r
( M - GeoSraf i Ja
B 21 III
GEOGR. OBZORNIK
/1971 3
9 1
4 9 0 9 4 9 0 0 5 2 9 , 1.
Leto X V I I I . Številka 1 - 2
r k
Ljubi ¡ana 1971
Haog^oos^^
V S E B I N A Stran Č L A N K IM . N a t e k , Selitvena d i n a m i k a v SR S l o v e n i j i v l e t i h 1959-1968 (s 3 kart a m i ) . . 1
I. V r i i e r , U r b a n i z a c i j a Jugoslavije 12 A . Lah, Program " b e l e r e v o l u c i j e " v Iranu 18 L. T o n č i č , Kontejnerski premet (z 1 diagramom) 23 D. N o v a k , Kraški i z v i r i v h i d r o g e o l o g i j i 27 J. M e d v e d , O izhodiščih za spreminjanje učnega načrta g e o g r a f i j e v o b v e z n i Sol i . 30
J . M e d v e d , Izhodiščne misli o idejnem osnutku atlasov za šole . 34
O . T i c h y , Problemi d i d a k t i k e zemljepisa v Češkoslovaški 39
K N J I Ž E V N O S T
A k t u a l n a vsebina geografskega vestnika 1970 ( M . N a t e k ) 44
K r o n i k a Doba ( M . N a t e k ) 4 6
D R O B N E N O V I C E
N o v a mesto v LR B o l g a r i j i (M. Natek) 48 N o v i podatki o prebivalstvu ZSSR ( M . N a l e k ) 50
Prebivalstvo na Kitajskem ( M . N a t e k ) . 53 Razmere v r u r a l n i h p o d r o č j i h Latinske Amerike (L. Gosar) 55
N o v o o g e o t e r m i č n i stopnji (I. Gams) 57
D R U Š T V E N E V E S T I
In meiTioriam Z o r k i Rojh - K l e m e n č i č e v i (S. Samobor-Hradil) 58 O b č n i zbor G e o g r a f , društva Slovenije a p r i l a 1971 (I. Furlan) 59
Poročilo o e k s k u r z i j i v Beneško Slovenijo ( M . N a t e k ) 61 Razstava u č n i h piipomočkov za pouk g e o g r a f i j e (T. O b l a k ) 63
Slika na naslovni strani: M o t i v s pomurske vasi (Foto V . Finžgar)
U M M r I 14! ¡Al I K , i « o p i s ia (loografiko vzgojo in izobrait o . U h a j a štirikrat latno. Izdaja Geografsko društvo Slove- n f je, 1 icfsek n ijeo-jr a f sk i pouk. Ilrednt iki odbor: dr. Ivan a m s , d r . Svetozar ileilč, dr. V l a d U i r Kokole, d r . Avguštin lah, (ore '¡blak, Kara Nadin U , 1'rednik Mara Uadinja, Ljubljana, iirintovška 1 . Upravnik C11 a Mar jotii.
It f l a n e (,I)S je l e t n a naročnina 16 II d i n a r j e v , i a n o f l a n e in uslanove ?0 N dinarjev. Naročajte in vplaču|te n» naslov:
"Geografski o b z o r n i k " , L j u b l j a n a , Aškerčeva casta 12. ' t o v . t e k . rai. W I . 676 - 28B - 1 /a vsebino •lankov so odgovorni avtorji sami liskala: tiskarna zavoda ¡a statistiko v Ljubljani
geografski obzornik ^ ^
časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo 1971
Milan Natek
Selitvena dinamika v SR Sloveniji v letih 1959 - 1 9 6 8
Tudi za slovenski prostor so z n a č i l n a n a j r a z l i č - nejša selitvena g i b a n j a p r e b i v a l s t v a . Prav v n j i h se neposredno z r c a l i gospodarska in družbena r a z - vitost Slovenije. Številne r a z l i k e med posamezni- mi o b m o č j i naše r e p u b l i k e pa so dejanski pobud- n i k i in usmerjevalci s e l i t v e n i h t o k o v . Ti so nam- reč usmerjeni proti vsem močnejšim žariščem n e - agrarnih d e j a v n o s t i , to se pravi proti mestom in drugim industrijskim ter u r b a n i z i r a n i m naseljem.
Seveda pa v vsem tem prebivalstvenem g i b a n j u , k i ima za posledico številne fiziognomske in strukturno-vsebinske spremembe bodisi v o d š e l i - t v e n i h bodisi v d o s e l i t v e n i h o b m o č j i h , ne sprem- ljamo samo današnjih družbeno-gospodarskih p r o - cesov, temveč tudi številne take procese iz p r e - t e k l o s t i . In prav v t e h , k i so se v d e s e t l e t j i h vsebinsko in k v a n t i t a t i v n o s p r e m e n i l i , predruga- č i l i svojo vzročno pogojenost, je treba g l e d a t i današnje selitve prebivalstva pri nas.
V osnovi smemo t r d i t i , da so selitve usmerjene v n a j r a z l i č n e j š e smeri. Vendar pa je treba pri tem upoštevati predvsem p r e v l a d u j o č e smeri, s čimer se nam zarišejo osnovna doselitvena (¡mi- gracijska) in odselitvena (emigracijska) o b m o č j a . Pokazalo se j e , da imajo gospodarsko močno r a z - v i t a žarišča izredno p r i v l a č n o moč in p r i v a b l j a - jo prebivalstvo ne samo iz svojega neposrednega z a l e d j a , temveč mnogokdaj tudi iz precej o d d a - l j e n i h in gospodarsko manj r a z v i t i h o b m o č i j . D a - nes so skoraj vse nekmetijske v e j e gospodarstva t i s t e , k i s svojo r a z v i t o s t j o , gospodarsko in d r u ž - beno pomembnostjo p r i v l a č i j o in s tem tudi nepo- sredno pospešujejo p r i s e l j e v a n j e l j u d i , bodisi s p o d e ž e l j a , bodisi z drugih d e a g r a r i z i r a n i h , pa vendarle še slabo r a z v i t i h o b m o č i j , a l i pa z o b - m o č i j , k i so gospodarsko preveč enostransko u -
smerjena.
V p r i č u j o č e m prispevku se bom o m e j i l na p r i k a z selitvene d i n a m i k e prebivalstva v S l o v e n i j i v l e - t i h 1959 do 1968. Z a n i m a l o nas bo predvsem vprašanje o usmerjenosti selitev p r e b i v a l s t v a pri nas. Katera o t m o č j a na Slovenskem so se v z a d - n j i h desetih l e t i h p r a z n i l a i n s tem tudi i z g u b - l j a l a svoj gospodarski in družbeni pomen, katera pa so se nadpoprečno r a z v i j a l a in s tem postaja- la izredno p r i v l a č n a za l j u d i s širšega območja a l i celo iz o d d a l j e n i h p r e d e l o v . Za osnovo na- šemu p r i k a z u bodo s l u ž i l i uradni podatki s e l i t v e - ne statistike Zavoda SRS za s t a t i s t i k o , k i so zbrani in u r e j e n i po o b č i n a h ' . Zaradi p r e g l e d - nosti in v e č j e nazornosti pa smo se o d l o č i l i , da bomo v prispevku zbrano g r a d i v o o b r a v n a v a l i po v e č j i h t e r i t o r i a l n i h enotah, to ie po stalnih d e - mografskih r a j o n i h prve stopnje . Ker so demo- grafski rajoni precej v e č j e t e r i t o r i a l n e enote kor pa o b č i n e , se bomo mogli tudi s tem z a v a r o v a t i pred pogostimi a n o m a l i j a m i , k i se lahko p o k a ž e - jo pri o b r a v n a v i in i n t e r p r e t a c i j i podatkov po o b - č i n a h . Seveda pa se s tem v prispevku ne odre- kamo p r i k a z u in o s v e t l i t v i k a r a k t e r i s t i č n i h p o j a - vov v procesu p r e b i v a l s t v e n i h selitev po o b č i n a h . Slednje nam tako in tako ostajajo izhodiščna p o - stavka za spoznavanje in u g o t a v l j a n j e s e l i t v e n i h pojavov in procesov v z a d n j i h desetih l e t i h . Še z enega v i d i k a je potrebno o p o z o r i t i na v r e d - notenje p o d a t k o v , k i smo j i h z b r a l i in u r e d i l i po demografskih r a j o n i h . O b j a v l j e n e tabele nam ne n u d i j o vpogleda v selitveno g i b a n j e prebivalstva med p o e d i n i m i demografskimi r a j o n i , temveč pred- s t a v l j a j o le vsoto osnovne statistične e v i d e n c e , k i je zbrana in urejena za območje vsake posa-
mezne o b č i n e . Prav zato nam zbrano g r a d i v o n a j b o l j ustreza za p r i k a z selitvene d i n a m i k e na območju občine kot celote kakor t u d i za u g o t o - v i t e v , kako je poedina o b č i n a s prebivalstvenim gibanjem povezana z drugimi o b č i n a m i v repu- b l i k i , z drugimi republikami v J u g o s l a v i j i a l i celo s t u j i n o . Iz našega pregleda pa smo i z l o č i - l i m e d k r a j e v n e selitve na območju posamezne o b - č i n e kakor tudi selitve med posameznimi m a t i č n i - mi uradi v o k v i r u o b č i n e oziroma preselitve v na- selju samem. Skratka, upoštevali smo samo tiste s e l i t v e , k a t e r i h k o n č n i r e z u l t a t (selitveni saldo) neposredno v p l i v a na rast števila p r e b i v a l s t v a v o b č i n i .
