UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
BABIŠTVO, 1. STOPNJA
Nuša Žist
POZNAVANJE KONTRACEPCIJE MED ŠTUDENTI BABIŠTVA IN ZDRAVSTVENE NEGE
diplomsko delo
KNOWLEDGE OF CONTRACEPTION AMONG MIDWIFERY AND NURSING STUDENTS
diploma work
Mentorica: viš. pred. Anita Prelec
Recenzentka: viš. pred. Petra Petročnik
Ljubljana, 2022
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici viš. pred. Aniti Prelec za sodelovanje, strokovno pomoč, nasvete in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge. Hkrati se zahvaljujem tudi recenzentki viš. pred.
Petri Petročnik za recenzijo in spodbudne besede v trenutkih, ko sem to najbolj potrebovala.
Prav tako se bi rada zahvalila ga. Mojci Jazbec, prof. slov., za lektoriranje tega dela.
Velika zahvala gre družini, ki mi je omogočila študij babištva v Ljubljani. Hvala mami, ateju in bratu Simonu, ki so me podpirali na poti do želene izobrazbe, poslušali vse nerganje tekom študija in nikoli niso prenehali verjeti vame.
Zahvalila bi se tudi sošolkam, Dominiki, Vesni in Ani, ki so tekom študija iz sošolk prerasle v prijateljice, ustvarile smo ogromno lepih spominov in z gotovostjo lahko rečem, da bi bil brez njih študij veliko dolgočasnejši.
Posebej bi se želela zahvaliti babicam in babičarjema mariborske porodnišnice, ki so me sprejeli s toplim pogledom in bili pripravljeni z menoj deliti svoje znanje, neprecenljive izkušnje ter mi pokazali, kako čudovit je poklic babice oz. babičarja, kadar le-ta delo opravlja s srcem. Hvala klinični mentorici Eriki Marin, dipl. med. ses., za vse spodbudne besede ter željo po tem, da se nikoli ne neham truditi, da bi postala še boljša babica.
IZVLEČEK
Uvod: Pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja predstavlja zaščita pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Načrtovanje družine je povezano s številnimi koristmi za zdravje, vključno z zmanjšanjem neželenih nosečnosti, izboljšanjem zdravja dojenčkov in znižanjem z nosečnostjo povezane obolevnosti in umrljivosti. V svetu je trenutno na voljo 15 metod kontracepcije, zato lahko posameznik izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Ljudje se po nasvet o izbiri kontracepcije pogosto obrnejo na zdravstvene delavce (babice, medicinske sestre), ki delajo na področju zdravstvenega varstva žensk, zato je pomembno, da so ti seznanjeni s posameznimi metodami kontracepcije in poznajo njihove prednosti ter slabosti. Namen: Namen diplomske naloge je raziskati poznavanje metod kontracepcije med študenti babištva in zdravstvene nege. Metode dela: V diplomski nalogi je uporabljena empirična metoda dela. Uporabljena je bila znanstvena in strokovna literatura v slovenskem in angleškem jeziku, objavljena med leti 2011 in 2021. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah COBISS, bibliografske baze DiKUL, ScienceDirect in Cochrane. V kvantitativnem delu je bila izvedena raziskava med študenti babištva in zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Oblikovan je bil spletni vprašalnik v orodju 1KA.
Vabilo za sodelovanje je bilo poslano preko elektronske pošte na skupne e-naslove posameznih letnikov izbranih študijskih smeri. Rezultati: Spletni vprašalnik z 21 vprašanji je ustrezno izpolnilo 156 študentov. Študentje dobro poznajo delovanje kontracepcije in posamezne metode, vendar imajo pomanjkljivo znanje o stranskih učinkih in kontraindikacijah uporabe. Največje odstopanje med študenti babištva in zdravstvene nege je predstavljalo znanje o naravnih metodah kontracepcije in sterilizaciji. Razprava in zaključek: Preverjanje poznavanja kontracepcije med študenti je pokazalo, da imajo študentje babištva dobro znanje o kontracepciji, študentje zdravstvene nege pa zadostno.
Zdravstveni delavci, ki delajo na področju zdravstvenega varstva žensk, bi morali dobro poznati metode kontracepcije, saj se ljudje pogosto obračajo po nasvet ravno nanje. Večina splošne populacije ob omembi kontracepcije najprej pomisli na kontracepcijske tablete in kondom, zato bi morali zdravstveni delavci več promocije nameniti tudi ostalim metodam, ki nudijo zaščito pred neželeno nosečnostjo.
Ključne besede: metode kontracepcije, načrtovanje družine, preprečevanje neželene nosečnosti, reproduktivno zdravje, varna spolnost
ABSTRACT
Introduction: An important aspect of sexual and reproductive health is protection against unwanted pregnancies and sexually transmitted diseases. Family planning is associated with a number of health benefits, including reducing unwanted pregnancies, improving infant health, and reducing pregnancy-related morbidity and mortality. There are currently 15 methods of contraception available in the world, so an individual can choose the one that suits him best. People often turn to healthcare professionals (midwives, nurses) working in women's health care for advice on choosing contraception, so it is important that they are familiar with individual methods of contraception and know their advantages and disadvantages. Purpose: The purpose of the diploma thesis is to investigate the knowledge of contraceptive methods among students of midwifery and nursing. Methods: The empirical method of work is used in the diploma thesis. Scientific and professional literature in Slovene and English, published between 2011 and 2021, was used. The literature was searched in COBISS databases, DiKUL, ScienceDirect and Cochrane bibliographic databases. In the quantitative part, a survey was conducted among midwifery and nursing students at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. An online questionnaire in the 1KA tool was created. The invitation to participate was sent via e-mail to the common e- mail addresses of individual classes of selected study programs. Results: An online questionnaire of 21 questions was fuly completed by 156 students. Students are well acquainted with the workings of contraception and individual methods, but have a lack of knowledge about the side effects and contraindications of use. The biggest discrepancy among midwifery and nursing students was knowledge of natural methods of contraception and sterilization. Discussion and conclusion: A test of contraceptive knowledge among students showed that midwifery students have a good knowledge of contraception and nursing students have sufficient. Healthcare professionals working in the field of women's healthcare should be well acquainted with contraceptive methods, as people often turn to them for advice. Most of the general population first think of birth control pills and condoms when they mention contraception, so healthcare professionals should pay more attention to other methods that offer protection against unwanted pregnancies.
Keywords: method of contraception, family planning, prevention of unwanted pregnancy, reproductive health, safe sexuality
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Kontracepcija ... 2
1.1.1 Pregradne kontracepcijske metode ... 3
1.1.2 Hormonske kontracepcijske metode ... 7
1.1.3 Intrauterina kontracepcija – maternični vložek ... 12
1.1.4 Naravne kontracepcijske metode ... 13
1.1.5 Trajne metode kontracepcije ... 16
2 NAMEN ... 17
3 METODE DELA ... 18
4 REZULTATI ... 19
5 RAZPRAVA ... 32
6 ZAKLJUČEK ... 35
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 36
8 PRILOGE
8.1 Spletni vprašalnik
KAZALO SLIK
Slika 1: Cervikalna kapica (levo) in diafragma (desno) ... 4
Slika 2: Kontracepcijska gobica ... 5
Slika 3: Število študentov posameznih letnikov izbranih študijskih smeri ... 19
Slika 4: Odgovor na vprašanje: Kaj je kontracepcija? ... 20
Slika 5: Hormoni, ki jih vsebuje hormonska kontracepcija ... 20
Slika 6: Pregradne metode kontracepcije ... 21
Slika 7: Metoda kontracepcije, ki nudi zaščito pred SPO ... 22
Slika 8: Spermicidi kot samostojna metoda kontracepcije ... 22
Slika 9: Neželeni učinki kontracepcijskih tablet ... 24
Slika 10: Kontraindicirana uporaba kontracepcijskih tablet ... 25
Slika 11: Pogostost menjave kontracepcijskega obliža ... 25
Slika 12: Odsvetovana uporaba kontracepcijskih injekcij ... 26
Slika 13: Zaužitje postkoitalne tablete po nezaščitenem spolnem odnosu ... 27
Slika 14: Nakup postkoitalne tablete v slovenskih lekarnah ... 27
Slika 15: Vrste materničnega vložka ... 28
Slika 16: Uporaba IUD pri ženskah, ki še niso rodile ... 29
Slika 17: Naravne metode kontracepcije ... 29
Slika 18: Vpliv sterilizacije na menstrualni ciklus ... 30
Slika 19: Pogoji za sterilizacijo ... 31
KAZALO TABEL
Tabela 1: Spremembe na rodilih, ki jih povzroči oralna hormonska terapija... 23
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
ACOG CCP hCG HIV ITM ICM IUD LH NFP NHS
The American College of Obstetricians and Gynecologists Center for Communication Programs
Humani horionski gonadotropin Humani imunodeficientni virus Indeks telesne mase
International Confederation of Midwives Maternični vložek
Luteinizirajoči hormon Natural Family Planning National Health Service NIJZ
PID SPO UPN
WHO/RHR
Nacionalni inštitut za javno zdravje Medenična vnetna bolezen
Spolno prenosljive okužbe Umetna prekinitev nosečnosti
World Health Organization, Department of Reproductive Health and Research
1
1 UVOD
Pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja predstavlja zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO) in neželeno nosečnostjo (Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), 2014). Načrtovanje družine je povezano s številnimi koristmi za zdravje, vključno z zmanjšanjem neželenih nosečnosti in znižanjem z nosečnostjo povezane obolevnosti in umrljivosti. Uspešen nadzor rodnosti vodi tudi do številnih socialnih in ekonomskih koristi za ženske, od dosežene izobrazbe in osebne avtonomije, do stabilnosti in zadovoljstva v odnosih. Zato sta dostop do kontracepcije in sprejemljivost ključnega pomena za spolno in socialno zdravje (Higgins, Smith, 2016). V svetu je trenutno na voljo 15 metod kontracepcije, zato lahko posameznik izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Pregradne metode, med katere sodijo kondomi, so oblika kontracepcije, ki pomaga zaščititi tudi pred SPO in nosečnostjo (National Health Service (NHS), 2019). Podobno kot po svetu je hormonska kontracepcija najpogosteje uporabljena metoda kontracepcije tudi v Sloveniji. Leta 2012 je bilo v Sloveniji več kot 77.000 uporabnic (NIJZ, 2014). Ker je na voljo veliko kontracepcijskih metod, se priporoča, da ženska in moški izbereta primerno metodo kontracepcije skupaj s pomočjo ginekologa (Kralj et al., 2016). Ljudje se po nasvet pogosto obrnejo tudi na preostale zdravstvene delavce (babice, medicinske sestre), ki delajo na področju zdravstvenega varstva žensk, zato je pomembno, da so ti seznanjeni s posameznimi metodami kontracepcije in poznajo njihove prednosti in slabosti ter ženskam omogočijo, da izrazijo svoje potrebe in mnenje o izbiri kontracepcije (Jackson, 2014).
