U NI NA RT

(1)

U NI NA RT

SLOVENŠ INA

Gimnazija

Splošna, klasi na, strokovna gimnazija

Obvezni predmet in matura (560 ur)

(2)

U NI NA RT

SLOVENŠ INA

Gimnazija; Splošna, klasi na, strokovna gimnazija Obvezni predmet in matura (560 ur)

Predmetna komisija:

Mojca Poznanovi Jezeršek, Zavod RS za šolstvo, predsednica

dr. Martina Križaj Ortar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, lanica dr. Boža Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, lanica dr. Tomo Virk, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, lan

Mojca Cestnik, Osnovna šola Polzela, lanica

Milena uden, Osnovna šola Matije opa, Kranj, lanica mag. Vida Gomivnik Thuma, Zavod RS za šolstvo, lanica

mag. Mojca Honzak, Osnovna šola Riharda Jakopi a, Ljubljana, lanica Mira Hedžet Krka , Zavod RS za šolstvo, lanica

Marija Kon ina, Splošna in strokovna gimnazija Lava, Celje, lanica Suzana Krvavica, Gimnazija Novo mesto, lanica

Jelka Morato Vatovec, Osnovna šola Dante Alighieri, Izola, lanica mag. Marta Novak, Zavod RS za šolstvo, lanica

Darinka Rosc Leskovec, Zavod RS za šolstvo, lanica Vesna Vlahovi , Gimnazija Antonio Sema, Portorož, lanica mag. Sonja Zajc, Zavod RS za šolstvo, lanica

Stanislava Židan, Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik, lanica mag. Marica Žvegli , Zavod RS za šolstvo, lanica

Pri posodabljanju u nega na rta za slovenš ino je predmetna komisija izhajala iz obstoje ega u nega na rta za predmet slovenš ina v gimnazijah iz leta 1998.

Avtorji:

Mira Hedžet Krka , Zavod RS za šolstvo

dr. Martina Križaj Ortar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

(3)

dr. Boža Krakar Vogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Marija Kon ina, Splošna in strokovna gimnazija Lava, Celje Suzana Krvavica, Gimnazija Novo mesto

Mojca Poznanovi Jezeršek, Zavod RS za šolstvo

dr. Tomo Virk, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Stanislava Židan, Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik Darinka Ambrož, Gimnazija Jožeta Ple nika, Ljubljana

Recenzenti:

dr. Marja Bešter Turk, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta dr. Janko Kos

dr. Sonja Pe jak, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Uredili: Katja Križnik in Nataša Purkat

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

(4)

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA... 5

2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE ... 6

3 CILJI IN VSEBINE ... 8

3.1 Jezikovni pouk... 9

3.2 Književni pouk ... 14

4 PRI AKOVANI DOSEŽKI/REZULTATI... 31

4.2. Književni pouk ... 36

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE... 38

6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA ... 39

6.2 Književni pouk ... 42

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV... 46

8 PRILOGA: PREDLOGI PROSTOIZBIRNIH KNJIŽEVNIH BESEDIL ZA INDIVIDUALNO IN SKUPINSKO DELO TER AKTUALIZACIJO... 49

(5)

1 OPREDELITEV PREDMETA

Slovenš ina kot materni/prvi jezik za ve ino dijakov/dijakinj in kot drugi jezik/jezik okolja za manjšino je klju ni splošnoizobraževalni predmet v gimnaziji, podlaga za samorazumevanje, za vsakršno u enje s slovenskim jezikom izraženih vsebin, za razumevanje, doživljanje in

vrednotenje pojavov okrog nas. Dijaki/dijakinje se pri njem usposabljajo za u inkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o pomenu materinš ine sploh, o slovenš ini kot državnem in uradnem jeziku, o njenem položaju v EU in o njeni izrazni razvitosti na vseh podro jih javnega in zasebnega življenja.

Dijaki/dijakinje se z ustvarjalno mo jo slovenskega jezika sre ujejo še zlasti ob umetnostnih besedilih. Namen tega sre evanja je branje, osebno doživljanje in odprto razumevanje obveznih in prostoizbirnih umetnostnih besedil iz slovenske in prevodne književnosti. Na ta na in

dijaki/dijakinje razvijajo doživljajske, domišljijsko ustvarjalne, vrednotenjske in intelektualne zmožnosti, ki bogatijo posameznikovo osebnost in so sestavina estetske zmožnosti, ter

poglabljajo splošno sporazumevalno zmožnost za sprejemanje in izražanje raznovrstnih besedil.

Spoznavanje temeljnih dejstev in nosilcev zgodovine slovenskega jezika in književnosti je eden od najpomembnejših pogojev za poglabljanje kulturne, domovinske in državljanske vzgoje.

Umeš anje reprezentativnih del iz slovenske književne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire pa prispeva k medkulturni in širši socialni zmožnosti. Kriti na refleksija obravnavanih pojavov prispeva še k razvijanju kriti nega mišljenja ter k u enju u enja.

V predmetniku gimnazije je pouku slovenš ine namenjenih 560 u nih ur, tj. 140 ur v šolskem letu; polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti. Predmet je nadgradnja u nega na rta iz osnovne šole, naravnan v uporabnost pridobljenih spoznanj pri nadaljevanju izobraževanja in delovanju posameznika v raznovrstnih izzivih sodobne življenjske prakse.

(6)

2 SPLOŠNI CILJI/KOMPETENCE

Predmet slovenš ina omogo a razvijanje osebne, narodne in državljanske identitete ter klju nih zmožnosti vseživljenjskega u enja – predvsem sporazumevanje v slovenš ini, socialno, estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost, u enje u enja, digitalno pismenost, samoiniciativnost, kriti nost, ustvarjalnost, podjetnost ipd.

1. Dijaki/dijakinje se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem in poklicnem življenju.

• Zavedajo se, da je slovenski jezik državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo pa tudi položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu. Z razumevanjem izrazne in ustvarjalne enakovrednosti slovenš ine v družbi evropskih jezikov razvijajo pomembne sestavine socialne zmožnosti.

• Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina njihove državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši del slovenske kulturne dediš ine;

tako si oblikujejo svojo državljansko zavest.

• Tisti, za katere je slovenš ina materni/prvi jezik, se zavedajo, da je slovenš ina zanje najbolj naravna socializacijska danost, saj se z njo vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo, ter da je slovenš ina temeljna prvina njihove osebne in narodne identitete; tako si oblikujejo svojo narodno zavest.

2. Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost pogovarjanja, poslušanja (gledanja), branja, pisanja in govorjenja raznih besedil.

• Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga utemeljijo.

• Besedila poslušajo in berejo razmišljujo e in kriti no, raz lenjujejo in vrednotijo jih z raznih vidikov ter prepoznavajo morebitno manipulativnost. Umeš anje

(7)

prebranih/poslušanih besedil v asovni in kulturni kontekst spodbuja razvijanje in poglabljanje kulturne in medkulturne zmožnosti.

• Tvorijo u inkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila. Razumevanje in vrednotenje procesov sprejemanja in tvorjenja besedil spodbuja u enje u enja.

• Razvijanje sporazumevalne zmožnosti se povezuje z uporabo IKT; tako se razvija posameznikova digitalna zmožnost.

3. Dijaki/dijakinje razvijajo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost v slovenskem knjižnem jeziku.

• Svoja in tuja besedila sistemati no opazujejo in raz lenjujejo z raznih vidikov ter utrjujejo in nadgrajujejo svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja.

• Spoznavajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njihovega pomena, zato jih zavestno vklju ujejo v svoja besedila.

• Znajo presoditi, katera jezikovna zvrst je ustrezna v danih sporazumevalnih okoliš inah.

4. Dijaki/dijakinje razvijajo zmožnost literarnega branja kot specifi no podvrsto

sporazumevalne zmožnosti. Usposabljajo se za branje in interpretacijo literarnih besedil:

doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in s pomo jo svojih izkušenj, književnega znanja in splošne razgledanosti vrednotijo ter poimenujejo idejno-tematske in slogovno-

kompozicijske plasti literarnih besedil iz doma e in prevodne sodobne, novejše in starejše književnosti.

5. Dijaki/dijakinje se ob asno preizkušajo v pisnem in govornem (po)ustvarjanju literarnih

(8)

besedil in na ta na in poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja.

6. Dijaki/dijakinje ob interpretaciji literarnih besedil razvijajo zmožnost tvorjenja

raznovrstnih neumetnostnih besedil; razumevanje in vrednotenje teh procesov spodbuja u enje u enja.

7. Dijaki/dijakinje ob interpretaciji razvijajo estetsko in kulturno zmožnost: literarna besedila opredeljujejo po zvrstno-vrstni pripadnosti, prepoznavajo in vrednotijo posebnosti njihove literarnoumetniške sestave, jih umeš ajo v prostor in as, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliš inami njihovega nastajanja in sprejetosti pri bralcih.