I. BRUTO SELITVE V SR S L O V E N I J I V O B D O B - JU 1959-1968
Obsežnost p r e b i v a l s t v e n i h selitev lahko prikažemo z bruto m i g r a c i j s k o mero; to je razmerje števila migrantov do p r e b i v a l s t v a območja in je i z r a ž e - no v %o • Za SR Slovenijo u g o t a v l j a m o , da je bruto migracijska stopnja znašala v obravnavanem desetletju ^ J ^ t j i e m j g p r e č j u po 55 % a , kar p o - m e n i , da je b i l a v tem času v k l j u č e n a v s e l i t v e - ni tok več kot p o l o v i c a našega p r e b i v a l s t v a . Se- veda so tudi v tem pogledu pomembne r a z l i k e med posameznimi o b m o č j i . V p r e d e l i h zahodne Slovenije (dem. rajon II. stopnje) je znašala stopnja bruto m i g r a c i j 6 6 , 9 % o , v vzhodni Slo- v e n i j i le 4 6 , 7 % o . Potemtakem je mobilnost p r e - b i v a l s t v a v v z h o d n i S l o v e n i j i precej n i ž j a kot pa v zahodnih p r e d e l i h r e p u b l i k e .
Poleg tega u g o t a v l j a m o , da je b i l a i n t e n z i t e t a prebivalstvenega preseljevanja v zadnjem p e t l e t - nem razdobju (1964-68) slabotnejša ( 4 8 , 4 %o) kot pa v prejšnjem razdobju ( 1 9 5 9 - 6 3 ; 6 1 , 9 % o ) , saj se je zmanjšala za dobro p e t i n o . N a j m o č n e j - ši padec bruto migracijske mere z a z n a m u j e j o o b - močja vzhodne S l o v e n i j e , in sicer za 3 0 , 3 % (od 2 5 , 7 % y koroško-štajerskem rajonu do 3 5 , 5 %b
v zasavsko-savinjskem p r e d e l u ) , v zahodni Slove- n i j i pa le za dobro osmino. O b tem je še treba p r i p o m n i t i , da se je edino v l j u b l j a n s k e m demo- grafskem rajonu stopnja b i u t o selitev le neznatno zmanjšala (od 113,5 na 108,9 % o ) , v drugih dveh r a j o n i h zahodne Slovenije pa v o b s e g u , k i je z n a č i l e n tudi za druga območja na Sloven- skem.
Samo s prikazom bruto migracijske mere pa mo- remo med posameznimi o b m o č j i zabrisati š t e v i l - ne r a z l i k e , k i so pomembne za pokrajinsko p o - dobo. Tako npr. lahko p r i d e j o v skupino z ena-
ko bruto m i g r a c i j s k o stopnjo območja z močno prevlado p r i s e l j e v a n j a in i z r a z i t o emigracijska področja (npr. v o b č i n i Lenart znašajo bruto m i - g r a c i j e v l e t i h 1959-68 v letnem poprečju po 6 1 , 5 % o , v V e l e n j u 55 % o , v Šentjurju pri C e l j u 5 0 , 6 %o in v C e l j u 5 1 , 8 % o , v N o v i G o r i c i pa 27 %o in v Tolminu 2 9 , 3 %o i t d . ) . Z a t o je za poznavanje s e l i t e v , usmerjenosti n j i - h o v i h tokov in u č i n k o v najpomembnejše, da se seznanimo tako s stopnjo p r i š e l j e v a n j a kakor t u - di s stopnjo i z s e l j e v a n j a . To nam omogoča, da ugotovimo tudi k o n č n i ( š t e v i l č n i ) efekt p r e b i v a l - stvenih s e l i t e v .
I I . PRISELJEVANJE V O B Č I N E SR SLOVENIJE V LETIH 1959-68.
Danes so skoraj vse neagrarne dejavnosti n a j p o - membnejša p r i v l a č n a moč za vse o b l i k e p r e b i v a l - stvenih s e l i t e v . Z a t o so tudi vse najpomembnej- še selitve usmerjene proti vsem pomembnejšim žariščem neagrarnih d e j a v n o s t i , k i v današnjem obdobju tudi na našem o z e m l j u preraščajo v ene- ga najpomembnejših p r e o b l i k o v a l c e v p o d e ž e l j a oziroma naše p o k r a j i n e sploh.
Podrobnejši vpogled v statistično g r a d i v o p r e b i - valstvenega p r i s e l j e v a n j a v o b č i n e , in če te z d r u ž i m o , v demografske rajone 1. stopnje, nam p o k a ž e , da so tudi v tem pogledu občutne r a z - l i k e med zahodno in vzhodno S l o v e n i j o . V l e - t i h 1959-68 je b i l o p r i s e l j e v a n j e najmočnejše v vseh p e t i h l j u b l j a n s k i h o b č i n a h (v poprečju 68%o na l e t o ) . O k r o g 40 p r i s e l j e n c e v na 1000 p r e b i - v a l c e v so imele letno še vse tri obalne o b č i n e in M a r i b o r . N o j s l a b o t n e j š e pa je b i l o p r i s e l j e v a - nje v Prekmurje ( 9 , 8 %o l e t n o ) , v občine I d r i - ja ( 1 0 , 2 % o ) , Tolmin ( 1 1 , 9 % o ) , M o z i r j e ( 1 2 , 2 % o ) , v Radlje ( 1 3 , 0 %o) pa v Vipavsko d o l i n o (14 %o) in Ptuj (14,1 %o). V tem času je tudi v o b č i n o N o v a G o r i c a p i i š l o le o k i o g 147 p r i s e l j e n c e v na 1000 p r e b i v a l c e v . Skratka, k a i t a i n t e n z i t e t e p r i s e l j e v a n j a na območja naših o b č i n nam p o k a ž e , da je b i l o p r i s e l j e v a n j e n a j - močneje na gospodarsko i z r a z i t o r a z v i t a območja pa tudi v p r e d e l e , ki j i h je v zadnjem obdobju z a j e l a močnejša i n d u s t t i a l i z a c i j a .
N a drugi strani pa u g o t a v l j a m o , da je v zahod- ni S l o v e n i j i , zlasti še Primorska s Škofjeloškim h r u b o v j e m , sklenjeno o b m o č j e , k j e i je b i l o v z a d n j i h desetih l e t i h manj kot 160 p r i s e l i t e v na 1000 p r e b i v a l c e v . Podobnih območij je v v z h o d - n i S l o v e n i j i m a n j , i n jip ta se p o j a v l j a j o prostor-
Tabela 1. SELITVENA D I N A M I K A V SR S L O V E N I J I (po demografskih r a j o n i h ) V LETIH 1959-1968
Rajon 1. stopnje Prise i t v e Odšel i t v e
Rajon 1. stopnje
š t e v i l o v %0 število v % 0
L j u b l j a n s k i 153 752 6 2 , 5 121 823 4 9 , 5
G o r e n j s k i 45 804 2 0 , 2 4 0 259 1 7 , 8
Primorsko - notranjski 4 6 7 0 6 2 2 , 8 44 184 2 1 , 6
Z A H O D N A S L O V E N I J A 246 262 3 6 , 4 206 266 3 0 , 5
Koroško - štajerski 86 454 3 3 , 1 74 053 2 8 , 3
Podravsko - pomurski 35 413 1 5 , 4 48 128 2 0 , 9
Zasavsko - savinjski 52 997 2 1 , 7 55 277 2 2 , 6
Dolenjski 39 042 1 8 , 6 5 0 528 2 4 , 1
V Z H O D N A S L O V E N I J A 213 906 2 2 , 6 227 986 2 4 , 1
S K U P A J S RS 460 168 2 8 , 3 434 252 2 6 , 7
sko d o k a j osamljeno (poleg Prekmurja uvrščamo v to skupino še območje Ptujskega p o l j a s H a l o z a - m i , del Dravske d o l i n e s Kobanskim in Gornjo.
Savinjsko d o l i n o ) . Tudi naslednja jakostna skupi- na (s 161 do 200 priseljencev na 1000 p r e b i v a l - cev) je na Slovenskem izredno močno razširjena.
Z a n j o je z n a č i l n o , da zajema celotno N o t r a n j - sko i n D o l e n j s k o , del Bele k r a j i n e , Zasavje in Posavje pa O b s o t e l j e , p o r e č j e D r a v i n j e oziroma Polskave in M i s l i n j e i d r . Vse te navedbe nam govore, da je k o l i k o r t o l i k o močnejše p r i s e l j e v a - nje (t. j . nad 2 7 , 1 %o letno) omejeno le na p o - samezna j e d r a , k i j i h o b l i k u j e j o neagrarne dejav nosti v mestnih a l i v industrijskih n a s e l j i h . K o l i - kor v e č j i pa je delež kmetijskega o z i r o m a n e u r - banskega p r e b i v a l s t v a na posameznih o b m o č j i h ,
Tabela 2. SELITVE PO D E M O G R A F S K I H R A J O N I H SR SLOVENIJE V LETIH 1959-63 I N 1964-68
Rajon:
O b d o b j e 1959-63 O b d o b j e 1964-68
Rajon:
p r i s e l i t v e odšel i t v e prise l i t v e odšel i t v e š t e v i l o % o število % o število % o število % o Ljubi janski 73 441 6 2 , 5 59 992 5 1 , 0 80 311 6 1 , 5 61 831 4 7 , 4 G o r e n j s k i 26 311 2 3 , 8 22 798 2 0 , 6 19 493 1 6 , 6 17 461 1 4 , 9 Primorsko-notranjski 26 929 2 6 , 6 24 814 2 4 , 5 19 777 1 9 , 0 19 370 1 8 , 6 Z A H O D N A S L O V E N I J A 126 681 3 8 , 5 107 604 3 2 , 7 119 581 3 4 , 0 98 662 2 8 , 1 Koroško-štajerskl 47 730 3 7 , 8 41 638 3 3 , 0 38 724 2 8 , 6 32 415 2 4 , 0 Podravsko-pomurski 20 419 1 7 , 7 29 942 2 5 , 9 14 994 1 3 , 0 18 186 1 5 , 7 Za sa v sko- sa v i n j sk i 31 780 2 6 , 4 33 267 2 7 , 6 21 217 17,1 22 010 17,7 Dolenjski 22 323 2 1 , 3 30 561 2 9 , 2 16 719 1 5 , 9 19 967 1 8 , 9 V Z H O D N A S L O V E N I J A 122 252 2 6 , 2 135 408 2 9 , 0 91 654 19,1 92 578 1 9 , 3 V S A S L O V E N I J A 248 933 3 1 , 3 243 012 3 0 , 6 211 235 2 5 , 4 191 240 2 3 , 0
t o l i k o manj so p r i v l a č n a za p r i s e l j e n c e . To pa p o m e n i , da so v e č j a , predvsem pa gospodarsko r a z v i t a neagrarna naselja t i s t a , k i danes o d l o č a - jo predvsem o smereh in jakosti s e l i t v e n i h t o k o v . Pri vsem tem pa ne smemo zanemariti tudi r a z v i t o sti infrastrukturnih o b j e k t o v , predvsem prometne- ga z n a č a j a , k i so marsikje tudi o d l o č i l n e g a p o - mena za močnejše p r i s e l j e v a n j e .