2
1.1 Kontracepcija
Besedne zveze, kot so načrtovanje družine, preprečevanje in nadzor spočetja oz. rojstva, so le eni izmed mnogih izrazov, ki jih danes najpogosteje zamenjamo z besedo kontracepcija (Zorea, 2012). Kontracepcija je opredeljena kot namerno preprečevanje zanositve z uporabo različnih pripomočkov, spolnih praks, kemikalij, zdravil ali kirurških posegov. Tako se lahko vsak pripomoček ali dejanje, katerega namen je preprečiti zanositev, šteje za kontracepcijsko sredstvo (Jain, Muralidhar, 2011). Paru ponuja možnost, da uživa v spolnem odnosu brez strahu pred neželeno nosečnostjo in zagotavlja možnost načrtovanja in razporejanja rojstev, kadar si par to želi (Sundstrom, Delay, 2020). Nekatere pregradne metode, kot so kondom in femidom, zagotavljajo tudi zaščito pred SPO (Jain, Muralidhar, 2011).
Izraz nadzor rojstva (ang. birth control) sega v leto 1914, takrat ga je v svojem eseju za feministično revijo, imenovano The Woman Rebel, prvič uporabila Margaret Sanger. Pred tem so zagovorniki uporabljali veliko manj eksplicitne besedne zveze, ki so prinašale občutek znanstvene objektivnosti, npr. reproduktivni nadzor (ang. reproductive control) ali regulacija rojstva (ang. birth regulation). Danes se izraz kontracepcija pogosto uporablja kot sinonim za tabletke – peroralni kontraceptiv, ki s pomočjo hormona progesterona in estrogena kemično preprečuje zanositev. Kontracepcija na kemični osnovi pa je le ena izmed možnih metod kontracepcije (Zorea, 2012). Po vsem svetu so se razširili programi načrtovanja družine, prav tako se je povečala tudi razširjenost uporabe kontracepcije.
Današnji pari lahko izbirajo med več različnimi začasnimi in trajnimi metodami kontracepcije ter prehajajo iz ene v drugo (Sundstrom, Delay, 2020).
Kralj et al. (2016) opredeljujejo naslednje kontracepcijske metode:
pregradne kontracepcijske metode,
hormonske kontracepcijske metode,
intrauterina kontracepcija – maternični vložek,
naravne kontracepcijske metode,
trajne metode kontracepcije.
3
1.1.1 Pregradne kontracepcijske metode
Barierne metode kontracepcije preprečujejo, da bi sperma prišla v stik z jajčecem. V to skupino sodijo kondom, ženski kondom (femidom), kontracepcijska gobica, diafragma in cervikalna kapica, ki jih je mogoče uporabiti skupaj s spermicidnimi pripravki, ki povečajo njihovo učinkovitost (Jackson, 2014). Nekaj pregradnih metod (spermicid, kondom, gobica) je mogoče kupiti v večini lekarn, druge (diafragma, cervikalna kapica) mora predpisati zdravstveni delavec (The American College of Obstetricians and Gynecologists (ACOG), 2018a). Metoda ponuja določeno zaščito pred SPO in rakom materničnega vratu, prav tako jo je mogoče istočasno uporabljati z drugimi vrstami kontracepcije. Ena od glavnih pomanjkljivosti uporabe pregradnih metod je možnost prekinitve spolnega odnosa, zaradi namestitve zaščite, ki lahko nekatere pare odvrne od uporabe (Jackson, 2014).
Kondom je mehanska metoda kontracepcije, ki preprečuje izliv semenske tekočine v nožnico (NIJZ, 2021). Kondom je cevasto oblikovana prevleka iz lateksa (guma), poliuretana (plastika) ali naravne (živalske) membrane, ki si jo moški namesti na nabrekel spolni ud.
Kondomi iz lateksa in poliuretana zagotavljajo najboljšo zaščito pred zanositvijo ter številnimi SPO, vključno s humanim imunodeficientnim virusom (HIV). Za vsak spolni odnos je potrebno uporabiti nov kondom, priporoča se, da se kondome uporablja skupaj z mazivi na vodni osnovi, da se prepreči trganje in zmanjša draženje (ACOG, 2018a).
Kondomi so enostavno dostopni, vendar zaradi nujnosti uporabe med spolnim odnosom ta metoda prinaša manj spontanosti, pri nekaterih moških zmanjša občutenje, stroške nakupa mora kriti uporabnik sam, med samim spolnim odnosom se kondom lahko sname ali poči.
Verjetnost zanositve pri spolnem odnosu, kjer je za zaščito bil uporabljen kondom, je 1:2500 (NIJZ, 2021).
Ženski kondom (femidom) je tanka plastična vrečka, ki prekriva nožnico. Na mestu ga drži zaprt notranji obroč na materničnem vratu in zunanji obroč pri odprtini vagine. Je za enkratno uporabo ter ščiti pred nekaterimi SPO. Po spolnem odnosu in pred odstranitvijo kondoma je treba zunanji obroč stisniti skupaj in zviti, da se prepreči razlitje semena. Nato je potrebno kondom previdno odstraniti iz nožnice. Če se sperma razlije, lahko vstopi v nožnico in povzroči zanositev. Ženski kondom se lahko vstavi največ 8 ur pred spolnim odnosom (ACOG, 2018a; World Health Organization Department of Reproductive Health and Research (WHO/RHR), 2018).
4
Diafragma je okrogla opna kupolaste oblike (Slika 1), ki se prilega vagini in prekrije maternični vrat ter prepreči semenčicam prehod v maternico (WHO/RHR, 2018). Narejena je iz silikona ali lateksa, uporablja se skupaj s spermicidi (ACOG, 2018a). Velikost diafragme določi ginekolog in žensko pouči o njeni vstavitvi ter odstranitvi. Diafragmo lahko namestimo v nožnico skupaj s spermicidom do 3 ure pred spolnim odnosom, po spolnem odnosu mora biti vstavljena vsaj še 6 do 8 ur (Kralj et al., 2016). Uporaba diafragme lahko povzroči pogostejša vnetja sečil ali pa iritacijo nožnice, prav tako ta metoda ne nudi zaščite pred SPO (ACOG, 2018a; Kitič, 2014). Po uporabi je potrebno diafragmo oprati z blagim milom, posušiti in pregledati, ali je poškodovana. Diafragmo je potrebno zamenjati enkrat letno ali po izgubi oz. povečanju telesne teže za več kot 3 kg (Jackson, 2014).
Cervikalna kapica je majhna silikonska skodelica v obliki klobuka, ki se tesno prilega materničnemu vratu ter s tem preprečuje vstop sperme v maternico (Slika 1). Uporabiti jo je potrebno skupaj s spermicidi (WHO/RHR, 2018). Ginekolog določi, kakšno velikost cervikalne kape potrebuje ženska glede na to, ali je bila že noseča in ali je bil otrok rojen vaginalno ali s carskim rezom. Cervikalno kapico je potrebno namestiti pred spolnim odnosom ter pustiti vstavljeno vsaj 6 ur po spolnem odnosu, vendar skupaj ne več kot 48 ur.
Ta metoda ne nudi zaščite pred SPO. Po uporabi se cervikalno kapo opere in zamenja po 1 letu ali po izgubi oz. povečanju telesne teže ali po rojstvu otroka (NHS, 2021; ACOG, 2018a).
Slika 1: Cervikalna kapica (levo) in diafragma (desno) (vir: NHS, 2021)
5
Kontracepcijska gobica je okrogla, mehka pena v obliki blazine s premerom približno 4 cm, ki vsebuje spermicid (Slika 2). Vstavi se v nožnico, da pokrije maternični vrat in preprečuje vstop sperme v maternico, spermicid spermo tudi inaktivira. Gobica ne ščiti pred SPO.