8. Dijaki/dijakinje se ob razvrš anju besedil sistemati no seznanjajo z razvojem slovenske književnosti in s so asnimi smermi, z avtorji in deli iz evropske oz. svetovne

književnosti ter prek tekstno-kontekstnih primerjav, presoj in medpredmetnih povezav razvijajo medkulturno zmožnost.

3 CILJI IN VSEBINE

Vsebine jezikovnega in književnega pouka so razdeljene na vsebinske sklope s procesno-

razvojnimi cilji. V primerjavi z u nim na rtom iz leta 1998 se je pove al obseg izbirnih vsebin in dejavnosti. Pri razporeditvi vsebin in ciljev po sklopih je upoštevano priporo eno razmerje med splošnimi in posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splošna znanja so namenjena vsem

dijakom/dijakinjam in jih mora u itelj/u iteljica obvezno obravnavati, posebna znanja pa so dodatna ali poglobljena znanja, ki jih u itelj/u iteljica lahko obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese svojih dijakov/dijakinj.

Splošna znanja pri jezikovnem pouku so zapisana pokon no, posebna znanja poševno, izbirne vsebine pa polkrepko.

Pri pouku književnosti so splošna znanja procesno-razvojni cilji pouka književnosti, navedeni v razdelku 3.2.1, pri vsebinskih sklopih književnega pouka v razdelku 3.2.2 pa temeljni pojmi iz

(9)

literarne vede v levem stolpcu, pripadajo a obvezna besedila za obravnavo v desnem stolpcu (razdelek I) in obvezna doma a branja. Posebna znanja pa so izbirna literarna besedila v razdelku I s pripadajo imi temeljnimi pojmi iz literarne vede, izbirna obvezna doma a branja ter

prostoizbirna besedila.

3.1 JEZIKOVNI POUK

3.1.1 Procesno-razvojni in vsebinski sklopi jezikovnega poka

OBLIKOVANJE IN RAZVIJANJE ZAVESTI O JEZIKU, NARODU IN DRŽAVI Dijaki/dijakinje si uzaveš ajo

vlogo prvega/maternega jezika in njegove prednosti pred tujimi jeziki ter oblikujejo posebni odnos do svojega prvega/maternega jezika,

vlogo slovenš ine v Republiki Sloveniji in za njene državljane ter oblikujejo posebni odnos do slovenš ine kot državnega in uradnega jezika,

vlogo slovenš ine in drugih jezikov v organih EU,

vlogo madžarš ine oz. italijanš ine v delu Prekmurja oz. v delu slovenske Istre, vlogo slovenš ine v zamejstvu in izseljenstvu,

ve plastnost/raznovrstnost slovenš ine in jezikov nasploh, vlogo sporazumevanja v vsakdanjem življenju.

Dijaki/dijakinje spoznavajo

osnovne jezikovne družine v Evropi in njihove pomembnejše jezike (v 1. letniku),

razvoj slovenš ine skozi as in narodnostno-jezikovna prizadevanja tistih Slovencev, ki so pomembno prispevali k oblikovanju slovenskega knjižnega jezika ter k njegovemu ohranjanju in razvijanju (v 4. letniku).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI (URADNEGA) POGOVARJANJA

Dijaki/dijakinje poslušajo in gledajo naslednje vrste posnetih ali odigranih uradnih pogovorov:*

1. 2. 3. 4.

raziskovalni p., pogajalni p., prepri evalni

p., okroglo

mizo/sestanek.

* Predlagana je obravnava po letnikih (možna pa je tudi strnjena obravnava).

Pred poslušanjem/gledanjem

opisujejo potek pogovarjanja,

predstavljajo na ela u inkovitega in vljudnega pogovarjanja, opisujejo zgradbo govorjenih dvogovornih besedil,

predstavljajo vrste pogovorov ter zna ilnosti tiste vrste pogovora, ki ga bodo poslušali in tudi tvorili, ter povedo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem/gledanjem pogovora.

Po poslušanju in gledanju

raz lenjujejo pogovor (npr. okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, tvarno),

(10)

vrednotijo u inkovitost, ustreznost in razumljivost sogovorcev, njuno jezikovno in slogovno zmožnost ter zmožnost nebesednega sporazumevanja,

prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste pogovora ter jih primerjajo z zna ilnostmi istovrstnih neuradnih pogovorov in uradnih pogovorov druge vrste,

se pripravijo na sodelovanje v pogovoru dane vrste.

S sogovorcem odigrajo pogovor dane vrste – pri tem upoštevajo na ela uspešnega pogovarjanja.

Po pogovarjanju

poslušalci raz lenjujejo pogovor, ga vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, nastopajo a vrednotita svoj in sogovor ev prispevek,

vsi u enci presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost pogovarjanja ter izdelajo na rt za izboljšanje te svoje zmožnosti.

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI (URADNEGA) DOPISOVANJA Dijaki/dijakinje berejo naslednje vrste uradnih dopisov:*

1. 2. 3. 4.

vabilo, zahvalo, opravi ilo,

prošnjo prijavo, pritožbo.

* Predlagana je obravnava po letnikih (možna pa je tudi strnjena obravnava).

Pred branjem

opisujejo potek dopisovanja,

predstavljajo na ela u inkovitega in vljudnega dopisovanja, opisujejo zgradbo zapisanih dvogovornih besedil,

predstavljajo vrste dopisov ter zna ilnosti tiste vrste dopisa, ki ga bodo brali in tudi pisali, ter povedo, na kaj bodo pozorni med branjem dopisa.

Po branju

raz lenjujejo dopis (npr. tvarno/oblikovno, okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno), vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost,

prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste dopisa ter jih primerjajo z zna ilnostmi istovrstnih neuradnih dopisov in uradnih dopisov druge vrste,

se pripravijo na pisanje dopisa dane vrste (npr. izberejo ustrezno strategijo, izdelajo na rt).

Pišejo dopis – pri tem upoštevajo na ela uspešnega dopisovanja.

Po pisanju

vrednotijo svoj dopis in dopise sošolcev ter utemeljujejo svoje mnenje,

poslušajo mnenja sošolcev o svojem dopisu ter izrekajo svoje (ne)strinjanje z njimi, odpravijo napake v svojem dopisu in prepišejo dopis,

poro ajo o svoji strategiji pisanja dopisa ter jo primerjajo s strategijami sošolcev,

presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost kriti nega branja in pisanja dopisov ter izdelajo na rt za izboljšanje teh svojih zmožnosti.

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI KRITI NEGA SPREJEMANJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL

Dijaki/dijakinje sprejemajo (tj. berejo in/ali poslušajo in gledajo) naslednje vrste enogovornih neumetnostnih besedil:

1. 2. 3. 4.

predstavitev

osebe, publicisti no

poro ilo, strokovni/poljudno

-znanstveni lanek, predavanje, besedilo politi ne

(11)

predstavitev postopka, predstavitev kraja/

države, besedilo ekonomske propagande, predstavitev naprave,

življenjepis, referat, javno obvestilo/

vabilo/

zahvalo/

opravi ilo, reportažo,

komentar, esej,

seminarsko nalogo,

propagande, zakon/statut/uprav no odlo bo, zapisnik.

Pred sprejemanjem sodelujejo v vodenem pogovoru

o strategijah poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil,

o na elih u inkovitega poslušanja oz. branja enogovornih neumetnostnih besedil, o vrstah enogovornih neumetnostnih besedil,

o zna ilnostih tiste besedilne vrste, ki jo bodo sprejemali, ter o tem, na kaj bodo pozorni med sprejemanjem besedila;

nato izberejo ustrezno strategijo branja oz. poslušanja enogovornega besedila.

Po sprejemanju

raz lenjujejo besedilo (npr. okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno, povedno, tvarno), vrednotijo njegovo u inkovitost, ustreznost, razumljivost in pravilnost,

prepoznavajo, posplošujejo in povzemajo zna ilnosti dane vrste besedila ter jih primerjajo z zna ilnostmi enogovornih neumetnostnih besedil druge vrste,

poro ajo o svoji strategiji sprejemanja besedila ter jo primerjajo s strategijami sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost kriti nega sprejemanja enogovornih besedil in izdelajo na rt za izboljšanje te svoje zmožnosti,

se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila ( e je to na rtovano v sklopu Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil).

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI TVORJENJA ENOGOVORNIH NEUMETNOSTNIH BESEDIL Dijaki/dijakinje tvorijo (tj. govorno nastopajo in/ali pišejo) enogovorna besedila, in sicer:

tvorijo besedilo tiste vrste, ki so jo pred tem že sprejemali, tj.