O b č a selitvena t e o r i j a p r a v i , da se i n t e n z i t e t a se- l i t e v , t . j . p r i s e l j e v a n j a in i z s e l j e v a n j a , p o v e č u - je z gospodarsko r a z v i t o s t j o p o d r o č j a . Ako skuša- mo tudi s tega v i d i k a o v r e d n o t i t i in p r i k a z a t i se- l i t v e n o d i n a m i k o na Slovenskem v obravnavanem d e s e t l e t j u , pridemo do naslednjih spoznanj:
stva pri nas zmanjšala selitvena d i n a m i k a p r e b i - valstva. Nedvomno je to neposredna posledica v z r o k o v , k i i z v i r a j o iz znane d r u ž b e n o - e k o n o m - ske reforme v p o l e t j u 1965. l e t a . Ta je namreč p o v z r o č i l a tudi zastoj v naraščanju š t e v i l a z a p o - slenih, p o v e č a l o se je število brezposelnih d e - lavcev ¡ n „ n e n a z a d n j e , p o v e č a l o se je tudi šte- v i l o našoh d e l a v c e v (začasno) zaposlenih v t u j i - n i . V sklopu teh č i n i t e l j e v moramo pač iskati v z r o k e , k i so z a v r l i močnejše p r i s e l j e v a n j e (in
i z s e l j e v a n j e ) v posamezne o b č i n e .
V l e t i h 1964-68 je b i l a stopnja p r i s e l j e v a n j a v slovenske o b č i n e skoraj za p e t i n o manjša kot v prejšnjem p e t l e t n e m razdobju. V tem pogledu je najmanj sprememb d o ž i v e l l j u b l j a n s k i demograf- ski rajon ( - 1 , 6 % ) , v vseh drugih o b m o č j i h na Slovenskem, k i j i h z a j e m a j o demografski rajoni 1. stopnje, pa se je p r i s e l j e v a n j e zmanjšalo za č e t r t i n o (podravsko-pomurski in d o l e n j s k i rajon) a l i celo za dobro t r e t j i n o (zasavsko-savinjski ra- jon). Tudi s tega v i d i k a je b i l a zahodna Slove- n i j a precej manj p r i z a d e t a ( ¡ m i g r a c i j a se je zmanjšala za 1 1 , 7 %) kot pa ostali p r e d e l i re- p u b l i k e (v p o p r e č j u z a - 2 7 , 1 %). Vse to govori v p r i d spoznanju, da so g l a v n a interregionalna ž a r i š č a , k i p o v z r o č a j o g i b a n j e p r e b i v a l s t v a , o - sredotočena predvsem v zahodnih slovenskih p o - k r a j i n a h .
Pogled na k a r t o , k i p o n a z a r j a rast stopnje prise- l j e v a n j a p r e b i v a l s t v a v naše o b č i n e/n a m p o k a ž e , da je b i l o p r i s e l j e v a n j e v o b č i n e L j u b i j a n a - V i č (+30 % ) , M e t l i k a (+22 % ) , Ribnica ( + 6 , 6 %) in L j u b i jana-Šiška ( + 4 , 7 %) v zadnjem p e t l e t j u m o č - nejše kot pa v prejšnjem razdobju. V vseh drugih o b č i n a h pa se je stopnja p r i s e l j e v a n j a zmanjšala, in sicer n a j m o č n e j e v o b č i n a h Piran ( - 5 1 , 1 % ) , Hrastnik ( - 4 8 , 2 % ) , Krško ( - 4 4 % ) , V e l e n j e ( - 4 3 % ) , Laško ( - 4 2 % ) , Slovenska Bistrica ( - 4 1 , 5 % ) i t d . Še posebej v e l j a o m e n i t i n e k a -
tera industrijska središča, k j e r se je v tem času i m i g r a c i j a zmanjšala za č e t r t i n o a l i celo več (obč. C e l j e - 3 3 % , Jesenice - 3 9 % , N o v a G o - r i c a i n Trbovlje po - 3 2 % , L j u b i j a n a - B e ž i g r a d - 2 7 % , K r a n j - 2 6 , 3 % i t d . ) .
Primerjava i n t e n z i t e t e p r i s e l j e v a n j a prebivalstva na posamezna območja v dveh časovno e n a k i h o b d o b j i h nam v podrobnostih pokaže številne r a z -
l o č k e , k i j i h p o g o j u j e j o ekonomske, demografske i n ne nazadnje tudi socialne struktu- re p r e b i v a l s t v a . U g o t a v l j a m o , da se je p r i s e l j e - v a n j e v zadnjem obdobju n a j b o l j zaustavilo na območja s srednjo r a z v i t o s t j o kakor tudi na n a j - manj r a z v i t e predele na Slovenskem. Iz te sploš- ne u g o t o v i t v e izstopajo o b č i n e Lendava ( - 1 0 , 6 % ) , O r m o ž ( - 1 4 , 3 %) in Lenart ( - 1 6 , 3 % ) , k j e r je
stopnja zmanjšanja p r i s e l j e v a n j a nad republiškim poprečjem ( - 1 8 , 8 % ) . To pa lahko p o m e n i , da so poleg drugih tudi navedene obči ne že vsesko- z i precej manj z a n i m i v e za m i g r a n t e , na kar nas o p o z a r j a j o tudi n i z k e vrednosti p r i s e l i t e v (npr. Lendava 1 0 , 4 %ooziroma 9 , 3 % o , Murska Sobota 12 oziroma 7 , 6 % o , O r m o ž 2 2 , 4 in 1 9 , 2 % o in Lenart 2 8 , 1 i n 2 3 , 5 %o). Skratka, ko so v p r - vem poreformnem obdobju splahnela sredstva za številne i n v e s t i c i j s k e n a l o ž b e , a l i pa so b i l a z a d m i n i s t r a t i v n i m i posegi precej omejena in p o - stavljena na realna tla naših gospodarskih zmog- l j i v o s t i , se je z a č e l a tudi v selitvah p r e b i v a l - stva k a z a t i stagnacija oziroma celo regresivna t e ž n j a . Brez dvoma se bo posledica tega p r o c e - sa odražala v počasnejši d e a g r a r i z a c i j i odnosno d e r u r a l i z a c i j i našega p r e b i v a l s t v a .
In slednjič nas z a n i m a , kam je b i l o v glavnem usmerjeno p r i s e l j e v a n j e našega prebivalstva v obravnavanem d e s e t l e t j u . To nam najnazorneje pokaže delež (%) prebivalstva posameznega p o - d r o č j a in delež p r i s e l j e n c e v , k i j i h je območje v tem času sprejelo.
Tabela 3. DELEŽ (%) PREBIVALSTVA I N M I G R A N T O V PO D E M O G R A F S K I H R A J O N I H SR SLOVE- N I J E V LETIH 1959-68
Rajon: O b d o b j e 1959-63 O b d o b j e 1964-68 Obdc >bje 1959
| prišel. ] -68
odšel.
Rajon:
p r e b i v . prišel. odšel. p r e b i v . j p r i s e l . odšel. p r e b i v .
>bje 1959
| prišel. ] -68
odšel.
Ljubi jonski 14,7 2 9 , 4 2 4 , 6 1 5 , 7 3 8 , 0 3 2 , 4 1 5 , 2 3 3 , 4 2 8 , 0 G o r e n j s k i 1 3 , 9 1 0 , 6 9 , 4 14,1 9 , 2 9 , 1 1 4 , 0 1 0 , 0 9 , 4 Primorsko-notranjski 1 2 , 7 1 0 , 8 1 0 , 2 1 2 , 5 9 , 4 10,1 1 2 , 6 10,1 1 0 , 2 Z A H O D N A S L O V E N I J A 4 1 , 3 5 0 , 8 4 4 , 2 4 2 , 3 5 6 , 6 5 1 , 6 4 1 , 8 5 3 , 5 4 7 , 6 Koroško-štajerski 1 5 , 9 1 9 , 2 1 7 , 2 1 6 , 2 1 8 , 3 1 7 , 0 1 6 , 0 1 8 , 8 1 7 , 0 Podravsko-pomurski 1 4 , 5 8 , 2 1 2 , 3 1 3 , 9 7 , 1 9 , 5 1 4 , 2 7 , 7 11,1 Zasavsko-savinjski 1 5 , 2 1 2 , 8 1 3 , 7 1 4 , 9 1 0 , 1 1 1 , 5 15,1 11,5 12,7 D o l e n j s k i 1 3 , 1 9 , 0 1 2 , 5 12,7 7 , 9 1 0 , 4 1 2 , 9 8 , 5 1 1 , 6 V Z H O D N A S L O V E N I J A 5 8 , 7 4 9 , 2 5 5 , 8 5 7 , 7 4 3 , 4 4 8 , 4 5 8 , 2 4 6 , 5 5 2 , 4 SR S L O V E N I J A 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0 100,0 1 0 0 , 0 1 0 0 , 0
V t a b e l i 3 dokaj nazorno izstopa osnovna t e ž n j a , k i se kaže v naraščanju števila prebivalstva k a - kor tudi v naraščanju obsega p r i s e l j e v a n j a v o b - močja zahodne Slovenije. V n j e j pa n a j i z r a z i t e - je izstopa l j u b l j a n s k i rajon. Zajema samo 1 5 , 2 % prebivalstva naše r e p u b l i k e , pa k l j u b temu o d p a - de nanj t r e t j i n a vseh priseljencev v slovenske o b - č i n e . V vzhodni S l o v e n i j i ima e d i n o l e koroško- štajerski rajon v i š j i delež p r i s e l j e n c e v , kot pa znaša odstotek njegovega prebivalstva v sloven- skem prostoru. V vseh drugih demografskih r a j o - n i h 1. stopnje pa je delež prebivalstva v i š j i od deleža p r i s e l j e n c e v .