Ženska lahko vstavi gobico v nožnico do 24 ur pred spolnim odnosom in v tem času zagotavlja zaščito, ne glede na to, kako pogosto se spolni odnos ponavlja. Po zadnjem spolnem odnosu je potrebno gobico pustiti na mestu vsaj 6 ur. Gobica sme biti vstavljena največ 30 ur, po uporabi jo je potrebno zavreči. Uporaba kontracepcijske gobice je manj učinkovita pri otročnicah. Če želi gobico uporabiti ženska po porodu, je potrebno počakati 6 tednov po porodu, dokler se maternica in maternični vrat ne vrneta v prvotno velikost.
Partner se običajno, ob pravilni vstavitvi, ne zaveda prisotnosti gobice v nožnici, ostale težave, povezane z uporabo, so redke. Vključujejo alergijske reakcije, suhost ali draženje nožnice in težave pri odstranjevanju gobice (Hatcher et al., 2019; ACOG, 2018a).
Slika 2: Kontracepcijska gobica (vir: Stöppler, 2021)
6
Spermicidi so kemične snovi, ki ohromijo ali uničujejo semenčice (NIJZ, 2021). Večina spermicidov v Združenih državah Amerike vsebuje kemikalijo, imenovano nonoksinol-9.
Spermicid se lahko uporablja samostojno, vendar ga je zaradi omejene učinkovitosti najbolje uporabljati z drugimi pregradnimi metodami (npr. kondom, diafragma), razen gobice, ki že vsebuje spermicid. Na voljo je v različnih oblikah, vključno s penami, kremami, tabletami, geli, svečkami in filmi. Kadar se spermicid uporablja samostojno, ga je potrebno vstaviti v nožnico blizu materničnega vratu in počakati 10-15 minut, da začne učinkovati. Po vstavitvi so spermicidi učinkoviti le 1 uro, za vsak ponoven spolni odnos je potrebna ponovna vstavitev, po spolnem odnosu se vsaj 6 ur ne spira nožnice (ACOG, 2018a). Samostojna uporaba spermicida ima nizko zanesljivost, od 100 žensk jih zanosi približno 30. Pri uporabi lahko pride do alergije na kemične sestavine, prepogosta uporaba (več kot 2-krat na dan) pa lahko povzroči poškodbe vaginalne sluznice in s tem poveča verjetnost za okužbo z virusom HIV (NIJZ, 2021).
7
1.1.2 Hormonske kontracepcijske metode
Hormonska kontracepcija je vrsta kontracepcije, ki za preprečevanje nosečnosti uporablja hormone, to sta estrogen in progesteron. Med te metode štejemo kontracepcijske tablete, kontracepcijske obliže, vaginalni obroček, kontracepcijske injekcije, podkožni vsadek in kontracepcija v sili (Colquitt, Martin, 2015). Hormoni delujejo na več načinov in povzročijo spremembe na rodilih. V jajčnikih se zmanjša izločanje gonadotropnih hormonov, v jajcevodih se zmanjša peristaltika, sluz materničnega vratu se zgosti in ovira gibanje semenčic, v maternici se stanjša sluznica in s tem onemogoča ugnezdenje zarodka (Kralj et al., 2016). Hormonska kontracepcija povzroča tako biološke kot tudi psihološke spremembe, ki se odražajo tudi v neželenih učinkih in zapletih ob uporabi le-te. Ob uporabi se lahko pojavijo zapleti kardiovaskularnega sistema (npr. globoka venska tromboza, srčna in možganska kap, pljučna embolija, arterijska hipertenzija), motnje v delovanju jeter in trebušne slinavke, poveča se tveganje za nastanek raka na materničnem vratu in dojkah, spremeni se lahko želja po spolnosti (libido), pojavijo se lahko spremembe na koži (npr.
akne, pigmentne lise, izpadanje las), depresija, porast telesne teže in drugo (Kralj et al., 2016).
8
Kontracepcijske tablete v večini vsebujejo kombinacijo obeh hormonov estrogena in progestogena, ki ju naravno proizvajajo tudi jajčniki (t. i. kombinirane tablete), obstajajo pa tudi takšne, ki vsebujejo samo progestogen (t. i. mini tabletka). Ob rednem in doslednem jemanju predstavljajo kontracepcijske tablete eno izmed najzanesljivejših metod preprečevanja neželene nosečnosti, njena zanesljivost je 99 % (NIJZ, 2021; NHS, 2019).
Obstaja več različnih načinov jemanja tablet (NIJZ, 2021):
1) 21/7, kjer po 21 dnevih jemanja sledi 1 teden premora brez tablet, v katerem pride do krvavitve, nato se po 1 tednu prične z novim zavojčkom,
2) 24/4 in 26/2, kjer se tabletke jemlje neprekinjeno, brez premorov, kajti že sestava tabletk je takšna, da na koncu zavojčka pride do krvavitve. Z jemanjem je potrebno pričeti 1. dan menstruacije, potrebno jih je vzeti vsak dan ob približno istem času.
Kombiniranih kontracepcijskih tablet ne predpisujemo ženskam, ki imajo obolenja srca in ožilja, rak dojk, doječim materam, ženskam z zvišanim krvni tlakom ali indeksom telesne mase nad 35, ženskam s sladkorno boleznijo z zapleti, kadilkam, starejšim od 35 let, ženskam z migrenami z avro, ženskam z nekaterimi revmatičnimi obolenji (npr. sistemskim eritematoznim lupusom) in nekaterimi obolenji jeter (NHS, 2019).
Metoda je enostavna za uporabo, nadzira jo ženska sama, stroški so kriti iz zdravstvenega zavarovanja, menstruacije postanejo redne in manj boleče, manj je aknavosti in prekomerne poraščenosti, ob dolgoročnem jemanju zmanjša tveganje za raka na maternici (rak endometrija) in jajčnikih, je nemoteča med spolnim odnosom, z jemanjem lahko uporabnica preneha, kadarkoli želi. Pri jemanju lahko pride tudi do neželenih učinkov, kot so glavobol, omotica, slabost, nihanje razpoloženja, porast telesne teže, pojav vmesnih izcedkov in amenoreja, upad libida, občutljive prsi ter povečanje verjetnosti za nekatere vrste raka (rak materničnega vratu in dojk). Zelo redki zapleti so globoka venska tromboza, pljučna embolija, srčna in možganska kap (WHO/RHR, 2018; Kitič, 2014).
9
Kontracepcijski obliž je majhen (1,75 cm²) lepljiv obliž, ki se nalepi na kožo zadnjice, spodnjega dela trebuha, prsnega koša (razen na prsi), nadlahti ali zgornjega dela hrbta. Obliž sprošča hormona estrogen in progesteron, ki se skozi kožo absorbira v telo. V prosti prodaji ni na voljo, predpisati ga mora izbrani ginekolog (ACOG, 2018b). Namestitev in odstranitev obliža je preprosta, ženska si na prvi dan menstruacije obliž prilepi na kožo in ga zamenja z novim vsakih 7 dni, 3 tedne zapored. Po 3 tednih nošenja obližev sledi 1 teden premora brez obliža, v katerem pride do menstrualne krvavitve. Po 1 tednu se cel postopek ponovi (Kitič, 2014). Glavna prednost obližev je način absorpcije hormonov v telo, zaradi katere je metoda primerna za ženske, ki zaradi težav s prebavili ne morejo uživati oralne kontracepcije, metoda je prav tako učinkovita v primeru bruhanja in diareje. Slabost metode je, da ne nudi zaščite pred SPO, manj učinkovita je pri ženskah, težjih od 200 kg, uporabnice vidijo pomanjkljivost v možnosti odlepitve obliža, le-ta je lahko viden in zahteva od uporabnika doslednost pri menjavi enkrat na teden (NIJZ, 2021). Večina neželenih učinkov je majhnih in pogosto izginejo po nekaj mesecih uporabe, vključujejo glavobol, izvenciklične krvavitve, razdraženo kožo (rdečica, srbečica) in občutljive prsi (ACOG, 2018b).
Vaginalni obroček je fleksibilen, plastičen obroč, ki si ga ženska namesti v nožnico. Ob stiku s sluznico nožnice obroček začne sproščati hormona estrogen in progesteron, ki se skozi sluznico absorbirata v krvni obtok. Obroček ni na voljo v prosti prodaji, predpisati ga mora izbrani ginekolog (ACOG, 2018b). Pravilno nameščenega obročka ne ženska in ne njen partner ne čutita. Namestitev obročka je preprosta, podobna vstavitvi tampona. Obroček si ženska vstavi v nožnico na prvi dan menstruacije in ga pusti vstavljenega 21 dni. Po 21 dnevih je obroček potrebno odstraniti in zavreči ter narediti enotedenski premor, saj v tem obdobju pride do menstrualne krvavitve. Po enem tednu se cel postopek ponovi. Uporabnice je potrebno poučiti, da obroček ne nudi zaščite pred SPO in da je potrebno obroček, če le-ta izpade iz nožnice, najkasneje v roku 3 ur ponovno vstaviti, sicer je potrebno 7 dni med spolnimi odnosi uporabiti tudi kondom. Glavna prednost obročka je način absorpcije hormonov v telo, zaradi katere je metoda primerna za ženske, ki zaradi težav s prebavili ne morejo uživati oralne kontracepcije, metoda je prav tako učinkovita v primeru bruhanja in diareje (NIJZ, 2021). Možni stranski učinki so glavobol, slabost, obilnejši izcedek iz nožnice, razdraženost sluznice spolovila, občutljive dojke in izvenciklične krvavitve (ACOG, 2018b).