1. 2. 3. 4.

predstavitev osebe, predstavitev postopka, predstavitev kraja/

države,

predstavitev naprave, besedilo ekonomske propagande,

življenjepis – lastni in/ali izbrane osebe,

referat, reportažo,

komentar, esej,

seminarsko nalogo,

esej, zapisnik;

pripovedujejo o svojih doživetjih, predstavljajo umišljene dogodke/svetove, poro ajo o zanimivih/aktualnih dogodkih, predstavljajo svoje mnenje o aktualnih dogodkih, obnavljajo in ocenjujejo knjigo/film/prireditev, predstavljajo svoje poklicne ipd. na rte.

Pred tvorjenjem sodelujejo v vodenem pogovoru

o strategijah tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil,

o na elih uspešnega tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil, o vrstah enogovornih neumetnostnih besedil in

o zna ilnostih tiste vrste enogovornega neumetnostnega besedila, ki ga bodo tvorili;

(12)

nato se pripravijo na pisanje oz. na govorni nastop (npr. izberejo ustrezno strategijo, izdelajo na rt, po raznih virih iš ejo manjkajo e podatke, urejajo podatke, izdelajo ponazorila ipd.).

Po tvorjenju

vrednotijo razumljivost, zanimivost, resni nost, aktualnost, živost, u inkovitost, ustreznost in jezikovno pravilnost svojega zapisanega besedila/govornega nastopa in zapisanih besedil/govornih nastopov sošolcev ter utemeljujejo svoje mnenje,

poslušajo mnenja sošolcev o svojem besedilu/govornem nastopu ter izrekajo svoje (ne)strinjanje z njimi,

odpravijo napake v svojem zapisanem besedilu in ga prepišejo,

poro ajo o svoji strategiji pisanja besedila oz. govornega nastopanja ter jo primerjajo s strategijami sošolcev,

presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svojo zmožnost kriti nega sprejemanja in pisanja enogovornih besedil oz. govornega nastopanja ter izdelajo na rt za izboljšanje teh svojih zmožnosti.

RAZVIJANJE POIMENOVALNE, SKLADENJSKE, PRAVORE NE, PRAVOPISNE IN SLOGOVNE ZMOŽNOSTI TER ZMOŽNOSTI NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA Dijaki/dijakinje razvijajo POIMENOVALNO ZMOŽNOST tako, da

pred sprejemanjem besedil ali po njem predstavljajo pomen danih besed in frazemov iz besedila, med tvorjenjem besedil poimenujejo prvine stvarnosti … in pri tem pazijo, da ne ponavljajo istih besed,

prepoznavajo poimenovalne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo, v 2. letniku sistemati no

predstavljajo pomene ve pomenskih besed in smiselno uporabljajo ve pomenske besede, lo ujejo blizuzvo nice, predstavljajo njihov pomen in jih smiselno uporabljajo,

iš ejo sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke, besede iz iste besedne družine in iz istega tematskega polja,

nadomeš ajo opisne besedne zveze s tvorjenkami in obrnjeno, nadomeš ajo proste besedne zveze s frazemi in obrnjeno, nadomeš ajo prevzete besede z doma imi in obrnjeno.

Dijaki/dijakinje razvijajo SKLADENJSKO ZMOŽNOST tako, da

po sprejemanju besedil predstavljajo pomen povedi/zvez povedi ter pretvarjajo skladenjsko zapletene povedi v preprostejše,

med tvorjenjem besedil skladajo besede v povedi, povedi v zveze povedi in replike v zveze replik – pri tem upoštevajo pomenska in slovni na razmerja ter lenitev po aktualnosti,

prepoznavajo skladenjske napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo,

v 3. letniku sistemati no dopolnijo dejanje z njegovim vršilcem, prizadetim … in tvorijo enostav ne povedi,

predstavljajo isto dejanje na tvorni in trpni na in,

poro ajo o prvotnem govornem dogodku na razne na ine,

dopolnijo dani dogodek s slede im/hkratnim dogodkom, z njegovim nasprotjem/oviro … in tvorijo priredno zložene povedi,

dopolnijo dano dejanje z opisom njegovega vršilca, prizadetega, kraja … in tvorijo podredno zložene povedi,

združujejo pomensko povezane povedi v priredno ali podredno zložene povedi, podredno zložene povedi pa nato strnjujejo v enostav ne povedi z navadnimi stav nimi leni,

odpravljajo ponavljanje besed v zvezah povedi, ponovljene besede pa zamenjajo s sopomenkami … oz. jih izpuš ajo,

združujejo zveze povedi s ponovljenimi prvinami v povedi s prilastkovim odvisnikom, te pa nato strnjujejo v povedi s polstavki, desnimi in levimi prilastki,

(13)

opazujejo zaporedje besed in delov povedi ter odpravljajo napake.

Dijaki/dijakinje razvijajo PRAVORE NO ZMOŽNOST tako, da poslušajo knjižno izreko in si jo skušajo uzavestiti,

v 1. letniku sistemati no spoznavajo, vadijo in utrjujejo knjižni izgovor posameznih besed in povedi,

prepoznavajo pravore ne napake v svojih in tujih besedilih ter jih odpravljajo, skušajo med govornim nastopanjem govoriti im bolj knjižno.

Dijaki/dijakinje razvijajo PRAVOPISNO ZMOŽNOST tako, da

v 1., 2. in 3. letniku sistemati no spoznavajo, nadgrajujejo in utrjujejo pravila o zapisovanju glasov,

o deljenju besed,

o pisanju prevzetih besed,

o pisanju skupaj, narazen ali z vezajem, o rabi velike za etnice in

o rabi lo il,

prepoznavajo pravopisne napake v svojih in tujih besedilih, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke,

med pisanjem upoštevajo pravopisna pravila.

Dijaki/dijakinje razvijajo SLOGOVNO ZMOŽNOST tako, da

opazujejo svoje in tuje sporazumevanje v slovenš ini v raznih okoliš inah, prepoznavajo jezikovne zvrsti in jim dolo ajo ustrezne okoliš ine sporo anja, uporabljajo okoliš inam ustrezne jezikovne zvrsti ter izražajo mnenje o ustreznosti jezikovnih zvrsti pri drugih govorcih,

po sprejemanju besedila sklepajo o okoliš inah nastanka besedila in povedo, iz katerih prvin besedila so jih prepoznali,

pred tvorjenjem besedila analizirajo okoliš ine sporo anja, med tvorjenjem pa izbirajo njim ustrezne besede, besedne zveze, stav ne vzorce ipd.,

v 1. in 2. letniku sistemati no

predstavljajo pragmati no pogojene nesporazume med sporo evalcem in naslovnikom ter razloge zanje,

izrekajo isto govorno dejanje na razne na ine ter vsakemu izreku dolo ijo ustrezne okoliš ine, raz lenjujejo dane okoliš ine sporo anja in uporabijo ustrezen izrek govornega dejanja, prirejajo isto besedilo za razne naslovnike in pojasnjujejo svoje priredbe,

besedam iz dvojice dolo ajo slogovno vrednost in povedo, v katerih okoliš inah bi lahko uporabili slogovno zaznamovano besedo,

v besedilih ali v skupini besed prepoznavajo slogovno zaznamovane besede/besedne zveze in jih zamenjajo s slogovno nezaznamovanimi,

vrednotijo ustreznost svojih in tujih besedil, prepoznavajo slogovne napake, jih odpravljajo in utemeljujejo svoje popravke.

Dijaki/dijakinje razvijajo ZMOŽNOST NEBESEDNEGA SPORAZUMEVANJA tako, da

med pogovarjanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, opazujejo sogovor eve nebesedne spremljevalce govorjenja, prepoznavajo njihovo vlogo in se nanje

odzovejo, nato v pogovoru vrednotijo u inkovitost in ustreznost sogovor evih in svojih nebesednih spremljevalcev govorjenja,

med sprejemanjem besedil opazujejo njihove nebesedne dele in nebesedne spremljevalce pisanja oz. govorjenja, prepoznavajo njihovo vlogo ter vrednotijo njihovo u inkovitost in ustreznost, si pred govornim nastopanjem oz. pred pisanjem besedila pripravijo vidna nebesedna ponazorila, nato jih smiselno uporabljajo med govornim nastopanjem oz. jih smiselno vklju ujejo v zapisano besedilo,

med govornim nastopanjem zavestno uporabljajo nebesedne spremljevalce govorjenja, med pisanjem pa nebesedne spremljevalce pisanja; nato sodelujejo v pogovoru o njihovi ustreznosti in u inkovitosti.

(14)

Dijaki/dijakinje med razvijanjem vsake od navedenih zmožnosti presojajo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na to svojo zmožnost ter izdelajo na rt za njeno izboljšanje.

RAZVIJANJE METAJEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Dijaki/dijakinje sproti (tj. v vseh štirih letnikih) usvajajo

ZNA ILNOSTI TISTIH BESEDILNIH VRST, KI JIH NATO SAMI TVORIJO (gl. seznam besedilnih vrst v sklopih Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja, Razvijanje zmožnosti (uradnega)

dopisovanja in Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil); svoje znanje o zna ilnostih dane besedilne vrste nato uporabijo (in tudi preverijo) pri tvorjenju besedila dane vrste;

MERILA ZA VREDNOTENJE BESEDIL in ta nato upoštevajo pri vrednotenju svojih in tujih besedil;

MERILA ZA VREDNOTENJE ZMOŽNOSTI SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL ter ta nato upoštevajo pri vrednotenju svoje in tuje zmožnosti sprejemanja in tvorjenja besedil.