Primerjava med dvema enakima obdobjema nam p o k a ž e , da se je delež priseljencev v zadnjem p e t l e t j u povečal e d i n o l e v ljubljanskem o b m o č j u , in sicer od 2 9 , 4 % (1959-63) na 38 % (1964-68).
Vsi drugi demografski r a j o n i 1. stopnje v SR Slo- v e n i j i pa zaznamujejo močnejše a l i slabotnejše nazadovanje. Iz tega s l e d i , da je L j u b l j a n a s svojimi gospodarskimi, predvsem pa u p r a v n o - k u l - t u r n i m i , trgovskimi in prometnimi f u n k c i j a m i n a j - b o l j p r i v l a č n o žarišče za v e l i k del slovenskih m i g r a n t o v , kakor t u d i za p r i s e l j e n c e , k i p r i h a - j a j o iz drugih republik J u g o s l a v i j e .
I I I . IZSELJEVANJE IZ S L O V E N S K I H O B Č I N V DESETLETJU 1959-1968
Sprememba v gospodarskem p o l o ž a j u posamezne- ga področja p o v z r o č i , da se določen del p r e b i - valstva v k l j u č i v s e l i t v e n i t o k . I n t e n z i t e t a izse- l j e v a n j a iz slovenskih o b č i n pa je z e l o r a z l i č n a . N i k a k o r ne moremo t r d i t i , da imajo prav a g r a r - na območja n a j i n t e n z i v n e j š e i z s e l j e v a n j e , tem- več obratno: čim razvitejše je o b m o č j e , tem v e č - j i del njegovega prebivalstva bo v k l j u č e n v s e l i - tveno g i b a n j e . Res pa j e , da je v prvem obdob- ju i n d u s t r i a l i z a c i j e , ko je p o d e ž e l j e prenasiče- no z delovno s i l o , kar pomeni, da je agrarno p r e o b l j u d e n o , s teh o b m o č i j tudi intenzivnejše izseljevanje kakor pa kdaj kasneje. Š t e v i l n i so r a z l o g i , k i spodbujajo priseljence v industrijska a l i v mestna naselja k novim selitvam; a l i samo v o k v i r u samega n a s e l j a , kamor so se p r i s e l i l i , a l i pa v druga naselja in o b m o č j a , k j e r se jirri;
ponujajo boljše delovne in ž i v l j e n j s k e razmere.
Brez dvoma je zaposlitev v neagrarnih d e j a v n o - stih z e l o pomemben č i n i t e l j , k i s svojimi ekonom- skimi zakonitostmi vzpodbuja k v e č j i mobilnosti prebivalstva kot pa še tako dobro r a z v i t e p a n o - ge k m e t i j s t v a .
V obravnavanem d e s e t l e t j u se je iz slovenskih
o b č i n i z s e l i l o na l e t o poprečno 2 6 , 7 oseb na 1 000 p r e b i v a l c e v . Najmočnejše i z s e l j e v a n j e je b i l o iz l j u b l j a n s k i h o b č i n ( 5 2 , 6 %o) in iz o b č i - ne Lenart ( 3 5 , 6 %o), Piran ( 3 8 , 8 % o ) , Izola ( 3 6 , 2 %o) i t d . N a j n i ž j a stopnja i z s e l j e v a n j a je z n a č i l n a za Prekmurje ( 1 3 , 3 % o ) , G o r n j o Sa- v i n j s k o d o l i n o , za pretežen del Ljubljanske k o t - l i n e izven L j u b l j a n e , pa za Škofjeloško h r i b o v - j e , i d r i j s k o - c e r k l j a n s k o območje ter za Zgornje in Srednje Posočje. Povsod drugod na Slovenskem je i z s e l j e v a n j e v obravnavanem d e s e t l e t j u z a j e l o od 191 do 340 oseb na 1 . 0 0 0 p r e b i v a l c e v . Tudi v tem primeru se nam p o k a ž e , da moremo po i n - t e n z i t e t i i z s e l j e v a n j a o b č i n e z r a z v i t o a l i neraz- v i t o gospodarsko in družbeno strukturo u v r s t i t i v isto skupino (npr. M a r i b o r 3 2 , 4 % o , O r m o ž 2 9 , 6 % oziroma Trebnje 2 7 , 7 %o a l i Šentjur pri C e l j u ( 2 9 , 3 %o i t d . ) . Seveda pa enake a l i sorodne stopnje i z s e l j e v a n j a še ne pomenijo k v a - l i t a t i v n i h enakosti emigrantov. Z a naše sloven- ske razmere lahko t r d i m o , da se i z s e l j e n c i z manj r a z v i t i h območij v š t e v i l n i h demografskih in ekonomskih strukturah r a z l i k u j e j o med seboj oziroma od emigrantov z više r a z v i t i h o b m o č i j . Še vedno p r i h a j a j o z naših zaostalih o b m o č i j v p r e t e ž n i v e č i n i n e k v a l i f i c i r a n i d e l a v c i in l j u d j e z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo. Z a - nje je z n a č i l n o , da so v p r i m e r j a v i z i z s e l j e n c i z industrijskih oziroma u r b a n i z i r a n i h območij v pretežni v e č i n i mladi l j u d j e . Tudi zaradi tega procesa, t . j . ostarevanja podeželskega p r e b i v a l - stva, še prav posebno tistega, k i je ostalo še b o l j a l i manj trdno navezano na z e m l j o , d o ž i v - l j a naše (zasebno) kmetijstvo hudo preizkušnjo v gospodarski k r i z i .
Tudi i n t e n z i t e t a i z s e l j e v a n j a z območij sloven- skih o b č i n se je z n i ž a l a skoraj za č e t r t i n o v l e - t i h od 1959-63 do 1964-68: v zahodni S l o v e n i - j i za d o b r o osmino, v o b m o č j i h vzhodne Slove- n i j e pa kar za t r e t j i n o . Podrobnejši pogled na karto nam p o k a ž e , da se je i z s e l j e v a n j e n a j m o č - neje z n i ž a l o v podravsko-pomurskem rajonu ( - 3 9 , 4 %) ter v dolenjskem in v zasavsko-sa- vinjskem območju ( - 3 5 , 2 oziroma - 3 5 , 8 % ) . V vseh drugih o b m o č j i h - v demografskih rajonih I. stopnje - pa se je e m i g r a c i j a zmanjšala za eno č e t r t i n o , razen ljubljanskega r a j o n a , k j e r je nazadovala samo za 7 %. Pogled po občinah pa p o k a ž e , da se je stopnja i z s e l j e v a n j a v z a d - njem p e t l e t j u povečala samo v o b č i n i L j u b l j a n a - Moste (+ 8 % ) , na enaki ravni kot v prejšnjem obdobju pa je v o b č i n i L j u b i j a n a - C e n t e r . Po vseh slovenskih o b č i n a h se je stopnja i z s e l j e v a - nja zmanjšala. N a j m o č n e j š e nazadovanje k a ž e - jo občine SI. Gradec ( - 5 0 , 9 % ) , Krško ( - 4 9 % ) , Hrastnik in Sevnica ( - 4 8 % ) , L j u t o m e r , M o z i r j e , Murska Sobota in N o v a G o r i c a (po - 4 4 % ) , P t u j ,
I d r i j a , K o č e v j e , Lendava ( - 4 2 %) i t d . O b tem b i mogli d o m n e v a t i , da se je e m i g r a c i j a tako močno zmanjšala zaradi i z b o l j š a n j a gospodarske- ga stanja. Res j e , da so se v prenekaterih o b - č i n s k i h središčih o k r e p i l e neagrarne d e j a v n o s t i , pa vendarle spet ne do takšne stopnje, da b i zmogle tako nenadoma z a v r e t i i z s e l j e v a n j e s svojega z a l e d j a . Ker pa se je stopnja i z s e l j e - vanja tudi na drugih zaostalih o b m o č j i h Slove- n i j e znatno zmanjšala v tem času (npr. Šmarje pri Jelšah in G . Radgona - 3 7 % , Trebnje - 3 2 % , Lenart - 2 4 % , Š e n t j u r pri C e l j u - 3 0 % , O r m o ž - 3 6 % i t d . ) , zato moramo vzroke temu pojavu iskati d r u g j e . Val i z s e l j e v a n j a z naših k m e t i j - skih, danes pretežno gospodarsko tudi r a z v i t i h o b m o č i j je b i l najmočnejši v p r v i in v drugi f a - z i i n d u s t r i a l i z a c i j e dežele (do 1953 oziroma 1964. l e t a ) . V zadnjem času je i z s e l j e v a n j e z naših n e r a z v i t i h o b m o č i j vse manjše in je z a n j e tudi z n a č i l n a n i z k a stopnja naravnega prirastka p r e b i v a l s t v a . Drugi vzrok zmanjšanega i z s e l j e v a - nja je treba iskati v o m e j e n i h možnostih za z a - poslitev doma. Z a t o si je v e l i k o število l j u d i z vseh teh območij (kakor tudi z drugih) poiskalo priložnostno a l i stalno zaposlitev v t u j i n i . Ker pa ta začasna odsotnost z doma še ne pomeni o d s e l i t v e , zato k a ž e j o številna območja z m a n j - šano e m i g r a c i j o , k l j u b temu da je število p r i - sotnega prebivalstva na n j i h izredno u p a d l o . O b zmanjšani stopnji p r e b i v a l s t v e n i h selitev v zadnjem obdobju pa se p o j a v l j a vprašanje, k a k o je to u č i n k o v a l o na selitveno b i l a n c o . V v e l i k i v e č i n i o b č i n je zmanjšanje i n t e n z i t e t e p r i s e l j e - v a n j a slabotnejše kot pa stopnja upadanja izse- l j e v a n j a . Z a t o se je v t a k i h o b m o č j i h vrednost selitvenega salda p o v e č a l a . Tam p a , k j e r je zmanjšana stopnja p r i s e l j e v a n j a med dvema o b - dobjema v i š j a , kot znaša upad i z š e l j e v a n j a , k a r p o m e n i , da i z s e l j e v a n j e p r e v l a d u j e nad p r i s e l j e - v a n j e m , je z n a č i l n o zmanjšanje vrednosti s e l i t v e - nega salda (prim. tabelo 3 in 4).