10
Kontracepcijska injekcija vsebuje samo hormon progesteron in se vsake 3 mesece vbrizga v mišico nadlahti ali zadnjice (NIJZ, 2021). Injekcijo se aplicira v prvih petih dneh menstrualnega cikla, njen učinek je takojšen. Če se odmerek aplicira katerikoli drug dan cikla, se ženski svetuje, da 1 teden med spolnimi odnosu uporabi kondom (NHS, 2019).
Injekcija je primerna tudi za doječe matere, vendar se priporoča, da z začetkom prejemanja začnejo 6 tednov po porodu. Po prenehanju prejemanja injekcij se plodnost povrne šele po nekaj mesecih, zato se te metode ne priporoča ženskam, ki želijo kmalu zanositi, prav tako metoda ni primerna za najstnice, saj ženske končno kostno maso dosežejo okrog 30. leta starosti (Jackson, 2014). Metoda ne nudi zaščite pred SPO, stranski učinki, ki se lahko pojavijo ob uporabi, so amenoreja, glavobol, porast telesne teže, nečista koža (akne), seboreja, zmanjšanje mineralne gostote kosti, občutljive prsi, slabost in nihanje razpoloženja (Jackson, 2014). V redkih primerih so nekatere ženske ob prejemu odmerka dobile alergično reakcijo (NHS, 2019).
Podkožni vsadek je majhna fleksibilna plastična palica, ki vsebuje hormon progesteron, ki se sprošča v krvni obtok (NHS, 2019). Vsadek se z manjšim kirurškim posegom, ki se izvede pod lokalno anestezijo, vstavi v podkožje nedominantne nadlakti. Poseg je potrebno izvesti v prvih 5 dneh menstrualnega ciklusa in po 24 urah je zagotovljena zaščita pred zanositvijo, saj hormon že zavira ovulacijo. Vsadek je učinkovit 3–5 let (odvisno od števila vsadkov), vendar se lahko odstrani, kadarkoli si ženska to zaželi. Po odstranitvi vsadka se v roku enega tedna povrne plodnost. Vsadek je primeren tudi za doječe matere in ženske po splavu (umetnem in spontanem). Stranski učinki, ki se lahko pojavijo ob uporabi vsadka, so amenoreja, glavobol, nečista koža (akne), seboreja in nihanje razpoloženja. Ker se vsadek vstavi z kirurškim posegom, lahko zaradi le-tega pride do krvavitev in okužbe (Jackson, 2014; Kitič, 2014). Vsadek nudi več kot 99 % zaščito pred zanositvijo, vendar ne nudi zaščite pred SPO (NHS, 2019).
11
Kontracepcija v sili (t. i. nujna ali urgentna kontracepcija) je potrebna za preprečitev potencialne oploditve, kadar zaščita ni bila uporabljena pred ali med spolnim odnosom, je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napake (npr. počen ali zdrsnjen kondom) ali če je bila zaščita uporabljena nepravilno (Jackson, 2014).
Ločimo dve vrsti nujne kontracepcije (NIJZ, 2021):
postkoitalna tableta (pogovorno »jutranja tabletka«), ki je na voljo v vseh lekarnah.
V lekarnah sta na voljo 2 vrsti: tabletko z levonorgestrelom je potrebno vzeti v 72 urah, tabletko z ulipristalacetatom pa čimprej v 120 urah,
vstavitev bakrenega materničnega vložka, ki jo opravi ginekolog v roku 12 ur (metoda se danes uporablja le še redko).
Delovanje postkoitalne tablete je odvisno od tega, v kateri fazi ciklusa se je tableto zaužilo;
lahko prepreči nastop ovulacije, oploditev že sproščenega jajčeca ali pa spremeni lastnosti maternične sluznice in tako prepreči ugnezditev oplojenega jajčeca. Če je že prišlo do ugnezditve jajčeca, je jutranja tabletka neučinkovita. Ob zaužitju se lahko pojavi slabost, bruhanje, glavobol, bolečine v trebuhu, ob večkratni uporabi v istem menstrualnem ciklusu lahko zaradi visoke količine hormona v tableti povzroči motnje ciklusa (NIJZ, 2021; Cafuta Hlušička, 2013). V Sloveniji lahko v lekarnah postkoitalno tableto brez recepta kupijo ženske, starejše od 16 let, mlajše od 16 let pa za nakup potrebujejo beli (samoplačniški) zdravniški recept, ki ga napiše ginekolog ali osebni zdravnik (Cafuta Hlušička, 2013).
12
1.1.3 Intrauterina kontracepcija – maternični vložek
Maternični (intrauterini) vložek je majhna plastična naprava v obliki črke T, ki jo ginekolog vstavi v maternico (NHS, 2019). Maternični vložek lahko vstavimo kadarkoli med menstrualnim ciklusom, če je zagotovljeno, da ženska ni noseča. Ženska lahko med aseptičnim postopkom vstavitve občuti neugodje (Jackson, 2014). Ločimo hormonski in bakreni maternični vložek (Kralj et al., 2016).
Hormonski maternični vložek (intrauterini sistem z levonorgestrelom) deluje tako, da počasi sprošča hormon neposredno v maternico in s tem ustvari neugodno okolje za oploditev.
Povzroči zgostitev cervikalne sluzi, da ta postane težje prehodna za semenčice, stanjša maternično sluznico in zmanjša gibljivost semenčic. Količina hormona zadošča, da je maternični vložek lahko vstavljen za 3 ali 5 let (NIJZ, 2021).
Maternični vložek z bakrom počasi sprošča bakrove ione v maternico, le-ti ovirajo gibanje semenčic in tako preprečujejo oploditev. V maternici lahko ostane 5 ali 10 let (NIJZ, 2021).
Materničnega vložka ne morejo uporabljati ženske, ki imajo naslednje kontraindikacije (Kralj et al., 2016):
nepojasnjene krvavitve,
anomalije maternice,
raka dojk ali materničnega vratu,
medenično vnetno bolezen (PID),
SPO.
Hormonski in bakreni maternični vložek sta primerna tudi za ženske, ki še niso rodile, funkcija plodnosti se povrne kmalu po odstranitvi. Ne glede na vrsto je maternični vložek ena najučinkovitejših metod kontracepcije, v enem letu uporabe zanosi manj kot ena ženska od stotih. Metoda ne varuje pred SPO, po vstavitvi lahko pride do vnetja maternice in jajcevodov in posledično povzroča zarastline (NIJZ, 2021). Med neželene stranske učinke uporabe sodijo tudi menoragija, dismenoreja in bakterijska vaginoza (Jackson, 2014).
Možen zaplet ob vstavitvi je tudi perforacija (predrtje) maternice (Kitič, 2014).
13
1.1.4 Naravne kontracepcijske metode
Naravno načrtovanje družine, imenovano tudi zavedanje plodnosti, vključuje metode za doseganje ali izogibanje nosečnosti, neodvisno od mehanskih ali farmakoloških posegov (Unseld et al., 2017). Ponuja edinstveno možnost za zavzete pare, kajti glavna prednost te metode je odsotnost neželenih učinkov in zapletov, ki jih prinašajo mehanske in farmakološke tehnike kontracepcije, ob tem pa udeležencem ponuja možnost, da se seznanijo z reproduktivno funkcijo telesa (Smoley, Robinson, 2012).
Zavedanje plodnosti temelji na opazovanju znakov fiziološke plodne in neplodne faze menstrualnega cikla ženske. Ko se par seznani s časom plodnosti oz. neplodnosti, se spolno vedenje spremeni glede na cilj para – nosečnost ali preprečitev zanositve (Calimag et al., 2020). Spolnemu odnosu se v času plodnih dni izognemo ali uporabimo kakšno drugo kontracepcijsko metodo, da bi se izognili neželeni nosečnosti (Smoley, Robinson, 2012).
Pod naravne metode kontracepcije štejemo (Kralj et al., 2016; Smoley, Robinson, 2012):
koledarsko metodo (tudi Ogino-Knausova metoda),
temperaturno metodo,
metodo opazovanja cervikalne sluzi (tudi Billingsova metoda),
simpto-termalno metodo,
samopregled materničnega ustja,
ovulacijski test,
laktacijsko amenorejo,
prekinjen spolni odnos.