Dijaki/dijakinje v 1. letniku sistemati no usvajajo

NA ELA USPEŠNEGA DVOGOVORNEGA IN ENOGOVORNEGA SPORAZUMEVANJA; v vseh letnikih jih upoštevajo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresni evanje v tujih besedilih;

STRATEGIJE SPREJEMANJA IN TVORJENJA BESEDIL; v vseh letnikih jih upoštevajo pri tvorjenju in sprejemanju besedil ter presojajo njihovo uresni evanje v tujih besedilih.

Dijaki/dijakinje v 2. letniku

sistemati no usvajajo temeljne POMENSKE, SLOGOVNE, IZVORNE, TVORBNE, OBLIKOVNE IN TVARNE ZNA ILNOSTI BESEDE,

vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na rabo in razumevanje besede ter na svoje poznavanje zna ilnosti besed,

izdelajo na rt za odpravljanje težav pri rabi in razumevanju besed.

sistemati no usvajajo STAV NO LENSKO SESTAVO STAVKA in STAV NO SESTAVO POVEDI, vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na tvorjenje in razumevanje enostav nih in ve stav nih povedi ter na prepoznavanje stav no lenske sestave stavka in stav ne sestave povedi,

izdelajo na rt za odpravo svojih težav pri tvorjenju in razumevanju enostav nih in ve stav nih povedi ter pri dolo anju stav no lenske sestave stavka in stav ne sestave povedi,

sistemati no usvajajo POVEDNOZVEZNO SESTAVO ENOGOVORNIH BESEDIL in SEKVEN NO-

REPLI NO SESTAVO DVOGOVORNIH BESEDIL,

vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na tvorjenje in razumevanje zvez povedi (oz. enogovornih besedil) in zvez replik (oz. dvogovornih besedil),

izdelajo na rt za odpravo svojih težav pri tvorjenju in razumevanju zvez povedi (oz. enogovornih besedil) in zvez replik (oz. dvogovornih besedil).

sistemati no utrjujejo, nadgrajujejo, povzemajo in uporabljajo spoznanja O TEMELJNIH BESEDILNIH VRSTAH in O NJIHOVIH ZNA ILNOSTIH,

vrednotijo u inek pridobljenega vsebinskega in procesnega znanja na svoje poznavanje zna ilnosti raznih besedilnih vrst ter na tvorjenje in sprejemanje besedil,

izdelajo na rt za odpravo svojih težav pri poznavanju zna ilnosti raznih besedilnih vrst ter pri tvorjenju in sprejemanju besedil raznih vrst.

3.2 KNJIŽEVNI POUK

3.2.1 Procesno-razvojni cilji obravnave vsebinskih sklopov, navedenih v podpoglavju 3.2.2:

(15)

RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI BRANJA IN INTERPRETIRANJA KNJIŽEVNIH BESEDIL Dijaki/dijakinje berejo književna besedila:

Na za etku šolanja berejo predvsem njihovemu bralnemu razvoju dostopna, tematsko in žanrsko zanimiva besedila iz sodobnosti in preteklosti.

V nadaljevanju šolanja berejo obvezna besedila iz slovenske in prevodne književnosti iz poglavitnih obdobij, zvrsti in tem in izbirna besedila po dogovoru z u iteljem.

Na koncu šolanja berejo zvrstno-tematsko oblikovani sklop integralnih besedil za problemsko, raziskovalno in ustvarjalno branje ter za primerjanje besedil, za njihovo vrednotenje in uvrš anje v kontekst.

Po branju interpretirajo besedila, in sicer tako, da

izražajo svoje doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje književnih besedil, sodelujejo v pogovoru,

tvorijo govorjeno oz. zapisano enogovorno besedilo, npr.

pripravijo govorne nastope o svojem branju besedil iz vsebinskih sklopov, recitirajo ali uprizarjajo obvezna in izbirna besedila,

pišejo eseje,

pišejo ustvarjalna besedila.

RAZVIJANJE (SPLOŠNE) SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI

Dijaki/dijakinje ob branju književnih besedil, ob dialoškem odzivanju nanje in ob tvorjenju enogovornih besedil o njih oz. o književnosti razvijajo tudi svojo (splošno) sporazumevalno zmožnost, npr.

zmožnost izrekanja in utemeljevanja svojega mnenja, zmožnost sprejemanja drugotnih neumetnostnih besedil,

zmožnost tvorjenja u inkovitih, ustreznih, razumljivih in jezikovno pravilnih drugotnih neumetnostnih besedil.

PRIDOBIVANJE KNJIŽEVNEGA ZNANJA Dijaki/dijakinje

pri branju in interpretaciji v besedilih prepoznavajo, raz lenjujejo, definirajo in na novih primerih preizkušajo literarnointerpretativne prvine s podro ja literarne teorije in zgodovine ter se zavedajo njihovega pomena za razumevanje in razvrš anje literarnih del,

književna besedila iz slovenske in prevodne književnosti asovno razvrš ajo, spoznavajo in samostojno povzemajo zna ilnosti literarnozgodovinskih obdobij, smeri, poetik avtorjev in lastnosti prebranih del,

primerjajo bistvene razvojne zna ilnosti slovenske književnosti in kulture z razvojnimi zna ilnostmi drugih književnosti in kultur,

pridobljeno znanje iz literarne zgodovine in teorije uporabljajo pri vrednotenju in aktualizaciji pomena posameznih in splošnih literarnih pojavov.

ŠIRJENJE SPOZNANJ O KNJIŽEVNOSTI, KRITI NA AKTUALIZACIJA, NJIHOVO UVRŠ ANJE V ŠIRŠI KULTURNO-RAZVOJNI KONTEKST

Dijaki/dijakinje

(16)

vrednotijo pomen književnih obdobij, smeri, poetik in del za kulturni razvoj in jih aktualizirajo s stališ a osebne in družbene izkušnje,

povezujejo književni pouk z drugimi predmeti (predvsem z družboslovno-humanisti nimi), spremljajo medijske obravnave, predelave in aktualizacije književnih besedil,

spremljajo aktualne književne in kulturne dogodke, uporabljajo IKT.

3.2.2 Vsebinski sklopi

UVOD V OBRAVNAVO KNJIŽEVNOSTI Branje, pridobivanje temeljnih pojmov iz literarne teorije, aktualizacija in refleksija pomena besedne umetnosti

Recepcijsko zanimiva besedila raznih zvrsti in tem po izbiri u itelja in dijakov:

1. Bralec, branje, literarno branje, avtor.

2. Književnost kot besedna umetnost, prvine literarnosti; književnost in druge umetnosti;

književnosti in kultura, pomen književnosti v sodobnem svetu.

3. Književne zvrsti (lirika, epika, dramatika;

visoka/elitna, množi na - žanri; mladinska, za odrasle, asovne zvrsti; nacionalna, prevodna);

Poglavitni pojmi književne zgradbe in sloga.

a) Izbrana besedila iz mladinske književnosti

b) Besedila iz nabora obveznih in prostoizbirnih besedil v tem u nem na rtu

c) Žanrska besedila

ANTI NA KNJIŽEVNOST

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila 1. Literarnointerpretativne prvine:

- trojanski in tebanski mit, junaštvo, spor med posameznikom in oblastjo, usoda, ljubezen ...