Tudi pri i z s e l j e v a n j u u g o t a v l j a m o določene ne- skladnosti med deležem izseljencev in deležem prebivalstva določenega p r e d e l a . V l e t i h 1959- - 6 8 je b i l delež i z s e l j e n c e v v zahodni S l o v e n i - j i za 5 , 8 % v i š j i , kot znaša delež njegovega p r e b i v a l s t v a , v v z h o d n i S l o v e n i j i pa prav za t o - l i k o pod n j i m . V ljubljanskem (+12,8 %) in k o - roško-štajerskem (+1%) demografskem rajonu je stopnja i z s e l j e v a n j a nad deležem njunega p r e b i - valstva. Povsod drugod pa je že pod ustreznim deležem p r e b i v a l s t v a ; n a j v e č j e nesorazmerje se pokaže na Gorenjskem, k i je v tem času imelo 14 % slovenskega p r e b i v a l s t v a , pa vendarle i z - v i r a od tam le 9 , 4 % emigrantov iz slovenskih o b č i n .
Primerjava stopnje izseljevanja med l e t i 1959-63 in 1964-68 nam p o k a ž e , da se tudi v tem p o - gledu zmanjšuje delež vzhodne Slovenije glede na p r i p a d a j o č i delež p r e b i v a l s t v a . To nas ponov- no o p o z a r j a , da pomen ljubljanskega demograf- skega okoliša tudi v pogledu i z s e l j e v a n j a p r e b i - valstva (glede na delež njegovega prebivalstva) nenehno raste. Povsod drugod na Slovenskem pa se je delež izseljencev z n i ž a l . Vse to samo p o t r j u j e r a z l o g e , k i so na v e č i n i našega prosto- ra z a v r l i a l i vsaj zabrisali o b l i k e močnejšega i z - s e l j e v a n j a .
I V . SELITVENA B I L A N C A Z A RAZDOBJE 1959-1968
Različne stopnje i z s e l j e v a n j a in p r i s e l j e v a n j a neposredno v p l i v a j o na k o n č n i efekt s e l i t e v , t . j . na s e l i t v e n i saldo. V obravnavanem desetletju znaša m i g r a c i j s k a b i l a n c a za našo republiko + 1 , 6 % o , v zadnjem p e t l e t j u pa c e l o + 2 , 4 %o.
Ker je selitvena b i l a n c a odraz r a z l i k v stopnji p r i s e l j e v a n j a in o d s e l j e v a n j a , u g o t a v l j a m o , da so v zadnjem d e s e t l e t j u i m e l i vsi t r i j e zahodno- slovenski demografski r a j o n i p o z i t i v n o selitveno b i l a n c o , vzhodnoslovenski pa n e g a t i v n o , razen koroško-štajerskega o b m o č j a , k j e r znaša + 4 , 8 % o
(prim. tab. 4). V podrobnostih se p o k a ž e , da so imela gospodarsko in družbeno r a z v i t a območ- ja kakor tudi območja o b č i n , k i so v zadnjem času d o ž i v l j a l a nagel industrijski v z p o n , p o z i - t i v n o selitveno b i l a n c o . Z a t o ni nič presenet- l j i v e g a , da so jedra najmočnejšega p o z i t i v n e g a selitvenega salda osredotočena na vsa naša v e č - ja mesta (npr. občine L j u b l j a n a in Koper po + 1 5 , 5 % o , V e l e n j e + 1 2 , 6 % o , Jesenice + l l % o , C e l j e , M a r i b o r , Piran po +8 % o , Kranj + 6 , 4 % o i t d . ) . Pri tem je treba p o d č r t a t i , da ima med l j u b l j a n s k i m i občinami e d i n o l e občina L j u b l j a n a - Center negativno selitveno b i l a n c o ( - 7 , 9 % o ) , kar pa je v skladu s spremembami f u n k c i j , k i j i h l j u b l j a n s k o mestno središče na novo d o b i v a . V zadnjem desetletju je b i l pretežni del sloven- skega o z e m l j a podvržen d e p o p u l a c i j i . Sem u v r - ščamo: Slovensko P r i m o r j e , z izjemo vseh treh o b a l n i h o b č i n in N o v e G o r i c e , n a d a l j e N o t r a n j - sko in D o l e n j s k o , Belo K r a j i n o , z izjemo o b č i - ne M e t l i k a , pa Posavje in Kozjansko. V severo- vzhodni S l o v e n i j i ima e d i n o l e občina Maribor p o z i t i v n o migracijsko b i l a n c o , vse druge pa ne- g a t i v n o .
V tem desetletju se je v občinah Trebnje in Rad- l j e skoraj 11 l j u d i na 1 000 p r e b i v a l c e v več i z -
Tabela 4. SELITVENI SALDO PO D E M O G R A F S K I H R A J O N I H SR S L O V E N I J E Z A RAZDOBJE 1959-1968
Rajon:
O b d o b j e 1959-63 O b d o b j e 1964-68 O b d o b j e 1959-68 Rajon:
število %o število %o š t e v i l o %o
L j u b l j a n s k i +13 449 + 1 1 , 5 +18 480 + 1 4 , 1 - 3 1 929 + 1 3 , 0
Gorenjski + 3 513 + 3 , 2 + 2 032 + 1 , 7 + 5 545 + 2 , 4
Primorsko-notranjski + 2 115 + 2 , 1 + 407 + 0 , 4 + 2 522 + 1 , 2
Z A H O D N A S L O V E N I J A +19 077 + 5 , 8 +20 919 + 5 , 9 + 3 9 . 9 9 6 + 5 , 9
Koroško-štajerski + 6 092 + 4 , 8 + 6 309 + 4 , 6 +12 401 + 4 , 8
Podravsko-pomurski - 9 523 - 8 , 2 - 3 192 - 2 , 7 - 1 2 715 - 5 , 5
Zasavsko-savinjski - 1 487 - 1 , 2 - 793 - 0 , 6 - 2 280 - 0 , 9
Dolenjski - 8 238 - 7 , 9 - 3 248 - 3 , 0 - 1 1 486 - 5 , 5
V Z H O D N A S L O V E N I J A - 1 3 156 - 2 , 8 - 924 - 0 , 2 - 1 4 080 - 1 , 5
SR S L O V E N I J A + 5 921 + 0 , 7 +19 995 + 2 , 4 +25 916 + 1 , 6
s e l i l o , kot pa so znašale p r i s e l i t v e . Tudi za šte- v i l n a druga območja je z n a č i l n a n i z k a vrednost selitvenega salda (npr. o b č i n e Lenart - 1 0 % o , Ormož - 8 , 7 % o , L i t i j a , Šentjur pri C e l j u , Š m a r - je pri Jelšah po okrog - 8 % o , Grosuplje in Rib- nica - 7 %o i t d . ) .
A k o smo pri selitvah prebivalstva u g o t o v i l i , da se je n j i h o v a i n t e n z i t e t a v z a d n j i h p e t i h l e t i h (1964-68) v p r i m e r j a v i s prejšnjim o b d o b j e m ( l 9 5 9 do 1963) zmanjšala, pa nas z a n i m a j o še p o s l e d i - ce, k i j i h i z p r i č u j e selitvena b i l a n c a . N j e n a vrednost se je namreč za celotno SR Slovenijo p o v e č a l a , in sicer od + 0 , 7 na + 2 , 4 % o . V p o - drobnostih pa se p o k a ž e j o številne r a z l i k e : v ljubljanskem območju se je p o v e č a l a za dobro petino (od + 1 1 , 5 na + 1 4 , 1 % o ) , v drugih dveh demografskih r a j o n i h zahodne Slovenije pa se je zmanjšala, a ne za t o l i k o , da b i to o g r o z i - lo njeno p o z i t i v n o vrednost. Vrednost s e l i t v e n e - ga salda v vzhodni S l o v e n i j i je porasla, in s i - cer od - 2 , 8 %o na - 0 , 2 % o . N a j i z r a z i t e j š a sprememba je nastala v podravsko-pomurskem p o - d r o č j u , k j e r znaša povečanje selitvene b i l a n c e za 229 % , to je od - 8 , 2 %o na - 2 , 7 %o (prim.
tab. 4).