Koledarska ali Ogino-Knausova metoda kontracepcije preprečuje nosečnost s spremljanjem plodnih obdobij med menstrualnim ciklusom. Za uporabo te metode ženska v obdobju šestih mesecev spremlja dolžino menstrualnega ciklusa, da ugotovi, koliko dni običajno traja njen ciklus. Nato spremlja napredek skozi vsak prihodnji cikel od prvega dne menstrualne krvavitve (npr. s štetjem dni v koledarju). S tem lahko ženska ugotovi, ali je plodna na določen dan menstrualnega ciklusa, in se izogne spolnim odnosom v teh dneh. Raziskave so pokazale, da so ženske plodne le približno šest dni menstrualnega ciklusa in da obdobje plodnosti sovpada z ovulacijo (sproščanjem jajčeca iz jajčnikov). Ko se jajčece sprosti iz jajčnika, vstopi v jajcevod, kjer lahko pride do oploditve. Jajčece je za oploditev sposobno
14
24 ur. Vendar pa lahko sperma v jajcevodih preživi do pet dni. To pomeni, da če ima ženska v 5 dneh pred ovulacijo nezaščiten spolni odnos, obstaja verjetnost, da bo sperma, ki je še živa in je sposobna oploditi jajčece, ostala v jajcevodih, dokler ne pride do ovulacije. Zato se pri ženski šteje 6 plodnih dni in ne le 24 ur. Pri ženskah s standardno dolžino menstrualnih ciklov (cikli med 26 in 32 dnevi) bo 94 % žensk doživela ovulacijo v 4 dneh po sredini ciklusa. Tako lahko ženske z izračunom srednje točke cikla ugotovijo tudi, kdaj so potencialno plodne in kdaj vsekakor neplodne (NHS, 2021; Marston, Church, 2016). Glavna pomanjkljivost metode je izračun obdobja plodnosti ob upoštevanju pričakovane življenjske dobe spolnih celic, zato uspešnost zavisi od pravilnosti cikla. Indeks Pearl prikazuje zanesljivost določene kontracepcijske metode. Nižji kot je rezultat, zanesljivejša je kontracepcijska metoda (Kralj et al., 2016). Indeks Pearl za koledarsko metodo je bil ocenjen na 1–47 % (Trussell, 2011).
Temperaturna metoda vključuje merjenje bazalne temperature. Ženska si temperaturo izmeri vsako jutro, takoj ko se zbudi. Temperaturo lahko izmerimo rektalno, vaginalno ali oralno (Kralj et al., 2016). V lutealni fazi reproduktivnega cikla se ob ovulaciji temperatura zviša za od 0,2 do 1 °C. Neplodni dnevi nastopijo tretji dan po zvišanju bazalne temperature (Smoley, Robinson, 2012). Slabosti metode so težave pri interpretaciji, povezane s fizičnim naporom ali stresom in potrebo po daljšem obdobju abstinence. Indeks Pearl je bil ocenjen na 12,2 % (Trussell, 2011).
Metoda opazovanja cervikalne sluzi ali Billingsova metoda temelji na opazovanju in ocenjevanju cervikalne sluzi, ki se skozi menstrualni ciklus spreminja (Cameron, 2017). V času plodnih dni imajo ženske na vhodu v nožnico občutek večje vlažnosti, cervikalna sluz je prozorna, vlecljiva ter po videzu spominja na jajčni beljak. Po ovulaciji sluz postane gostejša in s tem semenčicam onemogoča vstop v maternico (Kralj et al., 2016). Indeks Pearl je 3 %. Glavni pomanjkljivosti sta težavnost tolmačenja in čas, ki je potreben za učenje metode (Trussell, 2011).
Simpto-termalna metoda poleg opazovanja sluzi vključuje merjenje bazalne temperature in palpacijo materničnega vratu (Unseld et al., 2017). Ženske lahko opazujejo tudi druge simptome (npr. občutljivost dojk, ovulacijska bolečina) in znake (npr. položaj cerviksa) za pomoč pri prepoznavanju plodnega obdobja (Smoley, Robinson, 2012). Glavna pomanjkljivost je možnost nasprotujočih si znakov, indeks Pearl je 8 % (Trussell, 2011).
15
Samopregled materničnega ustja temelji na odkrivanju sprememb materničnega vratu, ki jih povzročajo hormonske spremembe in omogoča prepoznavanje plodnega obdobja. V plodnih dnevih estrogen povzroči mehčanje, odpiranje in dvig materničnega vratu, v času neplodnih dni pa progesteron povzroči spust in otrdelost materničnega ustja (Smoley, Robinson, 2012).
Indeks Pearl za to metodo ni bil podan, glavni težavi, ki se pojavljata, so nulipare (ženske, ki še nikoli niso rodile) in nevarnost za okužbe (Trussell, 2011).
Ovulacijski test je natančna in zanesljiva metoda pri določanju plodnih dni. Obstajajo različni testi, ki zaznavajo spremembe v vzorcu sluzi, sline ali hormonov v urinu v času ovulacije. Pri Fern testu v vzorcu sline in sluzi pod mikroskopom opazujemo pojavnost
»fenomena praproti«, ki prikazuje plodne dni. Plodne dni lahko določimo tudi iz vzorca urina, napovemo jih lahko tudi 24–36 ur vnaprej, na podlagi količine luteinizirajočega hormona (LH) v urinu, saj se vrednost tega hormona pred ovulacijo zviša (Kralj et al., 2016).
Laktacijska amenoreja pomeni, da doječa ženska nima menstruacije, saj hormon prolaktin, ki se izloča med dojenjem, zavira ovulacijo (Smoley, Robinson, 2012). Metoda laktacijske amenoreje je učinkovita le, če so izpolnjeni vsi trije ključni kriteriji: od poroda je minilo manj kot 6 mesecev, ženska v celoti ali skoraj v celoti doji, njen menstrualni cikel se še ni znova vzpostavil. Ob pravilni uporabi je učinkovitost metode 98 % (Calimag et al., 2020).
Prekinjen spolni odnos (lat. coitus interruptus) je metoda naravne kontracepcije, pri kateri moški pred izlivom semenske tekočine izvleče penis iz nožnice. Ker so semenčice prisotne že v predsemenski tekočini, ta metoda ni zanesljiva (Kralj et al., 2016).
Katerakoli od omenjenih naravnih metod bodisi samostojno bodisi v kombinaciji je odlična alternativa drugim oblikam kontracepcije (Calimag et al., 2020). Rezultati številnih študij so pokazali, da so naravne metode po učinkovitosti primerljive s kontracepcijskimi tabletami in materničnim vložkom, čeprav sta za njihovo uspešno uporabo potrebna pravilno poučevanje in motivacija parov (Cameron, 2017). Glavna pomanjkljivost naravnih metod je njihova neuspešnost, kar je verjetno povezano z nezadostnim poučevanjem tehnik ali pozabljanjem, da zahtevata sodelovanje obeh zakoncev (Trussell, 2011).
16
1.1.5 Trajne metode kontracepcije
Kirurška sterilizacija, ki se lahko izvede pri ženski ali pri moškem (t. i. vazektomija), sta trajni, varni in zelo učinkoviti metodi kontracepcije (ACOG, 2019). Postopek sterilizacije pri moških je lažji in preprostejši, a kljub temu se za sterilizacijo večkrat odločijo ženske.
Pri slovenskih ženskah letna stopnja sterilizacij znaša 2,4, pri moških pa 0,6 na 1.000 prebivalcev, starih med 15 in 49 let; tako je bilo leta 2019 v Sloveniji skupno opravljenih 1.337 sterilizacij (NIJZ, 2019). Pri kirurški sterilizaciji ženske se prekine prehodnost obeh jajcevodov. Sterilizacija nima vpliva na menstrualni ciklus, lahko se jo izvede laparoskopsko v splošni anesteziji ali histeroskopsko skozi nožnico, takrat se poseg lahko opravi ambulantno (Kralj et al., 2016). Pri laparoskopski metodi so zapleti redki in so v večini povezani z anestezijo, možna je npr. poškodba notranjih trebušnih organov (Kitič, 2014).
Bolnišnična obravnava po posegu v splošni anesteziji praviloma traja 2 dni (NIJZ, 2019).
Vazektomija pri moških poteka ambulantno v lokalni anesteziji, pri čemer podvežejo semenovode in s tem preprečijo semenčicam prehod iz mod v sečnico (WHO/RHR, 2018).
Nekaj semenčic je še vedno lahko prisotnih v nekajkratnih izlivih, zato moški po posegu še ni sterilen (Kralj et al., 2016). Najpogostejši zapleti so hematom, krvavitev in okužba rane, redko pa tudi razvoj granuloma na mestu reza (Kitič, 2014). Sterilizacija žensk in moških ne ščiti pred SPO, zato je potrebno parom, ki se poslužujejo te metode kontracepcije, svetovati pravilno in dosledno uporabo kondoma, ki zmanjša tveganje za prenos SPO (NIJZ, 2021).
Na splošno nobena medicinska diagnoza popolnoma ne omejuje upravičenosti osebe do sterilizacije, z izjemo znane alergije ali preobčutljivosti na materiale, uporabljene za dokončanje metode sterilizacije. Postopek sterilizacije se pravno sklicuje na ZZUUP (ZZUUP – Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok). Zakonsko določena starostna meja je 35 let, izjeme so izredni zdravstveni primeri. Zahtevo za poseg mora odobriti komisija prve ali druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti (UPN) in sterilizacijo, zahtevo pa lahko vloži le razsodna oseba, pri kateri se bo postopek sterilizacije izvedel. Praviloma lahko šele 6 mesecev po odobritvi posega oseba opravi postopek sterilizacije (NIJZ, 2019).
Po sterilizacije je oploditev še vedno možna z biomedicinsko pomočjo. Po sterilizaciji pri moškem lahko s pomočjo punkcije iz mod pridobimo semenčice (Kralj et al., 2016).
17
2 NAMEN
Namen diplomske naloge je raziskati poznavanje metod kontracepcije med študenti babištva in zdravstvene nege.
Postavili smo 3 raziskovalna vprašanja:
1) Katere metode kontracepcije poznamo?