- junaško-mitološki ep, anti na dramatika, - anti na lirika

- homerska primera, heksameter, zgradba tragedije, tragi no, vloga zbora, katarza 2. Oznaka obdobja:

- asovna umestitev, obdobja, predstavniki - grška in rimska kultura in mitologija,

anti no gledališ e, svet ljudi, bogov in polbogov, usoda

I. Obvezna besedila:

a) Homer: Iliada/Vergil: Eneida b) Sofoklej: Kralj Ojdip/Antigona c) Aristofan: Aharnjani/Plavt: Dvoj ka

) Sapfo: Svatovska pesem/ Katul: Blagoslov ljubezni/Horac:

Carpe diem

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)

(17)

3. Pomen anti ne književnosti za razvoj evropskih književnosti in kulture ter njen pomen danes

BIBLIJA IN KNJIŽEVNOSTI STAREGA ORIENTA

- zaveza izraelskega ljudstva z Bogom, dogodki iz izraelske zgodovine, Jezusovo delovanje, trpljenje in božanskost, kesanje in odpuš anje, ljubezenski motivi … - prilika-parabola, legenda, psalm,

ljubezenska lirika, zgodba

- paralelizem, primera, oblikovne zna ilnosti zgodbe

2. Oznaka obdobja:

- asovna in prostorska umestitev starojudovske in drugih orientalskih književnosti

- vloga verskih in moralno-filozofskih sistemov v razvoju orientalskih književnosti, krš anstvo, nastanek in zgradba Biblije

3. Kulturni, moralni in literarni pomen Biblije, biblijski motivi in ideje v delih slovenskih in drugih evropskih

književnikov

a) Ehnaton: Himna son nemu božanstvu/Ep o Gilgamešu b) Sveto pismo: O izgubljenem sinu/Svatba v galilejski Kani c) Sveto pismo: Psalm 130/129 (Iz globo ine)/Visoka pesem

) Sinuhejeva zgodba/Tiso in ena no : Zgodba o grbcu

KNJIŽEVNOST SREDNJEGA VEKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM

- verski in posvetni motivi, krš anske predstave o posmrtnem življenju, greh in pokora, trubadurska/viteška ljubezen … - versko alegori ni ep, viteški roman,

trubadurska in viteška lirika, pridiga/homilija

- zgradba Božanske komedije, jezikovne in slogovne zna ilnosti pridige, slogovne zna ilnosti trubadurske lirike

2. Oznaka obdobja:

- asovna in prostorska umestitev, predstavniki

- konec anti nih civilizacij, fevdalizem, razvoj krš anstva, cerkvena in posvetna umetnost, latinš ina in novi evropski jeziki

I . Obvezna besedila:

a) Dante: Božanska komedija

b) Rudel: Pesem o daljni ljubezni/Villon: Balada o obešencih/Roman o Tristanu in Izoldi/ Burka o jezi nem dohtarju

c) Brižinski spomeniki

(18)

3. Kulturni, literarni in jezikovni pomen Brižinskih spomenikov, vpliv srednjeveške književnosti na evropsko književnost, aktualnost srednjeveških motivov in tem

RENESANSA

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila 1. 1. Literarnointerpretativne prvine:

2. - renesan ne ideje in humanizem (ob udovanje narave in harmonije stvarstva ter lovekove telesne in duševne lepote, uživanje v utnosti, poudarjanje svobodnega razuma in

posameznika, ob udovanje mo i in oblasti) 3. - sonet (petrarkizem), novela, roman - parodija

na viteške romane), elizabetinsko gledališ e;

renesan na tragedija, komedija;

4. - zgradba novele in zbirke; primerjava oseb:

don Kihot, San o Pansa - idealizem, realizem v odnosu do sveta, tragikomi nost;

5. drama kot besedna in kot gledališka stvaritev 2. Oznaka obdobja:

- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske razmere v Italiji v (14.) in v Evropi v 15. in 16. stoletju; humanizem, vzpon meš anstva, odkritja, ustvarjalnost na drugih umetniških podro jih, renesansa v Dubrovniku

- zna ilnosti renesan ne književnosti; spojitev srednjeveških in anti nih tradicij v novodobne - glavni predstavniki in njihovo delo

3. Pomen renesanse in humanizma ter njun vpliv na razvoj nacionalnih književnosti v Evropi in njun pomen danes

a) Petrarca: O blažen bodi as … / Michelangelo Buonarroti: O no , o mra ni as

b) Boccaccio: Novela o sokolu /Andreuccio iz Perugie/O bistroumni Filipi

c) Cervantes: Don Kihot

) Shakespeare: Hamlet / Romeo in Julija

SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila 6. 1. Literarnointerpretativne prvine:

- protestantske ideje, kratke zgodbe

(eksempli) za ponazoritev versko-moralnih naukov;

- zvrsti cerkvene književnosti, polliterarna besedila, pridiga, nabožna verzifikacija;

- zna ilnosti Trubarjevega jezika in sloga;

retori ne prvine; alegori no moraliziranje, baro ni slog

a) Trubar: En regišter ... (Proti zidavi romarskih cerkva) b) Trubar: Te cerkve božje zuper nje sovražnike tožba inu molitev/Krelj: Prošna za mir

c) Dalmatin: Predgovor k Bibliji/Bohori : Predgovor v Arcticae horulae

(19)

2. Oznaka obdobja:

- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske razmere na Slovenskem v 16., 17. in 18.

stoletju (turški vpadi, kme ki upori, širjenje reformacije, zmaga protireformacije);

ustvarjalnost na drugih umetniških podro jih;

- zna ilnosti reformacije (protestantizma), protireformacije, baroka;

- Dalmatin in drugi protestantski pisci; katoliški pisci

1. Pomen protestantizma za razvoj slovenske književnosti in knjižnega jezika, kulturni in nacionalni pomen; pomen baro nih pridig na razvoj slovenskega pripovedništva

) Svetokriški: Na noviga lejta dan

EVROPSKI KLASICIZEM IN RAZSVETLJENSTVO

- racionalizem, empirizem, zavra anje nazadnjaštva, razumnost, nasprotovanje zaostalosti, fanatizmu, predsodkom, nasilju;

- liki v klasicisti ni komediji, med loveški odnosi, ljudomrzništvo …;

- vrste komi nosti;

- komedija nravi, roman 2. Oznaka obdobja:

družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske razmere v Evropi v 17 in 18. stoletju, utemeljitev absolutizma, utrjevanje plemstva, osamosvajanje meš anstva, francoska revolucija

- asovna umestitev klasicizma in razsvetljenstva ter predromantike

- predstavniki klasicizma in razsvetljenstva ter njihovo delo

3. Pomen klasicizma in razsvetljenstva ter njegov vpliv na slovensko književnost in na razvoj nacionalnih književnosti v Evropi in njen pomen danes

a) La Fayette: Kneginja Klevska/Racine: Fedra b) Swift: Gulliverjeva potovanja/Voltaire: Kandid ali optimizem

c) Molière: Tartuffe/Ljudomrznik

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)

SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

(20)

7. 1. Literarnointerpretativne prvine:

- minljivost življenja, hrepenenje, maš evanje, zlo in in kazen, sovraštvo, ljubezen;

- pesništvo: lirske pesmi, balade, romance;

pripovedništvo (bajka, pravljica, pripovedka, legenda …);

- zna ilnosti ljudskega sloga

(ljudska števila, okrasni pridevniki,

komparacije, ponavljanja, pomanjševalnice, dialektizmi, prispodobe …)

2. Opredelitev pojma:

- ljudsko slovstvo in slovstvena tradicija;

ponarodela pesem; razli ice;

- od starodavnih mitov, poganstva, srednjega veka do danes;

- zapisovalci ljudskega slovstva neko in danes

3. Pomen in vpliv ljudskih motivov in likov na slovensko umetnost in književnost

a) Trgaj mi rožice/ Dekle na sred morja b) Lepa Vida/Rošlin in Verjanko c) Kurent/Sveti Lukež

RAZSVETLJENSTVO V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI

- razsvetljenske ideje: pou nost, optimizem, utilitarizem;

- alpska posko nica, sinekdoha;

- komedija, vrste komike, satiri ne prvine;

- predelava Beaumarchaisove komedije Figarova svatba

2. Oznaka obdobja:

- narodne, družbeno-, kulturno- in

duhovnozgodovinske razmere na Slovenskem v 18.

in na za etku 19. stoletja (vladavina cesarice Marije Terezije in Jožefa II., družbene reforme;

ilirske province, vrnitev avstrijske oblasti);

- delovanje preroditeljev;

- predstavniki in njihovo delo

3. Pomen razsvetljenstva za slovensko nacionalno identiteto, za etki slovenskega gledališ a, prva samostojna pesniška zbirka

a) Vodnik: Zadovoljni Kranjc/Ilirija oživljena b) Linhart: Ta veseli dan ali Mati ek se ženi

(21)

KNJIŽEVNOST EVROPSKE PREDROMANTIKE IN ROMANTIKE

- razdvojenost subjekta med idealom in stvarnostjo, poudarjanje ustev, domišljije, zatekanje v preteklost, izjemni literarni junaki ipd.;

- predromanti no sentimentalno pripovedništvo, romanti na lirsko-epska pesnitev, romanti na lirika, zgodovinski roman, kratka pripoved s poudarjenimi

ustvenimi in fantasti nimi sestavinami 2. Oznaka obdobja:

- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske okoliš ine: propadanje idej francoske revolucije, Evropa po Napoleonu, ob utje ujetosti posameznika v

»nelepo resni nost«, vpliv predromantike;

- asovna umestitev evropske in slovenske romantike, predstavniki

3. Pomen romanti ne književnosti danes (aktualizacije, medijske predstavitve, aktualnost romanti nega utenja)

a) Rousseau: Julija ali Nova Heloiza/ Goethe: Trpljenje mladega Wertherja

b) Byron: Romanje grofi a Harolda/ Puškin: Jevgenij Onjegin

c) Goethe: Faust

) Puškin: Pesnik/Lermontov: Jadro / Leopardi: Sam sebi / Heine: Lorelei

d) Lermontov: Junak našega asa/Poe: Maska Rde e smrti

II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo po izboru u iteljev in u encev

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila

1. F. Prešeren, osebnost in delo, literarnointerpretativne prvine:

a) zgodnje Prešernovo ustvarjalno obdobje – oblikovno tematske zna ilnosti, romanca;

b) zrelo obdobje Prešernovega pesniškega razvoja – ljubezenska, nacionalna, pesniška, bivanjska tematika, pesniške oblike – sonet, stanca, romanti na pesnitev idr.;

c) pozno obdobje Prešernovega pesniškega ustvarjanja – oblikovno tematske spremembe, balada

2. Zna ilnosti obdobja: splošni in kulturnozgodovinski okvir, predstavniki kulturnega življenja, njihov pomen za literarni, jezikovni, kulturni in nacionalni razvoj

3. Pomen Prešerna in sodobnikov skozi as

a) Prešeren: H ere svet b) Prešeren: Slovo od mladosti c) Prešeren: Sonetje nesre e (1., 5., 6.)