Pri v e č i n i o b č i n v SR S l o v e n i j i s p o z i t i v n o s e l i - tveno b i l a n c o je z n a č i l n o , da se je ta v z a d - njem p e t l e t j u zmanjšala. N a j i z r a z i t e j š e nazado- vanje ugotavljamo v občinah Jesenice, T r b o v l j e , V e l e n j e , Izola i t d . (povsod znaša padec več kot 50 %). V n e k a t e r i h drugih občinah pa se je v r e d - nost p o z i t i v n e g a migracijskega salda v zadnjem p e t l e t j u celo p o v e č a l a . To so o b č i n e K a m n i k , L j u b l j a n a - Š i š k a , M e t l i k a , N o v a G o r i c a in Tr- ž i č . V obsegu območij s p o z i t i v n o selitveno b i - lanco v desetletju 1959-68 je Spodnja Savinjska
d o l i n a d o k a j izjemen primer. Z a n j o je z n a č i l - n o , da je v l e t i h 1959-63 p r e v l a d o v a l o prise- l j e v a n j e nad izseljevanjem (+3 % o ) , v z a d n j i h p e t i h l e t i h pa ima več odšelitev kot p r i s e l i t e v ( - 0 , 4 %o). V podrobnem to pomeni, da je i z - seljevanje ob zmanjšani stopnji p r i s e l j e v a n j a o - stalo skoraj nespremenjeno.
Tudi območja z negativno selitveno b i l a n c o mo- remo r a z d e l i t i v dve skupini. V prvo uvrščamo vse tiste o b č i n e , k i so imele v zadnjem p e t l e t - ju n i ž j e vrednosti (negativne) migracijskega sal- da kot pa v prvem obdobju (1959-63). V to sku- pino sodijo naslednje občine: Dravograd (od - 2 , 7 na - 3 , 8 % o ) , L j u b i j a n a - C e n t e r ( - 3 , 9 na 1 0 , 3 %o) Postojna (od - 0 , 2 na - 2 , 2 % o ) , Radlje ( - 1 0 , 3 na - 1 1 , 2 % o ) , Sežana ( - 4 , 3 na - 4 , 9 % o ) , Škofja Loka ( - 0 , 4 na - 2 , 4 %o) in V r h n i k a od - 0 , 9 na - 1 , 2 %o). V drugi skupini pa so vse ostale o b - č i n e z z n a č i l n o prevlado odseljevanja nad prise- l j e v a n j e m . In v teh se je vrednost selitvenega salda p o v e č a l a . N a j i z r a z i t e j š i porast je z a z n a - ven v o b č i n a h SI. Gradec (od - 8 , 0 na - 0 , 2 % o ) ,
Sevnica ( - 9 , 1 na - 0 , 8 % o ) , N o v o mesto ( - 5 , 6 na - 0 , 6 % o ) , Lendava ( - 9 , 9 na - 2 , 4 % o ) , L j u - tomer ( - 9 , 4 na - 2 , 4 % o ) , G o r n j a R a d g o n a ( - 9 , 8 n a - 2 , 5 % o ) , M o z i r j e ( - 1 0 na - 2 , 6 % o ) , K o č e v - je ( - 9 , 8 na - 2 , 7 % o ) , O r m o ž ( - 1 3 , 7 na - 3 , 8 % o ) , Murska Sobota ( - 3 , 5 n a - 1 , 0 %o) i t d . V vseh n a - v e d e n i h občinah je vrednost selitvenega salda p o - rasla za več kot 70 % . Posledica tega je b i l a , da je prebivalstvo na teh o b m o č j i h v z a d n j i h p e - t i h l e t i h počasneje nazadovalo kot pa v p r v i p o - l o v i c i obravnavanega d e s e t l e t j a .
V prispevku je shematsko orisana d i n a m i k a p r e b i - v a l s t v e n i h selitev v desetletju 1959-1968. Raz- č l e n i t e v ustreznega gradiva nam je p o k a z a l a
tesno navezanost selitev na intenzivnost gospo- darskega r a z v o j a . Povsod tam, k j e r se r a z v i j a j o o b r a t i neagrarnih d e j a v n o s t i , zaznavamo z n i ž a - no stopnjo i z s e l j e v a n j a , kar lahko v p l i v a vsaj na stagnacijo števila p r e b i v a l s t v a .
O P O M B E
Statistični podatki po o b č i n a h SR Slovenije 1962. I. z v e z e k , Z a v o d SRS za s t a t i s t i k o , L j u b l j a n a 1964.
Statistični p o d a t k i po o b č i n a h SR S l o v e n i j e 1967. I V . z v e z e k , Z a v o d SRS za s t a t i s t i k o , L j u b l j a n a 1968.
Ustrezni podaki za selitve p r e b i v a l s t v a v SR S l o v e n i j i za l e t o 1968 so p r e v z e t i iz rokopis- nega g r a d i v a Zavoda SRS za statistiko.
Šema s t a l n i h rejona za demografska i s t r a ž i v a - n j a . Institut društvenih n a u k a , Beograd 1963.
Razdelitev SR S l o v e n i j e po demografskih r a j o - nih:
Z A H O D N A S L O V E N I J A (demografski rajon I I . stopnje) ima t r i rajone I. stopnje:
1) L j u b l j a n s k i rajon (z o b č i n a m i : L j u b l j a n a - B e - ž i g r a d , L j u b l j a n a - C e n t e r , Ljubi jana-Moste, L j u b i j a n a - Š i š k a , L j u b i j a n a - V i č - R u d n i k in L i t i j a ter V r h n i k a ) ,
2) G o r e n j s k i rajon (z o b č i n a m i : I d r i j a , Jeseni- ce K a m n i k , K r a n j , D o m ž a l e , R a d o v l j i c a , Sk< f j a L o k a , Tolmin in T r ž i č ) ,
3) Slo ensko Primorje in N o t r a n j s k a (z o b č i n a - mi: A j d o v š č i n a , C e r k n i c a , Ilirska Bistrica, Izo a , K o p e r , L o g a t e c , N o v a G o r i c a , Pi- ran Postojna in Sežana);
V Z H O D N A S L O V E N I J A (rajon I I . stopnje) ima štiri demografske rajone I. stopnje, i n sicer:
4) Koroško-štajerski rajon (z občinami: D r a v o - g r a d , M a r i b o r , M o z i r j e , Radlje ob D r a v i , Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in V e - l e n j e ) ,
5) Podravsko-pomurski rajon (z o b č i n a m i : G o r - nja Radgona, L e n a r t , Lendava, L j u t o m e r , Murska Sobota, O r m o ž in P t u j ) ,
6) Zasavsko-savinjski rajon (z o b č i n a m i : C e l j e , H r a s t n i k , Laško, Slovenska B i s t r i c a , Sloven- ske K o n j i c e , Šentjur pri C e l j u , Šmarje pri Jelšah, T r b o v l j e , Z a g o r j e ob Savi in Ž a l e c ) , 7) Dolenjski rajon (z občinami: Brežice, Č r n o -
m e l j , G r o s u p l j e , K o č e v j e , Krško, M e t l i k a , N o v o mesto, R i b n i c a , Sevnica in Trebnje).
3 A . L A H - I.VRIŠER: S O D O B N I SVET, družbena g e o g r a f i j a , 1. k n j i g a : Svetovno p r e b i v a l s t v o . O b z o r j a , M a r i b o r 1969. Prim. str. 91.
¡gor Vrišer
Urbanizacija Jugoslavije
1, D E F I N I C I J A P O J M A " U R B A N I Z A C I J A " I N PROBLEMI N J E N E G A MERJENJA
Pojem u r b a n i z a c i j e se o b i č a j n o u p o r a b l j a v d v o j - nem smislu. V statičnem pomenu besede pomeni š t e v i l o a l i odstotek mestnega p r e b i v a l s t v a , t o je tistega p r e b i v a l s t v a , k i ž i v i in dela v mestih. V dinamičnem pomenu besede pa se z u r b a n i z a c i - jo p r i k a z u j e v e č a n j e i n naraščanje o b s t o j e č i h mest in nastajanje n o v i h . Razen tega r a z l i k o v a - nja poznamo tudi r a z l i k o v a n j e med i n t e n z i v n o in ekstenzivno u r b a n i z a c i j o . Pri p r v i mestno p r e - b i v a l s t v o narašča, pozidano o z e m l j e pa se b i - stveno ne v e č a o z i r o m a š i r i . Pri drugi pa je t e - žišče mestnega r a z v o j a na t e r i t o r i a l n e m š i r j e n j u v o k o l i c o . Pogostoma se pojem u r b a n i z a c i j e u - p o r a b l j a tudi širše: z n j i m se o z n a č u j e š i r j e n j e mestnega načina ž i v l j e n j a , mestne z a z i d a v e , k o - munalne oskrbe in mestne prostorske u r e d i t v e v podeželska naselja a l i sploh na p o d e ž e l j e . Iz g o r n j i h d e f i n i c i j je r a z v i d n o , da obstaja več r a z l i č n i h i n t e r p r e t a c i j tega pojma. To je mogo- če p o j a s n i t i s t e m , da je u r b a n i z a c i j a z a p l e t e n
in iz r a z l i č n i h komponent sestavljen s o c i a l n i in prostorski proces, k i ga n i mogoče p r i k a z o v a t i na poenostavljen n a č i n . U r b a n i z a c i j s k i proces t e m e l j i v svoji osnovi na d e l i t v i d e l a , k i se je z a č e l a že v rani h i s t o r i č n i dobi č l o v e š t v a z d e - l i t v i j o na agrarno in neagrarno p r o i z v o d n j o in je dosegla v sodobnem mestu s skrajno s p e c i a l i - z a c i j o izredno visoko stopnjo. D e l i t e v dela je prinašala v e č j o storilnost in proizvodnost i n s tem možnost, da nastanejo v e l i k e a g l o m e r a c i j e p r e b i v a l s t v a , k i so skorajda neodvisne od z e m - l j i š č a , na katerem b i v a j o . Iz tega ekonomskega aspekta je u r b a n i z a c i j a nedvomno napreden d r u ž - beni proces. To družbeno preobrazbo so spremlja- l i nekateri vzporedni procesi. Eden od t e m e l j n i h je b i l a d e a g r a r i z a c i j a , to je pojav opuščanja a - grarne dejavnosti s strani kmečkega p r e b i v a l s t v a in postopno zaposlovanje v neagrarnih p o k l i c i h , pri čemer p r i z a d e t i p r e b i v a l c i niso m e n j a l i svo- jega b i v a l i š č a . V z e l o tesni z v e z i je u r b a n i z a - c i j a s pojavom i n d u s t r i a l i z a c i j e , to je u v a j a n j e
in š i r j e n j e industrijskega načina p r o i z v o d n j e . V sedanjosti je i n d u s t r i a l i z a c i j a nedvomno postala v v e l i k e m š t e v i l u d e ž e l p o g l a v i t n o g o n i l o u r b a - n i z a c i j e . O b a procesa je zaradi medsebojne p o - vezanosti t e ž k o r a z l i k o v a t i . V sociološkem p o - g l e d u pomeni u r b a n i z a c i j a drugačen, "mesten"
n a č i n ž i v l j e n j a , k i se bistveno r a z l i k u j e od p o - deželskega i n z l a s t i kmečkega. Z a sedanjost je z n a č i l n o , d a se ta n a č i n ž i v l j e n j a č e d a l j e b o l j širi na p o d e ž e l j e i n da s tem sociološke r a z l i k e med mestom in v a s j o , k i so b i l e še do nedavna z e l o i z r a z i t e , postopoma i z g i n j a j o . Končno prinaša u r b a n i z a c i j a t u d i fiziognomsko in f u n k c i j s k o preobrazbo vsake p o k r a j i n e . O b tem niso najpomembnejši r a z l i č n i z u n a n j i u č i n - k i , kot npr. gostejša z a z i d a v a , v e č j e zgradbe, komunalna o p r e m l j e n o s t , -gostejši promet i t d . Bolj pomembna je č e d a l j e v e č j a splošna i n t e n z i v - nost i z k o r i š č a n j a r a z p o l o ž l j i v e g a prostora in v k l j u - č e v a n j e n o v i h , do nedavna še docela agrarnih površin. Z a r a d i stopnjevanja i n t e n z i t e t e s o c i a l - noekonomskega dogajanja v u r b a n i z i r a n i družbi postaja prostor izredno zapletena kompleksna stvarnost, katere uporabo je mogoče u r a v n a v a t i samo s premišljeno p o l i t i k o in s sodelovanjem r a z l i č n i h strokovnjakov.