2) Kakšne prednosti oz. slabosti ima posamezna metoda?
3) Kako dobro študentje babištva in zdravstvene nege poznajo posamezne metode kontracepcije?
18
3 METODE DELA
V diplomski nalogi je bila uporabljena opisna in empirična metoda dela. V teoretičnih izhodiščih je bila uporabljena opisna metoda dela, kjer smo se za pregled metod kontracepcije poslužili pregleda literature. V ta namen je bil opravljen pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku s področja reproduktivnega zdravja, ki se navezuje na kontracepcijo. Literatura je bila iskana s pomočjo podatkovnih baz: COBISS, bibliografske baze DiKUL, ScienceDirect in Cochrane. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili metodo anketiranja o poznavanju kontracepcijskih metod med študenti babištva in zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Izvedena je bila v obliki spletnega vprašalnika 1KA (https://www.1ka.si/). Vabilo za izpolnjevanje vprašalnika je bilo poslano preko elektronske pošte na skupne e-naslove posameznih letnikov izbranih študijskih smeri.
19
4 REZULTATI
Na spletni vprašalnik o poznavanju kontracepcije z 21 vprašanji, ki se je izvedla med študenti babištva iz zdravstvene nege, se je odzvalo 189 študentov, vendar je bilo ustrezno izpolnjenih 156 vprašalnikov. V nadaljevanju so rezultati predstavljeni z osnovno opisno statistiko.
V raziskavi je sodelovalo 12 (8 %) moških in 144 (92 %) žensk. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 53 študentov študijske smeri babištvo (34 %) in 103 študentje zdravstvene nege (66 %). Večina študentov je v študijskem letu 2020/2021 obiskovala zaključni, 3. letnik (36 %) in se izobraževala v študijskem programu zdravstvena nega (67 %). Število študentov posameznih letnikov izbranih študijskih smeri je predstavljeno v Sliki 3.
Na vprašanje Kaj je kontracepcija? je 131 študentov (84 %) odgovorilo pravilno in kot pravilen odgovor prepoznalo trditev, da je to vsaka metoda ali pripomoček za preprečevanje neželene nosečnosti in s tem omogoča načrtovanje in razporejanje rojstva. Od tega je bilo 45 študentov babištva (85 %) in 86 študentov zdravstvene nege (84 %). Ostalih 16 % je bilo mnenja, da je lahko kontracepcija samo tista metoda ali pripomoček, ki nudi zaščito pred SPO. Rezultati so prikazani v Sliki 4.
Slika 3: Število študentov posameznih letnikov izbranih študijskih smeri
20
Na vprašanje Kateri hormon zraven estrogena vsebuje hormonska kontracepcija? je 133 študentov (85 %) odgovorilo pravilno in izbralo odgovor progesteron. Od tega je bilo 47 študentov babištva (89 %) in 86 študentov zdravstvene nege (84 %). Odgovor beta hCG (humani horionski gonadotropin) je izbralo 9 študentov (6 %), odgovor prolaktin 6 študentov (4 %) in odgovor oksitocin 8 študentov (5 %). Rezultati so prikazani v Sliki 5.
Slika 4: Odgovor na vprašanje Kaj je kontracepcija?
Slika 5: Hormoni, ki jih vsebuje hormonska kontracepcija
21
Vprašanje Katera od naštetih metod ni metoda pregradne kontracepcije? je pravilno rešilo 81 študentov (52 %), ki so izbrali odgovor kontracepcijska mreža. Od tega je bilo 32 študentov babištva (60 %) in 49 študentov zdravstvene nege (48 %). Odgovor kontracepcijska gobica je izbralo 50 študentov (32 %), odgovor spermicidi 16 študentov (10%) in odgovor femidom 9 študentov (6 %). Rezultati so prikazani v Sliki 6.
Na vprašanje V čem se razlikujeta cervikalna kapica in diafragma? je pravilno odgovoril 101 študent (65 %) in izbral odgovor, da je cervikalna kapica manjša od diafragme in se tesno prilega materničnemu ustju. Od tega je bilo 39 študentov babištva (74 %) in 62 študentov zdravstvene nege (60 %). Preostali študentje (35 %) so izbrali napačno trditev, ki je navajala, da je cervikalna kapica večja od diafragme in v celoti prekrije maternični vrat.
Na vprašanje Katera metoda nudi zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi? je pravilno odgovorilo 148 študentov (95 %) in izbralo odgovor kondom. Od tega je bilo 52 študentov babištva (98 %) in 96 študentov zdravstvene nege (93 %). Ostalih 5 % je izbralo odgovor IUD (maternični vložek), odgovorov diafragma, ženski kondom (femidom) in kontracepcijske tabletke ni izbral nobeden. Rezultati so prikazani v Sliki 7.
Slika 6: Pregradne metode kontracepcije
22
Na vprašanje Ali se spermicidi lahko uporabljajo kot samostojna kontracepcijska metoda?
je pravilno odgovorilo 58 študentov (37 %), ki so izbrali odgovor, da se spermicidi lahko uporabljajo samostojno, vendar je zanesljivost nizka. Od tega je bilo 26 študentov babištva (49 %) in 32 študentov zdravstvene nege (31 %). Ostalih 96 študentov (63 %) je odgovorilo, da se spermicide vedno uporablja le v kombinaciji z drugimi metodami kontracepcije (npr.
diafragma). Rezultati so prikazani v Sliki 8.
Slika 7: Metoda kontracepcije, ki nudi zaščito pred SPO
Slika 8: Spermicidi kot samostojna metoda kontracepcije
23
Vprašanje Kakšne spremembe na rodilih povzroči oralna hormonska terapija? je bilo sestavljeno iz 3 trditev, ki so jih študentje morali dopolniti, za vsako trditev so imeli na voljo 2 možnosti, med katerima so lahko izbirali. Prva trditev je bila V maternici se sluznica stanjša/odebeli. in 109 študentov (70 %) je pravilno odgovorilo ter izbralo možnost, da se sluznica stanjša. Od tega je bilo 47 študentov babištva (89 %) in 62 študentov zdravstvene nege (60 %). Druga trditev je bila Sluz materničnega vratu postane redkejša/ gostejša. in 100 študentov (64 %) je pravilno odgovorilo ter izbralo možnost, da sluz postane gostejša.
Od tega je bilo 40 študentov babištva (75 %) in 60 študentov zdravstvene nege (58 %). Tretja trditev je bila V jajcevodih se peristaltika poveča/ zmanjša. in 117 študentov (75 %) je odgovorilo pravilno ter izbralo možnost, da se peristaltika v jajcevodih zmanjša. Od tega je bilo 45 študentov babištva (85 %) in 72 študentov zdravstvene nege (70 %). Rezultati so prikazani v Tabeli 1.
Tabela 1: Spremembe na rodilih, ki jih povzroči oralna hormonska terapija
TRDITEV ŠTEVILO
ŠTUDENTOV
ŠTUD.
BABIŠTVA
ŠTUD. ZDR.
NEGE V maternici se sluznica
stanjša/odebeli.
109 (70 %) 47 (89 %) 62 (64 %)
V maternici se sluznica stanjša/odebeli.
47 (30 %) 6 (11 %) 41 (36 %)
Sluz materničnega vratu postane redkejša/gostejša.
100 (64 %) 40 (75 %) 60 (58 %)
Sluz materničnega vratu postane redkejša/gostejša.
56 (36 %) 13 (25 %) 43 (42 %)
V jajcevodih se peristaltika poveča/zmanjša.
117 (75 %) 45 (85 %) 72 (70 %)
V jajcevodih se peristaltika poveča/zmanjša.
39 (25 %) 8 (15 %) 31 (30 %)
24
Na vprašanje Kateri so neželeni učinki kontracepcijskih tablet? je pravilno odgovorilo 78 študentov (50 %) in izbrali odgovor vse od naštetega. Od tega je bilo 30 študentov babištva (57 %) in 48 študentov zdravstvene nege (47 %). 37 študentov (24 %) je izbralo odgovor porast telesne teže in nastanek krvnih strdkov, 33 študentov (21 %) je izbralo odgovor glavobol in upad libida. Najmanj študentov (5 %) je izbralo odgovor slabost in povečana verjetnost za raka materničnega vratu. Rezultati so prikazani v Sliki 9.
Na vprašanje Pri katerih ženskah ni kontraindicirana uporaba kontracepcijskih tablet? je pravilno odgovorilo 23 študentov (15 %) in izbralo odgovor ženske, ki so imele 3 ali več carskih rezov. Od tega je bilo 9 študentov babištva (17 %) in 14 študentov zdravstvene nege (14 %). 8 študentov (5 %) je izbralo odgovor ženske z obolenjem srca in ožilja, 12 študentov (8 %) odgovor ženske z zvišanim krvnim tlakom, 46 študentov (30 %) odgovor kadilke, starejše od 35 let, 31 študentov (20 %) odgovor ženske z ITM ≥ 35, 17 študentov (10 %) odgovor ženskam s sistemskim eritematoznim lupusom in 19 študentov (12 %) odgovor ženske s sladkorno boleznijo z zapleti. Rezultati so prikazani v Sliki 10.