) Prešeren: Sonetni venec (1., 7., 8., 15.) d) Prešeren: Krst pri Savici

e) Prešeren: Pevcu

f) Prešeren: Nezakonska mati g) Prešeren: Zdravljica

h) Prešeren: Neiztrohnjeno srce

i) J. Cigler: Sre a v nesre i/J. Turnograjska: Nedolžnost in sila/A. M. Slomšek: Blaže in Nežica v nedeljski šoli

(22)

MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM

Temeljni pojmi iz literarne vede Obvezna in prostoizbirna besedila Literarnointerpretativne prvine:

- kme ko življenje, življenje podeželskih izobražencev in malomeš anov, vaški posebneži, zgodovinska preteklost

a) Jenko: Obrazi (V., VII., X.)

b) Gregor i : loveka nikar/Ujetega pti a KNJIŽEVNOST EVROPSKEGA REALIZMA IN NATURALIZMA

- doživljanje stvarnosti kot sile, ki v temeljih dolo a loveško življenje, kriti en, resen odnos do nje;

- nov tip literarnega junaka iz meš anskega, delavskega, kme kega sveta;

- motivi in teme iz vsakdanjega življenja, so asne družbe in njenih problemov; v naturalizmu razširitev snovi, motivov in tem;

- pomen pripovedništva, razmah romana in uveljavitev novih tipov romana (družbeni, socialni, vojni), cikli romanov, roman epopeja;

nove poteze v novelistiki; nove dramske vrste v prozi (družbeno-kriti na drama, tezna drama, psihološka drama);

- literarne osebe, dogajalni prostor in as, slog ter zgradba;

- novosti v pripovedni tehniki: od vsevednega k personalnemu pripovedovalcu

2. Oznaka obdobja:

- razvoj meš anske, kapitalisti ne družbe,

propadanje plemstva, francoska julijska revolucija 1830, revolucionarni val 1848; nove filozofske ideje; silovit razvoj naravoslovnih ved;

- asovna umestitev evropskega realizma in naturalizma, predstavniki, razli ni tipi realizma, primerjava zna ilnosti francoskega in ruskega realizma

3. Pomen obdobja, njegov vpliv na slovensko književnost ter na moderne književne struje 20.

stoletja

a) Stendhal: Rde e in rno / Balzac: O e Goriot / Flaubert: Gospa Bovary

b) Gogolj: Mrtve duše/Tolstoj: Vojna in mir / Dostojevski: Zlo in in kazen

c) Zola: Beznica/Germinal

) Gogolj: Plaš /Maupassant: Nakit

d) Gogolj: Revizor/Ibsen: Strahovi/Strindberg:

Gospodi na Julija

(23)

(pripovedništvo); narava, refleksija, ljubezen, domovina (poezija);

- nastanek in razmah pripovedne proze

(povest, roman, novela, zna ajevka/obraz); v poeziji ob lirskih (sonet, obraz, svobodne pesniške oblike) tudi epsko-lirske pesniške oblike (balada in romanca);

- literarne osebe, dogajalni prostor in as, slog in zgradba pripovednih besedil;

- pripovedna tehnika in pripovedovalec;

- oblika in slog pesniških besedil 2. Oznaka obdobja:

- vpliv zgodovinskih in politi nih dogodkov (mar na revolucija 1848, Bachov

absolutizem), program Zedinjene Slovenije, mladoslovenci in staroslovenci, tabori,

italnice;

- literarni programi (Levstik, Celestin) in prepletanje umetnostnih smeri, romanti ne in realisti ne prvine;

- asovna umestitev obdobja in predstavniki 3. Pomen obdobja za slovenski književni razvoj, predvsem pripovedništvo 20. stoletja

tožba/Njega ni

c) Aškerc: Mejnik/Zimska romanca/Iškarjot ) Jur i : Deseti brat/Levstik: Pismo Jur i u o desetem bratu

d) Kersnik: Jara gospoda/Agitator e) Jenko: Tilka/Jur i : Tele ja pe enka f) Tav ar: Cvetje v jeseni/Visoška kronika

KNJIŽEVNOST EVROPSKE MODERNE

- subjektivno doživljanje sveta in poudarjanje estetskega doživetja, beg v domišljijo in preteklost, trenutni utni vtisi, predstave in razpoloženja, razkroj sveta, dekaden na omama;

- lirika, pripovedništvo, dramatika; pesem v prozi, rtice, pravljice, novele, dekaden na igra …;

- motivi, ideje in slog pesemskih besedil;

- poeti na dekaden na drama, svetopisemski motivi, slog;

- impresionisti ni slog v dramatiki 2. Oznaka obdobja:

- vzpon meš anstva in ustanovitev novih nacionalnih držav v 2. polovici 19. stoletja, razmah kolonialnega imperializma, silovit razvoj znanosti, industrije in tehnike, velike migracije, gospodarske krize in ostre socialne napetosti;

a) Baudelaire: Pesem o albatrosu/Sorodnosti/

Tujec/Omamljajte se!

b) Verlaine: Jesenska pesem/Rimbaud: Pijani oln/Mallarmè: Nam bo nedolžni, živi in prekrasni dan

c) Wilde: Saloma / ehov: ešnjev vrt

(24)

- v umetnostni odpor zoper realizem in naturalizem s pojavom nove romantike, dekadence in simbolizma; esteticizem in larpurlartizem;

- asovna umestitev obdobja, predstavniki 3. Pomen obdobja za književnost in umetnost

na Slovenskem

KNJIŽEVNOST SLOVENSKE MODERNE

- romanti ne ideje, motivi in teme, obogateni s prvinami dekadence in simbolizma;

družbenokriti ne in satiri ne teme v pripovedništvu in dramatiki;

- razcvet lirike (sonet, svobodne pesniške oblike, gazela, podoknica, kme ka pesem), pripovedništva ( rtica, povest, novela, roman) in dramatike (komedija, farsa, tragedija, poeti na drama, ljudska igra) ter polliterarnih oblik;

- verzni prestop, zvo ni u inki, personifikacija, prispodobe, simboli, ritem, verz;

- zgradba pripovednih besedil;

- dramska zgradba, satira 2. Oznaka obdobja:

- družbenopoliti ne razmere na Slovenskem ob koncu 19. stoletja (avstrijska raznorodovalna politika; gospodarski pritiski, množi no izseljevanje); balkanske vojne, prva svetovna vojna, majniška deklaracija, ustanovitev kraljevine SHS;

- smeri in tokovi slovenske moderne;

- sodobniki slovenske moderne;

- asovna umestitev obdobja, predstavniki 3. Pomen slovenske moderne za evropeizacijo slovenske književnosti; aktualnost sporo ila slovenske nove romantike za sodobnega loveka

a) Kette: Na trgu/Na molu San Carlo/Pijanec b) Murn: Ko dobrave se mra e/Pesem o ajdi/Sneg/Nebo, nebo/Vlahi

c) Župan i : Ti skrivnostni moj cvet/ Manom Josipa Murna Aleksandrova (I, III)/Duma/

Slap/Vihar (V zarje Vidove)

) Cankar: Na klancu/Hiša Marije Pomo nice/

Martin Ka ur

d) Cankar: Skodelica kave/Sova/Gospod stotnik/Kostanj posebne sorte

e) Cankar: Za narodov blagor/Kralj na

Betajnovi/Pohujšanje v dolini šentflorjanski/

Hlapci

f) Gradnik: Pisma (1., 5., 7.)

g) Izidor Cankar: S poti/Kraigher: Kontrolor Škrobar/Zofka Kveder: Misterij žene II. Prostoizbirna besedila za individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)

SVETOVNA KNJIŽEVNOST V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA

- ljubezen in smrt, slutenje

onostranskosti, zavest in nezavedno,

(25)

notranje življenje in doživljanje, avtobiografskost, ob utja usodnosti in grotesknosti bivanja;