Z a r a d i izredne geografske, historične in k u l t u r - ne heterogenosti J u g o s l a v i j e zadene vsak poskus o v r e d n o t i t i stopnjo u r b a n i z a c i j e in u r b a n i z a c i j - skih procesov v naši d r ž a v i na v e l i k e težave. N a j navedemo najpomembnejše.
Poselitev in njen historiat se od ene do druge jugoslovanske p o k r a j i n e močno r a z l i k u j e t a i n s tem v z v e z i tudi pojmovanje mesta. O b j a d r a n - ski o b a l i je obstajala pri skoraj vseh pomembnej- ših mestih k o n t i n u i t e t a z grško a l i rimsko dobo.
Dokončno se je ta k o n t i n u i t e t a pravno u t r d i l a v srednjem veku in se ta t r a d i c i j a v glavnem nada- l j u j e v današnji čas. Z a r a d i tega se pojem me- sta ujema s predstavami v sosednjih mediteran- skih d e ž e l a h . V notranjosti Balkana je turška i n v a z i j a v 14. s t o l e t j u p r e k i n i l a razvoj srbskih, makedonskih in bosanskih mest, k i so se r a z v i j a - la pod močnimi b i z a n t i n s k i m i v p l i v i . V času n o j -
L
v e č j e g a razcveta turške f e v d a l n e družbe so tu nastala številna v e l i k a in cvetoča mesta, k i so se glede na h i e r a r h i č n i p o l o ž a j ¡azl ¡kovala po stopnjah (palanka, v a r o š i c a , varoš i n grad). Pro- padanje turškega f e v d a l i z m a i n osvobodilne v o j - ne so p o v z r o č i l e v 18. in deloma 19. s t o l e t j u močno nazadovanje mestne c i v i l i z a c i j e a l i celo propad n e k a t e r i h mest. V historičnem pogledu
je z a n i m i v primer avtohtonega srbskega u r b a - n i z m a , k i se je p o j a v i l v novoosvobojeni srb- ski d r ž a v i v z v e z i z obnovo mest in novo k o l o - n i z a c i j o . K l j u b temu je notranjost balkanskega dela J u g o s l a v i j e ostala do z a d n j e v o j n e slabo u r b a n i z i r a n a . Razmeroma pozna k o l o n i z a c i j a , i z - vedena v v e l i k i h strnjenih vaseh z več tisoč prebivalci-- in pomanjkanje v e č j e t r a d i c i j e pri š t e v i l n i h mestih,„ j e p o v z r o č a l o vsakemu razisko- v a l c u u r b a n i z a c i j e svojstvene težave: kako l o - č i t i vasi od mest, ko najobičajnejšega k r i t e r i j a - število prebivalstva in historično pravo tu d o - cela odpovesta. N a j b o l j i z r a z i t a je ta d i s k r e - panca v V o j v o d i n i in deloma S l a v o n i j i , k i sta b i l i skorajda docela na novo poseljeni v 18. in
19. s t o l e t j u , potem, ko je avstroogrska monar- h i j a d o b i l a t i dve turški p o k r a j i n i . N o v a a g r a r - na naselja, k i so j i h tu u s t a n a v l j a l i , so štela več tisoč l j u d i in se fiziognomsko niso bistveno r a z l i k o v a l a od mest.
Povsem drugačna je t r a d i c i j a in struktura mest na severozahodu, v osrednji in zahodni H r v a t - ski in v S l o v e n i j i . Tu so se mesta z a č e l a r a z v i - j a t i kot samostojni pravni organizmi že v sred- njem v e k u . Zaradi ekonomske k r i z e , k i j i h je spremljala vso dolgo dobo v o j n zoper Turke, so ostala majhna in so štela komaj nekaj sto a l i tisoč p r e b i v a l c e v . Mnoga med n j i m i so b i l a n a - črtno zasnovana (npr. N o v o mesto, K a r l o v a c , N o v a Gradiška). N j i h o v razvoj se je o k r e p i l šele v 19. stoletju s kmečko o b v e z o , i n d u s t r i a - l i z a c i j o , o b n o v l j e n o trgovino in z izboljšanjem prometnih z v e z . G l e d e na t r a d i c i j o so se me- sta ponavadi pojmovala kot h i s t o r i č n o - p r a v n i p o - jem, čeprav je i n d u s t r i a l i z a c i j a vnašala v ta pojmovanja v e l i k o nejasnosti.
V novo nastali J u g o s l a v i j i so problem o p r e d e l i t v e mest reševali z v l a d n i m i e d i k t i , pri čemer so se še d a l j e d r ž a l i sicer p r e ž i v e t e h i s t o r i č n o - p r a v n e d e l i t v e na mesta i n trge. L. 1912 so npr. taksa- tivno našteli 182 mest i n 167 t r g o v . Statistična služba se je v v e l i k i meri d r ž a l a p r i p o r o č i l a , da so mesta naselja z najmanj 2 000 p r e b i v a l - c i . V p o v o j n i J u g o s l a v i j i pa je b i l o o p r e d e l j e - vanje prepuščeno glede na njeno f e d e r a t i v n o u r e - d i t e v posameznim r e p u b l i k a m , k i so proglašala mesta po svojih k r i t e r i j i h . R a z u m l j i v o j e , da je to prineslo izredno heterogenost g l e d e p o j m o v a -
nja mesta i n proglašanja n o v i h mest. (L, 1946 so p r i z n a l i mestni z n a č a j 75 naseljem, I . 1950 234 i n I. 1954 že 268 naseljem). Z a r a d i i z r e d - n i h težav pri obravnavanju u r b a n i z a c i j e je p r i - šlo do r a z l i č n i h poskusov, po k a t e r i h b i i z d e l a - l i nov o p r e d e l i t v e n i k r i t e r i j , k i b i z enotno me- t o d o l o g i j o i z l o č i l vsa tista n a s e l j a , k i imajo u r - bani z n a č a j , ne o z i r a j e se pri tem na a d m i n i - strativno p r i z n a n j e mestnega statusa. M e d temi poskusi je n a j b o l j znan postopek M i l o š a M a c u r e , k i ga je pozneje z a č e l a u p o r a b l j a t i zaradi soraz- merne preprostosti tudi statistična služba. Posto- pek t e m e l j i na k o m b i n i r a n j u dveh k r i t e r i j e v : šte- v i l a p r e b i v a l s t v a in d e l e ž a neagrarnega p r e b i v a l - stva. M a c u r a je tudi r a z l i k o v a l med vasmi in me sti vmesno stopnjo "mešanih naselij",, pri k a t e r i h je u r b a n i z a c i j a še šibka. K r i t e r i j i so b i l i nasled- n j i :
V e l i k o s t naselja (število prebivalstva)
Delež neagrarnega p r e b i v a l s t v a V e l i k o s t naselja
(število
prebivalstva) v mestih v mešanih
n a s e l j i h
500 - 1000
_
nad 7 0 %1001 - 2000 - nad 60 %
2001 - 3000 nad 90 % nad 60 %
3001 - 10000 nad 7 0 % 4 0 - 7 0 %
10001 - 15000 nad 40 % 3 0 - 4 0 %
nad 15001 nad 30 % -
Iz tabele je r a z v i d n o , da mora imeti mesto n a j - manj 2000 p r e b i v a l c e v . To b i tudi b i l o v skladu svoječasnim p r i p o r o č i l o m mednarodne statistične konference iz I. 1887. M a c u r i n k r i t e r i j je k o m - promis, k i zapostavlja številna mala mesteca na severozahodu i n v g o r a t i h p r e d e l i h J u g o s l a v i j e . Drugi b i s t v e n i problem pri računanju u r b a n i z a c i j - ske stopnje je d o l o č i t e v mestnega t e r i t o r i j a . Tudi v tem pogledu v l a d a v e l i k a r a z n o l i k o s t . Ponekod so b i l i pri d e f i n i r a n j u mestnega t e r i t o r i j a o z k i in številna urbanizirana predmestja a l i obmestna n a - selja niso šteli k mestom k l j u b tesni navezanosti (npr. v S l o v e n i j i a l i v P r i m o r j u ) , drugod pa so i n k o r p o r i r a l i tudi širšo o k o l i c o z agrarnimi nase- l j i (npr. M a k e d o n i j a ) . Posledica j e , da dobimo v n e k a t e r i h p o k r a j i n a h previsoke u r b a n i z a c i j s k e k o e f i c i e n t e , drugod p r e n i z k e . Izvor teh nejasno- sti je v r a z l i č n e m pravnem i n t e r p r e t i r a n j u mest, k i j i m sedanja zakonodaja le v i z j e m n i h p r i m e - rih p r i z n a v a poseben status. V v e č i n i primerov pa so mesta izenačena z drugimi naselji v o b č i n i ; l e - t e so slejkoprej osnovne t e r i t o r i a l n o p o l i t i č n e enote. N e k a t e r a v e č j a mesta so celo razdeljena na več o b č i n (npr. Beograd, L j u b l j a n a , Skopje).