Slika 9: Neželeni učinki kontracepcijskih tablet
25
Na vprašanje Na koliko dni se menja kontracepcijski obliž? je pravilno odgovorilo 78 študentov (50 %), ki so izbrali odgovor 1-krat na 7 dni. Od tega je bilo 24 študentov babištva (46 %) in 54 študentov zdravstvene nege (52 %). Ostala polovica je izbrala odgovor 1-krat na 28 dni. Rezultati so prikazani v Sliki 11.
Slika 10: Kontraindicirana uporaba kontracepcijskih tablet
Slika 11: Pogostost menjave kontracepcijskega obliža
26
Na vprašanje Katerim ženskam se ne priporoča uporabe kontracepcijske injekcije? je 64 študentov (41 %) odgovorilo pravilno in izbralo odgovor mlade ženske (mlajše od 25 let).
Od tega je bilo 18 študentov babištva (34 %) in 46 študentov zdravstvene nege (45 %).
Največ (51 %) študentov je izbralo odgovor doječe matere, najmanj (8 %) študentov je izbralo odgovor profesionalne športnice. Rezultati so prikazani v Sliki 12.
Na vprašanje V kolikšnem času po nezaščiten spolnem odnosu se priporoča, da ženska vzame postkoitalno tableto (pogovorno »jutranja tabletka«)? je 58 študentov (37 %) odgovorilo pravilno in izbralo odgovor 72 ur. Od tega je bilo 24 študentov babištva (46 %) in 34 študentov zdravstvene nege (33 %). Preostalih 96 študentov (63 %) je bilo mnenja, da je potrebno tabletko vzeti znotraj obdobja 48 ur, ostalih možnih odgovorov ni izbral nobeden.
Rezultati so prikazani v Sliki 13.
Slika 12: Odsvetovana uporaba kontracepcijskih injekcij
27
Vprašanje Kdo lahko v slovenskih lekarnah kupi postkoitalno tableto? je pravilno rešilo 70 študentov (45 %), ki so izbrali odgovor, da lahko postkoitalno tableto kupijo le ženske, ki so starejše od 16 let. Od tega je bilo 22 študentov babištva (41 %) in 48 študentov zdravstvene nege (47 %). Preostalih 86 študentov (55 %) je izbralo odgovor, da tableto lahko kupi polnoleten partner in pove, da je za njegovo partnerko, za ostale možne odgovore se ni odločil nobeden. Rezultati so prikazani v Sliki 14.
Slika 13: Zaužitje postkoitalne tablete po nezaščitenem spolnem odnosu
Slika 14: Nakup postkoitalne tablete v slovenskih lekarnah
28
Na vprašanje Katero vrsto materničnega vložka poznamo zraven hormonskega? je pravilno odgovoril0 100 študentov (64 %), ki so izbrali odgovor maternični vložek z bakrom. Od tega je bilo 46 študentov babištva (87 %) in 54 študentov zdravstvene nege (52 %). Odgovor lubriciran maternični vložek je izbralo 25 študentov (16 %), odgovor maternični vložek z živim srebrom 17 študentov (11 %) in odgovor maternični vložek s titanom 14 študentov (9
%). Rezultati so prikazani v Sliki 15.
Na vprašanje Ali lahko maternični vložek uporabljajo tudi ženske, ki še niso rodile? je pravilno odgovorilo 119 študentov (76 %), ki so izbrali odgovor da. Od tega je bilo 44 študentov babištva (82 %) in 75 študentov zdravstvene nege (73 %). Odgovor ne je izbralo 37 študentov (24 %). Rezultati so prikazani v Sliki 16.
Slika 15: Vrste materničnega vložka
29
Na vprašanje Katera od naštetih metod sodi med naravne metode kontracepcije? je pravilno odgovorilo 78 študentov (50 %), ki so izbrali odgovor Billingsonova metoda. Od tega je bilo 35 študentov babištva (66 %) in 43 študentov zdravstvene nege (42 %). Odgovor metoda luninih men je izbralo 66 študentov (42 %), odgovor izpiranje nožnice 12 študentov (8 %), za odgovor uporaba ribjega mazila se ni odločil noben študent. Rezultati so prikazani v Sliki 17.
Slika 16: Uporaba IUD pri ženskah, ki še niso rodile
Slika 17: Naravne metode kontracepcije
30
Vprašanje Katera metoda naravne kontracepcije je opisana? »V plodnih dnevih estrogen povzroči mehčanje, odpiranje in dvig materničnega vratu, v času neplodnih dni pa progesteron povzroči spust in otrdelost materničnega vratu.« je pravilno rešilo 76 študentov (49 %), ki so v opisu prepoznali metodo samopregleda materničnega ustja. Od tega je bilo 35 študentov babištva (66 %) in 41 študentov zdravstvene nege (40 %). Odgovor koledarska metoda je izbralo 80 študentov (51 %), odgovorov simto-termalna metoda, Ogino-Knausova metoda in Fern test ni izbral noben študent.
Vprašanje Ali ima sterilizacija vpliv na menstrualni ciklus ženske? je pravilno rešilo 55 študentov (35 %), ki so izbrali odgovor ne. Od tega je bilo 30 študentov babištva (56 %) in 25 študentov zdravstvene nege (24 %). Preostali študentje, ki so odgovorili nepravilno (65
%), so izbrali odgovor da. Rezultati so prikazani v Sliki 18.
Slika 18: Vpliv sterilizacije na menstrualni ciklus
31
Na vprašanje Pri kateri starosti se oseba lahko odloči za sterilizacijo in koliko mesecev po odobritvi komisije lahko oseba opravi postopek? je 115 študentov (74 %) odgovorilo pravilno in izbrala odgovor, da je to po 35. letu starosti, 6 mesecev po odobritvi komisije.
Od tega je bilo 48 študentov babištva (90 %) in 67 študentov zdravstvene nege (65 %).
Preostali študentje, ki so odgovorili nepravilno (26 %), so se odločili za odgovor, da je to po 45. letu starosti, 6 mesecev po odobritvi komisije, za ostale možne odgovore se ni odločil nobeden. Rezultati so prikazani v Sliki 19.
Slika 19: Pogoji za sterilizacijo
32
5 RAZPRAVA
V raziskavi, ki je bila izvedena med študenti babištva in zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smo pri študentih s spletnim vprašalnikom preverili poznavanje različnih metod kontracepcije. Vprašalnik so študentje izpolnili s povprečnim rezultatom 57,76 %, kar pomeni, da je znanje študentov o kontracepciji zadostno, če upoštevamo splošni kriterij za ocenjevanje znanja. Študentje babištva so vprašalnik rešili s povprečjem 66,29 % (dobro), študentje zdravstvene nege s povprečjem 53,43 % (zadostno).
Pozitivna je ugotovitev, da več kot polovica študentov ve, da je kontracepcija vsaka metoda ali pripomoček za preprečevanje neželene nosečnosti in s tem omogoča načrtovanje in razporejanje rojstva (Jain, Muralidhar, 2011) Vedo, katere hormone vsebujejo hormonske metode kontracepcije, da je edina metoda, ki nudi zaščito pred SPO, kondom (ACOG, 2018a), in vedo, da uživanje oralne kontracepcije povzroči spremembe na rodilih, kot so zmanjšano izločanje gonadotropnih hormonov v jajčnikih, v jajcevodih se zmanjša peristaltika, sluz materničnega vratu se zgosti in ovira gibanje semenčic, v maternici se stanjša sluznica in s tem onemogoča ugnezdenje zarodka (Kralj et al., 2016).
Študentje poznajo pregradne metode kontracepcije, poznajo vrste materničnega vložka, vedo, da je le-ta primeren tudi za ženske, ki še niso rodile (NIJZ, 2021) ter poznajo splošne pogoje za izvedbo sterilizacije. Zakonsko določena starostna meja za izvedbo sterilizacije je 35 let, izjeme so nujna zdravstvena stanja. Zahtevo za poseg mora odobriti komisija prve ali druge stopnje za UPN in sterilizacijo, zahtevo pa lahko vloži le razsodna oseba, pri kateri se bo postopek sterilizacije izvedel. Praviloma lahko oseba šele 6 mesecev po odobritvi komisije opravi postopek sterilizacije (NIJZ, 2019).
Negativna je ugotovitev, da več kot polovica študentov ne pozna neželenih učinkov uporabe kontracepcijskih tablet, kot so glavobol, omotica, slabost, nihanje razpoloženja, porast telesne teže, pojav vmesnih izcedkov in amenoreja, upad libida, občutljive prsi ter povečanje verjetnosti za nekatere vrste raka (rak materničnega vratu in dojk). Zelo redki zapleti so GVT, pljučna embolija, srčna in možganska kap (WHO/RHR, 2018; Kitič, 2014). Študentje ne poznajo žensk, pri katerih je kontraindicirana uporaba kontracepcijskih tablet. To so ženske, ki imajo obolenja srca in ožilja, raka dojk, doječe matere, ženske z zvišanim krvnim tlakom ali ITM (indeks telesne mase) nad 35, sladkorno boleznijo z zapleti, kadilke, starejše od 35 let, ženske z migrenami z avro, nekaterimi revmatičnimi obolenji (npr. sistemski eritematozni lupus) in obolenji jeter (NHS, 2019).
