestre so do sedaj obiskovale že štu- dentke iz Maroka, Alžirije, Tunizije in Senegala. Evropo so zas top ale slušate- ljice iz Italije, Portugalske, Bolgarije in seveda tu di iz Francije. šola si je prizadevala, da bi svoj program prilagodila zahtevam slehernega posameznika.
Slednjič je ta šola po svoji naravi tudi eksperimentalna, kar pa ne po- meni, da nima svojih določenih načel. Program ni togo določen, tako da ga lahko spreminjajo in izpopolnjujejo. Vsaka študentka ima možnost, da po- kaže izkušnje, ki si jih je pridobila v svojem poklicu.
Kot ustanova za visoko izobraževanje daje šola študentkam takšno stop- njo znanja, kot jo potrebujejo za opravljanje nalog, ki jih čakajo pri njihovem poznejšem poklicnem delu. Namen šole je, da si študentke poleg poklicnega znanja poglobijo znanje tudi iz splošne kulture, da se tako pripravijo za poznejše vodstvo nove, sodobne zdravstvene službe in na sodelovanje v druž- benem življenju svoje domovine, zlasti v okviru strokovnih organizacij.
Kot eksperimentalna šola je mednarodna visoka šola za med. sestre ne- pretrgoma razvijala sodobne zamisli sestrske službe, analizirala in odkrivala nova načela ter jih povezovala z biološkimi, psihološkimi in sociološkimi ve- dami. Poleg vsega tega pa je poklic medicinske sestre human poklic in zanj ne veljajo stereotipna, že vnaprej pripravljena stališča. Zato je potrebno, da ta šola usposablja nove voditelje in organizatorje sodobne sestrske službe, ki bodo zmožni analizirati in reševati probleme v svojem poklicu po znanstvenih metodah.
Kot mednarodna šola ima nalogo, da med študentkami, ki prihajajo iz raznih de lov sveta, razvija humane odnose in s tem pripomore, da bi se ljudje različnih narodnosti in ras čim bolje razumeli med seboj.
Metode pouka. - Na tej mednarodni visoki šoli študentke družno s pre- davatelji sodelujejo pri pripravi predavanj, da bi se tako osamosvojile in pripravile za poznejše odgovorno delo na njihovem strokovnem področju.
Učni program traja dve let i. V prvem letniku imajo študentke 12 ur teoretičnega pouka na teden. Polovico učnih ur porabijo za snov iz področja medicine, sociologije in biologije, druga polovica pa je namenjena poklicnim predmetom.
Ker so študentke iz dežel z različnimi kulturnimi in drugimi posebnostmi, razen tega pa se razlikujejo med seboj tudi po različnih pokl~cnih izkušnjah, se v enem delu programa lahko odločijo za razne smeri, kot so: psihologija, filozofija, socialna psihologija, sociologija, splošna načela pouka, organizacija dela, politične in ekonomske vede, biologija itd.
Poklicne predmete predavajo na šoli zaposlene sestre prav tako v sodelo- vanju s študentkami, ki pripravljajo predavanja. Ta predavanja se vrstijo v obliki diskusij, kjer vsaka študentka lahko pokaže svoje znanje in izkušnje ter pove svoje mnenje o tem ali onem problemu. Takšna medsebojna izme- njava mnenj je zelo koristna, saj vsestransko osvetli posamezne probleme.
Predavanja o sestrski službi spremljajo tudi 4 ure praktičnega pouka na teden.
Vsaka študentka je odgovorna za praktični del pouka in ima nalogo, da sama poišče in organizira metode, ki so kar najbolj prilagojene bolniku in zdrav- stveni službi. študentke prakticirajo v javnih zdravstvenih ustanovah, včasih tudi v sodelovanju s socialnim delavcem. Pri tem pouku sodelujejo seveda tudi šolski predavatelji.
211
V drugem letu študija sestoji praktični del pouka iz predavanj na šolah in drugih ustanovah. Tudi za ta del študija so značilne stalne izboljšave.
Poleg praktičnega pouka med šolskim letom organizira šola ob koncu prvega letnika še prakso v kateri od evropskih držav.
V drugem letniku pišejo študentke iz poklicnih predmetov naloge, v katerih obravnavajo poljubne teze, za katere se odločijo same. Pri delu jim pomagajo direktorji, svetovalci in profesorji univerze. študentka lahko piše na logo sama ali v sodelovanju z drugimi študentkami, zagovarja pa jo ob koncu leta.
Ob koncu drugega letnika delajo študentke štiri tedne s sestro na stro- kovnem področju, ki je enako ali podobno tistemu, za katero se specializirajo.
Prve študentke so končale svoje šolanje na mednarodni visoki šoli za med. sestre meseca junija 1967 in se zdaj srečujejo z novimi nalogami zdrav- stvene službe. Njihov uspeh pri delu ba hkrati tudi uspeh šole, ki so jo obiskovale. Na svojih novih delovnih mestih bodo lahko pokazale in uporabile pridobljeno znanje. Zavedati se moramo, da obnavljanje in pridobivanje novega znanja koristi tako posamezniku kakor tudi vsej zdravstveni službi.
Višja med. sestra Branka čosié - Prevedla M.J.
Marija šol a r - M e r j a sec višja med. sestra
Zavad SRS za zdravstveno varstva
Zvezni seminar »Vloga medicinske sestre in babice v zdravstvenem varstvu matere in otroka«
Od 19.-22. oktobra 1970 je bil v Opatiji III. zvezni seminar »Vloga me- dicinske sestre in babice v zdravstvenem varstvu matere in otroka«. Orga- niziral ga je Zvezni zavod za zdravstveno varstvo iz Beograda za medicinske sestre in babice, ki delajo na področju zdravstvenega varstva žena in otrok.
Udeležilo se ga je 270 medicinskih sester iz vse države. Iz Slovenije je bilo 53 medicinskih sester, in to patronažnih sester, sestrá iz dispanzerjev za otroke in iz zavodov za zdravstveno varstvo. To je bil tretji seminar te vrste in želja vseh udeleženk je bila, da se tradicija teh seminarjev ohranjuje tudi v prihodnje.
Program seminarja je bil zelo pester in zanimiv. Primarij dr. Jelena Ra- dié, prof. dr. V. čupié, primarij dr. M. Skundrié in dr. Vučkovié so podali ko- risten referat »Naloge in vloga medicinske sestre pri izvajanju obveznih oblik 212