- lirika, epika, dramatika; španska romanca, moderna lirika, moderna novela, moderni roman, moderna drama, »ženstvena pisava«;

- nadrealisti ni motivi, simbolika barv;

- pripovedna tehnika modernega romana, nehotni spomin, tok zavesti, notranji monolog, doživljeni/polpremi govor;

- groteska v pripovedništvu 2. Oznaka obdobja:

- družbeno-, kulturno- in

duhovnozgodovinske okoliš ine:

prelom stoletja z ob utji usodnosti in konca nekega obdobja,

oktobrska revolucija, prva svetovna vojna, španska državljanska vojna, Einsteinovi teoriji relativnosti, Husserlova fenomenologija in Freudova psihoanaliza – zbujanje nezaupanja v gotovost in obvladljivost

stvarnega materialnega sveta, raziskovanje nad utnega sveta in notranjega sveta zavesti in nezavednega;

- smeri (dadaizem, futurizem, simbolizem, nadrealizem, ekspresionizem, socialisti ni realizem, modernizem) in njihova

asovna umestitev;

- predstavniki in dela

3. Pomen obdobja za razvoj slovenske in svetovne književnosti in umetnosti po 2. svetovni vojni

a) Rilke: Panter/Apollinaire: Cona/García Lorca: Vitezova pesem/Eliot: Pusta dežela/Pasternak: Hamlet/Pound: Canto/

Tagore: Pesem zahvale/Cvetajeva: Življenju*

b) Proust: Combray / Joyce: Ulikses / Woolf:

Gospa Dalloway

c) Kafka: Preobrazba/Mann: Smrt v Benetkah ) Bulgakov: Mojster in Margareta

d) Pirandello: Henrik IV./Brecht: Mati Korajža

* Predlagamo obravnavo 2—3 pesmi.

(26)

SVETOVNA KNJIŽEVNOST V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

- odtujenost od sveta; svoboda kot breme;

absurdnost bivanja; breztalnost; popredmetenost sveta; subjektivizem; relativizem; spoznavna, bivanjska, vrednostna in metafizi na negotovost;

a) Szymborska: Radost pisanja /Plath: rni vran v deževnem vremenu/Paz: Pred Slovenska književnost v prvi polovici 20. stoletja

- ekspresionisti na usmerjenost v notranji svet, stiska, razklanost, katastrofi na prihodnost evropske civilizacije; izražanje eti nih doživljajev (novi lovek);

- ekspresionisti na estetika (u inki grdega, prenapetega, neskladnega; pomen grotesknosti):

- lirska poezija; usmeritev k najmodernejšim slogovnim vzorom (konstruktivizem);

- socialni realizem kot novi tip angažiranega realizma; razmerje do socialisti nega realizma;

povezanost s slovenskim nacionalnim vprašanjem; regionalna obarvanost; razmah pripovedništva; snovna, motivna in tematska navezanost na kme ki svet;

- obsežnost in raznovrstnost pesništva v asu 2.

svetovne vojne 2. Oznaka obdobja:

- as družbenih sprememb kot posledica prve svetovne vojne, oktobrske revolucije, razpada Avstro-Ogrske in nastanka novih držav; izguba etni nega ozemlja, gospodarska kriza in

izseljevanje; nazorsko lo evanje;

- novi literarni tokovi: ekspresionizem in

avantgardna gibanja ter družbenokriti ni socialni realizem; uporniško medvojno pesništvo;

- asovna umestitev obdobja in predstavniki 3. Pomen obdobja za slovenski književni in družbeno-

kulturni razvoj; aktualizacije

I. OBVEZNA BESEDILA:

a) Kosovel: Balada/Slutnja

b) Kosovel: Ekstaza smrti/Nokturno c) Kosovel: Pesem št.X / Kons 5

) Pregelj: Matkova Tina

d) Grum: Dogodek v mestu Gogi

e) Prežih: Boj na požiralniku/Samorastniki f) Kosma : Sre a/Kranjec: Povest o dobrih ljudeh/Režonja na svojem

g) Bartol: Alamut/Al Araf

h) A. Vodnik: Pomladna pesem/Ve erni oblaki/

B. Vodušek: Olj ni vrt/Bleš e a tihota visokega dne

i) Bor: Sre anje/Kajuh: Bosa pojdiva

J) Balanti : Zasuta usta/Ne isti as/Hribovšek:

Jabolko na mizi/Osamelost

II. PROSTOIZBIRNA BESEDILA za individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo (Priloga)

(27)

udežno, magi no in realnost; želja po vrnitvi pristne izkušnje; kulturna drugost in druga nost;

kolonialno nasilje in odpor;

- drama absurda, eksistencialisti na drama, roman (eksistencializma, magi nega realizma,

postmodernisti ni, postkolonialni), novi roman, novi novi roman, žanrski roman, kratka zgodba (postmodernisti na, minimalisti na), lirika;

- eksistencialisti ne ideje in filozofija absurda v pripovedništvu in dramatiki; dramska in

pripovedna tehnika;

- groteskne in satiri ne prvine v dramatiki, magi ni realizem v pripovedništvu;

- medbesedilnost, metafikcija 2. Oznaka obdobja:

- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske okoliš ine: druga svetovna vojna, problem

holokausta, Evropa in svet po drugi svetovni vojni, leto 1968, osamosvajanje kolonialnih držav okrog leta 1960, postindustrijska družba, informatizacija in virtualizacija, postkolonializem, globalizacija;

- smeri (eksistencializem, gledališ e absurda, novi roman, magi ni realizem, postmodernizem, minimalizem, postkolonialna književnost) in njihova asovna umestitev;

3. Pomen obdobja in aktualizacije

za etkom/Neruda: Nastanejo ljudje/

Senghor: rna žena/Prevert: Barbara*

b) Hemingway: Komu zvoni/Faulkner: Svetloba v avgustu

c) Borges: Aleph/ García Márquez: Sto let samote/Morrison: Ljubljena

) Camus: Tujec/Fowles: Ženska francoskega poro nika/ Süskind: Parfum/ Calvino: e neke zimske no i popotnik/ Mahfouz: Pot med pala ama

d) Sartre: Zaprta vrata /Ionesco: Plešasta pevka/

Beckett: akajo Godota / Williams:

Tramvaj poželenje/Barnes: Prerekanja

* Predlagamo obravnavo 2—3 pesmi.

(28)

SLOVENSKO PESNIŠTVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

- motivi in teme ljubezni, vsakdanjega življenja, melanholije, dvoma, resignacije, zvestoba humanisti nim vrednotam, ironi no in satiri no razreševanje bivanjskih dilem;

- tesnoba, groza, nemo , tematika smrti, smisla in absurdnosti življenja, ironi nost, grotesknost, fantasti ne prvine, pomen pesništva;

- motivi osebnega življenja in eti nega opredeljevanja;

- brezosebni lirski subjekt, pesmi podobe, moderna lirska balada, svobodna skladnja, svobodni verz, konkretna poezija, pesem v prozi, pomen soneta 2. Oznaka obdobja:

- obnova porušene domovine, politi ne, socialne in kulturne razmere v socializmu, po letu 1990 nacionalna osamosvojitev in sprememba družbeno- ekonomskega sistema; pomen književnih glasil (Beseda, Revija 57, Perspektive, Sodobnost, Nova revija, Literatura);

- smeri in tokovi: intimizem, ekspresionizem in simbolizem, modernizem, eksistencializem, poezija absurda, literarnoumetniške avantgarde in

ultramodernizem, postmodernizem, novi intimizem;

- asovna umestitev obdobja in predstavniki 3. Pomen obdobja za slovenski književni razvoj.

Vpetost v sodobno književno in kulturno dogajanje;

razmerje med tradicijo, modernizmom in

postmodernizmom; nagrade; medijska in družbena angažiranost avtorjev ...