33
Več kot polovica študentov ni vedela, da se spermicidi lahko uporabljajo kot samostojna metoda kontracepcije, vendar je zaščita nizka (ACOG, 2018a), in so mnenja, da sterilizacija vpliva na menstrualni ciklus, čeprav sterilizacija nima vpliva na menstrualni ciklus (Kralj et al., 2016). Študentje ne vedo, kako se uporablja kontracepcijski obliž in ne poznajo kontraindikacij za uporabo kontracepcijske injekcije, kajti metode se ne priporoča ženskam, ki želijo kmalu zanositi, prav tako metoda ni primerna za najstnice, saj ženske končno kostno maso dosežejo okrog 30. leta starosti, stranski učinek uporabe pa je lahko zmanjšanje mineralne gostote kosti (Jackson, 2014).
Spletni vprašalnik je pokazal, da imajo študentje nezadostno znanje o kontracepciji v sili. V Sloveniji lahko v lekarnah postkoitalno tableto brez recepta kupijo ženske, starejše od 16 let, mlajše od 16 let pa za nakup potrebujejo beli (samoplačniški) zdravniški recept, ki ga napiše ginekolog ali osebni zdravnik, tableto je potrebno vzeti v 72 urah (Cafuta Hlušička, 2013).
Raziskava je omogočila primerjavo znanja o kontracepciji med študenti babištva in zdravstvene nege. Študentje babištva so v raziskavi dosegli boljši rezultat od študentov zdravstvene nege. Raziskava je pokazala, da študentje babištva veliko bolje poznajo pregradne metode kontracepcije, vedo, kakšne spremembe na rodilih povzroči hormonska terapija ter njene neželene učinke, veliko bolje poznajo naravne metode kontracepcije, vrste maternična vložka in vpliv sterilizacije na žensko telo ter pogoje za izvedbo posega.
Študentje zdravstvene nege veliko bolje poznajo uporabo kontracepcijskih obližev in kontracepcijskih injekcij. Največje odstopanje med študenti babištva in zdravstvene nege je bilo znanje o naravnih metodah kontracepcije in sterilizaciji.
Raziskava je kljub zbranim rezultatom imela nekatere pomanjkljivosti. Spletni vprašalnik je rešilo več študentov zdravstvene nege kot študentov babištva. Če bi bilo število študentov enako, bi rezultati lahko bili drugačni, prav tako bi se rezultati lahko razlikovali, če bi bili odgovori prostega (študent odgovor napiše sam) in ne izbirnega tipa. Vprašalnik so izpolnili le študentje Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Študij babištva v Sloveniji poteka le na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, študij zdravstvene nege pa izvajajo tudi druge fakultete zdravstvenih ved, zato bi raziskavo lahko dopolnili tudi z odgovori teh študentov in med seboj primerjali rezultate. Lahko bi v raziskavo vključili tudi študente medicine.
Raziskavo bi lahko razširili tudi na že zaposlene zdravstvene delavce, ki delajo na področju reproduktivnega zdravja žensk (npr. ginekološki dispanzer) in primerjali njihovo poznavanje kontracepcije in poznavanje kontracepcije med študenti, ki so bodoči zdravstveni delavci. V
34
raziskavi so bila študentom postavljena vprašanja tudi o metodah kontracepcije, ki v Sloveniji niso na voljo in jih verjetno zato tudi slabše poznajo. Znanje študentov bi lahko izboljšali tako, da bi tekom izobraževanja namenili večji poudarek vsebinam o kontracepciji, še posebej pri predmetih, kot so ginekologija, porodništvo, dispanzersko varstvo in javno zdravje, saj pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja predstavlja zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami (SPO) in neželeno nosečnostjo. Večji poudarek je potrebno nameniti metodam, ki so na voljo v Sloveniji, predvsem tistim, ki se jih pari najpogosteje poslužujejo, ter predstaviti metode, ki so na voljo v tujini. K boljšemu poznavanju kontracepcije med študenti bi lahko prispevala tudi predmeta, kot sta anatomija in fiziologija, ker določene metode kontracepcije, predvsem naravne metode, zahtevajo dobro poznavanje anatomije in delovanje reproduktivne funkcije telesa.
35
6 ZAKLJUČEK
Preverjanje znanje o poznavanju kontracepcije med študenti je pokazalo, da imajo le-ti kot bodoči zdravstveni delavci zadostno znanje o kontracepciji. Študentje babištva so dosegli boljši rezultat, ki dokazuje, da imajo dobro znanje o kontracepciji, vendar je na določenih področjih njihovo znanje še vedno pomanjkljivo. V svetu je trenutno na voljo 15 metod kontracepcije, zato si lahko posameznik izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Po podatkih NIJZ iz leta 2014 je v Sloveniji najpogosteje uporabljena hormonska metoda kontracepcije, ki jo uporablja več kot 77.000 uporabnic, zato podatek, da študentje ne poznajo kontraindikacij in neželenih učinkov hormonske kontracepcije, ni vzpodbuden.
Zdravstveni delavci (babice, medicinske sestre), ki delajo na področju zdravstvenega varstva žensk, bi morali dobro poznati metode kontracepcije, njihove prednosti in slabosti, saj se ljudje pogosto obračajo po nasvet ravno nanje. Znanje o kontracepciji je pomembno predvsem zato, ker kontracepcija preprečuje neželeno nosečnost in možnost okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi ter omogoča načrtovanje družine. Rezultat spletnega vprašalnika je pokazal, da bi lahko tekom izobraževanja namenili večji poudarek zdravi spolnosti in kontracepciji, ki je trenutno dostopna. Večina splošne populacije ob omembi kontracepcije najprej pomisli na kontracepcijske tablete in kondom, zato bi zdravstveni delavci morali več promocije nameniti tudi ostalim metodam kontracepcije, saj so tudi te zanesljive in učinkovite.
Boljši rezultat študentov babištva dokazuje, da imajo babice pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji ženske, družine in širše družbene skupnosti. Tudi definicija poklica babice, ki jo je sprejela Mednarodna zveza babic (ICM) leta 2011, omenja to, da delovanje babice vključuje prenatalno vzgojo, pripravo na odgovorno starševstvo, posega pa tudi na področje zdravja žensk, spolnega ali reproduktivnega zdravja ter zdravja otrok.
36
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
ACOG – The American College of Obstetricians and Gynecologists (2018a). Barrier methods of birth control: spermicide, condom, sponge, diaphragm, and cervical cap.
Dostopno na: https://www.acog.org/womens-health/faqs/barrier-methods-of-birth-control- spermicide-condom-sponge-diaphragm-and-cervical-cap <3. 9. 2021>.
ACOG (2018b). Combined hormonal birth control: pill, patch, and ring.
Dostopno na: https://www.acog.org/womens-health/faqs/combined-hormonal-birth-control- pill-patch-ring <7. 8. 2021>.
ACOG (2019). Sterilization for women and men.
Dostopno na: https://www.acog.org/womens-health/faqs/sterilization-for-women-and-men
<1. 12. 2021>.
Cafuta Hlušička E (2013). Ko je že skoraj prepozno. Naša lekarna 70(1): 50–5.
Calimag MMP, Gamilla MCZ, Dirige EAT, Hazel D, Dubouzet RVC, Dumaual CMJ, Duncan KDL (2020). Natural family planning methods: a scoping review. J Soc Health 3(1):
39–75.
Cameron S (2017). Gynaecology by Ten Teachers. 20th ed. Boca Raton: CRC Press.
Colquitt CW, Martin TS (2015). Contraceptive methods: a review of nonbarrier and barrier products. J Pharm Pract 30(1): 130–5. doi: 10.1177/0897190015585751
Hatcher RA, Zieman M, Lathrop E, Haddad L, Allen AZ (2019). Female-controlled barrier methods. Managing contraception 2019-2020: for your pocket. 15th ed. Tiger: Bridging the Gap Foundation, 83–7.
Higgins JA, Smith NK (2016). The sexual acceptability of contraception: reviewing the literature and building a new concept. J Sex Res 53(4–5): 417–56.
doi: 10.1080/00224499.2015.1134425
37
Jackson K (2014). Conraception and sexual health in a global society. In: Marshall J, Raynor M, eds. Myles Textbook for Midwives. 16th ed. London: Churchill Livingstone Elsevier, 569–88.
Jain R, Muralidhar S (2011). Contraceptive methods: needs, options and utilization. J Obstet Gynaecol India 61(6): 626–34.
doi: https://dx.doi.org/10.1007%2Fs13224-011-0107-7
Kitič T (2014). Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije – Navodila za bolnike.
Dostopno na: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-301-29.pdf <20. 12.
2021>.
Kralj N, Gašperlin T, Kastelic K (2016). Zdravstvena nega v ginekologiji in porodništvu:
učbenik za modul Zdravstvena nega za vsebinski sklop Zdravstvena nega ženske in zdravstvena nega pacientke z ginekološkimi obolenji v programu Zdravstvena nega. 1. izd.
Ljubljana: Grafenauer.
Marston CA, Church K (2016). Does the evidence support global promotion of the calendar-based standard days method® of contraception. Contraception 93(6): 492–7.
NHS – National Helth Service (2019). What is contraception.
Dostopno na: https://www.nhs.uk/conditions/contraception/what-is-contraception/
<20. 12. 2021>.
NHS (2021). Natural family planning (fertility awareness).
Dostopno na: https://www.nhs.uk/conditions/contraception/natural-family-planning/
<1. 12. 2021>
NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje (2014). 26. september 2014: Svetovni dan kontracepcije.
Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/26-september-2014-svetovni-dan-kontracepcije
<6. 1. 2021>.