I. OBVEZNA BESEDILA:

a) Kocbek: De ek na drevesu/Kdo sem/Udovi : Fantazija v mestu na vodi

b) Menart: Croquis/Celuloidni pajac

c) Krakar: Med iskalci biserov I, IV,VII/Pav ek:

Še enkrat glagoli/Zlobec: Pobeglo otroštvo ) Kovi : Južni otok/Psalm

d) Dane Zajc. Veliki rni bik/ rni de ek e) Strniša: Ve erna pravljica/ Vrba/Makarovi : Poroka/ Odštevanka/ Kravos: Zamejska žalostna f) Šalamun: Stvari/Mrk/Gobice

g) Jesih: Grizljal sem svin nik/Nekega dne ob uri, ko mra i se/B. A. Novak: Zima

h) U. Zupan: Psalm- magnolije v aprilskem snegu/Zapuš anje hiše, v kateri sva se ljubila/Maja Vidmar: Ne bojim se/A. Šteger:

Povabilo na aj/M. Haderlap: Dekla

(29)

SLOVENSKO PRIPOVEDNIŠTVO V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

- druga svetovna vojna, socialna in moralna kritika, življenjska resignacija in pesimizem, bivanjska in eti na problematika, avtobiografskost, notranje doživljanje, folklorno izro ilo, zgodovina in usoda, erotika, virtualnost resni nosti, iskanje minimalne pristnosti;

- novela, (tradicionalna, postmodernisti na, minimalisti na) kratka zgodba, roman (družbeni, vojni, zgodovinski, eksistencialisti ni,

modernisti ni, postmodernisti ni, potopisni, eroti ni, avtobiografski, antiutopi ni, kriminalni, znanstvenofantasti ni, novi roman)

- modernisti ni pripovedni postopki, verizem, pripovedovalec, slog

2. Oznaka obdobja:

- družbeno-, kulturno- in duhovnozgodovinske okoliš ine: v povojnem obdobju uradno

spodbujanje socialisti nega realizma in preganjanje

»zahodnih, meš anskih« vplivov, nato postopno prodiranje modernih literarnih smeri; ob utja bivanjske negotovosti, spoznavne relativnosti, ideološke konstruiranosti zgodovine; od

osemdesetih let naprej (nacionalna osamosvojitev in sprememba družbeno-ekonomskega sistema) pod vplivom postmodernega ob utja virtualnosti sveta ter vdora postmoderne družbe in kulture izrazit porast kratke zgodbe in popularnih žanrov;

- smeri (socialni in socialisti ni realizem,

psihološki realizem, eksistencializem, novi roman, modernizem, ludizem, slovenski magi ni realizem, postmodernizem, minimalizem, »ženstvena pisava«) in njihova asovna umestitev;

3. Pomen obdobja za slovenski književni razvoj.

Vpetost sodobnega pripovedništva in avtorjev v književno in kulturno dogajanje. Razmerje med sodobnim in tradicionalnim pripovedništvom in postmodernizmom; nagrade; angažiranost avtorjev ...

a) Kocbek: rna orhideja/Blažena

krivda/Zupan: Menuet za kitaro/Zidar: Sveti Pavel

b) Kova i : Resni nost/Prišleki

c) Lipuš: Zmote dijaka Tjaža / Hieng: udežni Feliks / Rebula: Sen ni ples / Šeligo: Triptih Agathe Schwarzkobler

) Jan ar: Severni sij/Posmehljivo poželenje/Katarina, pav in jezuit/Smrt pri Mariji Snežni / Bojetu: Filio ni doma / Lainš ek: Namesto koga roža cveti/Ki jo je megla prinesla / Blatnik: Plamenice in solze/Zakon želje

(30)

SLOVENSKA DRAMATIKA V DRUGI POLOVICI 20. STOLETJA

- tradicionalni motiv v sodobni dramatiki, poeti na drama, eksistencialisti ne prvine;

modernisti na komedija; moderna groteskna drama; sodobna socialnokriti na drama;

- jezikovna razgibanost; pogovorne prvine; pokrajinska obarvanost 2. Oznaka smeri: tematska, dramaturška

iskanja in smeri v povojni dramatiki 3. Gledališke ustanove, radijske in

televizijske igre in spremljevalno dogajanje (nate aji, nagrade, medijske prezentacije, režiserski projekti)

a) Smole: Antigona/Kozak: Afera b) Zajc: Voranc/Strniša: Samorog/Žabe c) Jan ar: Veliki briljantni val ek/Zupan i : Vladimir/Razred

) Jesih: Grenki sadeži pravice/Jovanovi : Norci

Obvezno doma e branje 1. Obvezna besedila:

Sofoklej: Kralj Ojdip/Antigona Zgodbe Svetega pisma (izbor)

Cervantes: Don Kihot/Boccaccio: Dekameron (izbor)/Shakespeare: Romeo in Julija/ Hamlet Linhart: Ta veseli dan ali Mati ek se ženi/Kreft: Kranjski komedijanti

Prešeren: Krst pri Savici

Tolstoj: Vojna in mir/Dostojevski: Zlo in in kazen/Stendhal: Rde e in rno/Flaubert: Gospa Bovaryjeva

Jur i : Deseti brat/Kersnik: Jara gospoda/Tav ar: Visoška kronika/Kratka proza slovenskega realizma (izbor)

Gogolj: Revizor/Ibsen: Strahovi/Wilde: Saloma/ ehov: ešnjev vrt

Cankar: Hlapci/Za narodov blagor/Kralj na Betajnovi/Pohujšanje v dolini šentflorjanski Svetovna novela 19. in 20. stoletja (izbor, Klasje)

Grum: Dogodek v mestu Gogi/Od Ivana Preglja do Cirila Kosma a (izbor novel, Klasje) Bulgakov: Mojster in Margareta/Kafka: Proces/Camus: Tujec

2. Eno ali dve prostoizbirni besedili v vsakem letniku

3. Sklop besedil kot podlaga za pisanje eseja v zadnjem letniku

(31)

4 PRI AKOVANI DOSEŽKI

Pri akovani dosežki izhajajo iz zapisanih ciljev, vsebin in kompetenc. Za to, da dijak/dijakinja doseže pri akovani dosežek, poskrbi u itelj/u iteljica z na rtovanjem in izvedbo pouka,

dijak/dijakinja pa s svojim delom in odgovornostjo v skladu s svojimi sposobnostmi. Pri akovani dosežki so zapisani splošno, kar pomeni, da jih bodo dijaki/dijakinje dosegali v razli nem obsegu in na razli nih taksonomskih stopnjah.

4.1 JEZIKOVNI POUK

4.1.1 Dijak/dijakinja ima razvito zavest o jeziku, narodu in državi.

Dokaže jo tako, da

poimenuje svoj prvi/materni jezik ter predstavi njegove prednosti pred drugimi jeziki in njegov položaj v R Sloveniji,

predstavi vlogo slovenskega jezika v svojem življenju (tj. prvi/materni jezik, drugi

jezik/jezik okolja, tuji jezik), v R Sloveniji, v delu slovenske Istre in Prekmurja, v organih EU ter v zamejstvu in izseljenstvu,

predstavi vlogo drugih jezikov v R Sloveniji ter vlogo madžarš ine v delu Prekmurja in oz. italijanš ine v delu slovenske Istre,

našteje jezikovne zvrsti, predstavi zanje ustrezne okoliš ine in nekaj njihovih zna ilnosti, našteje osnovne jezikovne družine v Evropi in njihove zna ilne predstavnike,

predstavi bistvene zna ilnosti temeljnih mejnikov v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika.

4.1.2 Dijak/dijakinja ima razvito zmožnost (uradnega) pogovarjanja.

Dokaže jo tako, da

v vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca tvori u inkovite, ustrezne, smiselne, razumljive in pravilne replike,

raz lenjuje tuje pogovore (in sicer okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno-

-skladenjsko in tvarno) ter jih vrednoti; svoje mnenje utemelji s strokovnimi argumenti.

(32)

4.1.3 Dijak/dijakinja ima razvito zmožnost (uradnega) dopisovanja.

Dokaže jo tako, da

v vlogi pobudnega in odzivnega dopisovalca piše u inkovite, ustrezne, razumljive in pravilne dopise raznih vrst,

raz lenjuje tuje dopise (in sicer okoliš insko, naklonsko, pomensko, besedno-skladenjsko in tvarno) ter jih vrednoti; svoje mnenje utemelji s strokovnimi argumenti.

4.1.4 Dijak/dijakinja ima razvito zmožnost kriti nega sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil.

Dokaže jo tako, da

bere ali posluša (in gleda) besedila, raz lenjuje sprejeto besedilo, tj. dolo i

o okoliš ine njegovega nastanka (npr. sporo evalca, naslovnika, kraj in as sporo anja, družbeno vlogo sporo evalca, njegovo družbeno razmerje do naslovnika, njegovo ustveno stanje in ustveno razmerje do naslovnika) ter predstavi tiste jezikovne prvine, na podlagi katerih se je tako odlo il,

o namen tvorca besedila in predstavi tiste jezikovne prvine, na podlagi katerih se je tako odlo il,

o temo besedila ter podteme/klju ne besede in bistvene podatke – te strukturira v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih to k, preglednice ipd.; nato obnovi besedilo,

o prevladujo e pomensko razmerje v besedilu in prevladujo i na in razvijanja teme, o vlogo in pomen danih besed, povedi, delov povedi … iz besedila, nebesednih

delov besedila ter nebesednih spremljevalcev pisanja/govorjenja, vrednoti sprejeto besedilo, svoje mnenje pa utemelji s strokovnimi argumenti,

poro a o svoji strategiji sprejemanja besedila, primerja jo s t. i. fazami sprejemanja ter predstavi svoje napake/pomanjkljivosti in razloge zanje.

4.1.5 Dijak/dijakinja ima razvito zmožnost tvorjenja enogovornih neumetnostnih besedil (tistih vrst, ki so predpisane v UN).

Dokaže jo tako, da