Z a r a d i teh problemov se v J u g o s l a v i j i p o j a v l j a i d e j a o metropolitanskih o b m o č j i h .
2. G L A V N I U R B A N I Z A C I J S K 1 FAKTORJI
K l j u b d o l o č e n i t r a d i c i j i a l i celo d o l g o t r a j n i k o n - t i n u i t e t i š t e v i l n i h mest je b i l a J u g o s l a v i j a ob svojem nastanku I . 1918 med najmanj u r b a n i z i r a - nimi državami Evrope ( o k o l i 13 % ) . U r b a n i z a c i - ja v svoji moderni o b l i k i se je sicer že z a č e l a
•konec i 19. s t o l e t j a , n a j p r e j ne severozahodu i n severu v n e k d a n j i h avstroogrskih p o k r a j i n a h , n a - to v novoosvobojeni S r b i j i in nazadnje na jugu v M a k e d o n i j i i n Č r n i g o r i . Upoštevati je namreč treba, da so b i l e južne p o k r a j i n e J u g o s l a v i j e še- le I . 1913 osvobojene sterilnega turškega f e v d a - l i z m a , Bosna i n Hercegovina I. 1878, Srbija 1878 i n 1913 i n Črna gora I . 1913. N o v o n a - stala država je b i l a gospodarsko d o c e l a n e r a z v i - ta i n pretežna v e č i n a prebivalstva se je p r e ž i v - l j a l a s kmetijstvom. Industrije je b i l o malo in še ta je b i l a drobna.
U r b a n i z a c i j a se je r a z v i j a l a postopoma i n so jo pospeševali naslednji f a k t o r j i :
1. D e a g r a r i z a c i j a . S kmečko o d v e z o , k i se je v avstroogrskih p o k r a j i n a h i z v e d l a I . 1848, v o s t a l i h pa z o s v o b o d i t v i j o izpod turške o b l a - sti, so ogromne kmečke množice postale osebno svobodne. G l e d e na v e l i k o agrarno prenaselje- nost v e č i n e p o k r a j i n , zlasti pa g o r a t i h p r e d e l o v , je kmečka odveza sprožila močan odtok k m e č - kega p r e b i v a l s t v a , k i je deloma o d h a j a l o v mesta, v e č i d e l pa je moralo v e m i g r a c i j o v USA, L a - tinsko A m e r i k o in Zahodno Evropo. Z a r a d i n e - razvitosti mest in industrije je d e a g r a r i z a c i j a med obema svetovnima vojnama manj prispevala k r a z v o j u mest kot b i sicer l a h k o . Delež a g r a r - nega p r e b i v a l s t v a se je le počasi z m a n j š e v a l ; I . 1921 je znašal 8 7 , 1 % , I. 1931 7 6 , 7 % in 1. 1948 6 8 , 4 % . Vendar je d e a g r a r i z a c i j a osta- la tudi po z a d n j i v o j n i g l a v n i p o v z r o č i t e l j rasti mestnega p r e b i v a l s t v a . Predstavljala je njegovo bazo in nedvomno bo t u d i v prihodnje glede na še vedno visok procent agrarnega prebivalstva (I. 1953 6 0 , 9 % in I. 1961 4 9 , 6 % ) .
2. Proces u r b a n i z a c i j e je k r e p i l tudi močan pri—
rodni prirastek na p o d e ž e l j u , k i je ob prelomu stoletja še dodatno p o v e č e v a l agrarno prenase- ljenost in t e ž n j o po e m i g r a c i j i . Visok p r i r o d n i prirastek je b i l kot v v e č i n i dežel po svetu re- z u l t a t i z b o l j š a n j a zdravstvenih in higienskih r a z - mer. Zmanjševati se je z a č e l šele o k o l i I . 1955, vendar h i t r e j e v r a z v i t e j š i h p o k r a j i n a h kakor pa v gospodarsko n e r a z v i t i h . Tako je p r i r o d n i p r i r a - stek še sedaj v Bosni, M a k e d o n i j i in na Kosovem pomemben razlog za doseljevanje m l a d i h l j u d i v v e č j a mesta imenovanih d e ž e l .
3 . Medtem ko je t v o r i l a d e a g r a r i z a c i j a osnovo u r b a n i z a c i j i , je i n d u s t r i a l i z a c i j a b i l a n a j m o č n e j - ši akter p r i njenem konkretnem f o r m i r a n j u . V p r e d v o j n i J u g o s l a v i j i se je skromna industrija o - sredotočcila predvsem v v e l i k i h mestih, rudarskih o b m o č j i h in ob savsko-moravski prometni osi.
N j e n i u č i n k i so se n a j b o l j o b č u t i l i v n a g l i rasti n e k a t e r i h v e č j i h mest, n . p r . Beograda, Z a g r e b a , N o v e g a Sada, N i š a , Skopja i t d . Po končani I I . svetovni v o j n i , ko je postala težnja po industria- l i z a c i j i osnovno v o d i l o vse jugoslovanske p o l i t i k e , pa je postala i n d u s t r i a l i z a c i j a nejpomembnejši vzrok u r b a n i z a c i j e . Sprva se je razvoj industrije usmerjalo c e n t r a l i s t i č n o , p o z n e j e , s postopno d e - c e n t r a l i z a c i j o in s prehodom na delavsko samou- p r a v l j a n j e , pa so d o b i l e r e p u b l i k e in občine v e č - j i v p l i v na i n d u s t r i a l i z a c i j s k o p o l i t i k o . V obeh p r i m e r i h je i n d u s t r i a l i z a c i j a z a j e l a številna d o - slej d o c e l a agrarna o b m o č j a in i z z v a l a rast ne le o b s t o j e č i h , temveč t u d i nastajanje n o v i h mest (npr. N o v i T r a v n i k , V e l e n j e ) . V e l i k o i n d u s t r i j - skega r a z v o j a se je osredotočilo v r a z v i t i h p o - k r a j i n a h in o k o l i o b s t o j e č i h v e č j i h mest, kar je i z z v a l o naglo rast urbanega p r e b i v a l s t v a , silen pritisk doseljencev iz n e r a z v i t i h p r e d e l o v , t e ž - ko stanovanjsko k r i z o in pogosto n e k o n t r o l i r a n t e r i t o r i a l n i r a z v o j mest. U r b a n i z a c i j s k a stopnja je v teh o b m o č j i h dosegla stopnjo 60 %.
4 . Razen industrije so se u v e l j a v l j a l i še n e k a t e - ri drugi u r b a n i z a c i j s k i f a k t o r j i . Z a n i m i v o j e , da so infrastrukturni o b j e k t i v manjši meri i z z v a l i u r b a n i z a c i j o kakor pa i n d u s t r i j a . Se najmočnejši učinek je imel promet, sprva ž e l e z n i š k i , sedaj č e d a l j e b o l j cestni. Določen učinek je imela t u - d i i n e r c i j a , k i je p o d p i r a l a r a z v o j že r a z v i t i h mest. N a jugu d r ž a v e , k j e r je t e m e l j i l mestni r a z v o j zaradi izostanka i n d u s t r i a l i z a c i j e v mno- gem na s t o r i t v a h , je na potek u r b a n i z a c i j e v p l i - v a l h i e r a r h i č n i p o l o ž a j naselja v omrežju cen- t r a l n i h n a s e l i j . V najnovejšem času je razvoj t u - r i z m a , predvsem v z d o l ž jadranske o b a l e , i z z v a l novo o b l i k o u r b a n i z a c i j e .
3. P O G L A V I T N E OBLIKE U R B A N I Z A C I J E
G l e d e na že v e č k r a t omenjeno heterogenost j u - goslovanskih p o k r a j i n ne preseneča, da ima u r - b a n i z a c i j a več r a z l i č n i h o b l i k . Za v e č i n o d r ž a - ve je poprečna u r b a n i z a c i j s k a stopnja (I. 1961) 2 8 , 3 % . N a j h i t r e j š i razvoj k a ž e j o v e l i k a mesta.
V n j i h o v i o k o l i c i se u r b a n i z a c i j a n a j h i t r e j e in n a j i n t e n z i v n e j e u v e l j a v l j a . Srednje v e l i k a in ma- la mesta se v e l i k o počasneje r a z v i j a j o in to je
eden od g l a v n i h problemov jugoslovanske u r b a n i - z a c i j e . Z n a č i l n o j e , da u r b a n i z a c i j a še razmero- ma počasi prodira v agrarno o k o l i c o in da t o l i k o h i t r e j e rastejo mestna o b r o b j a . N e redko spominja ves proces na razmere v Latinski A m e r i k i , saj so oblasti zaradi š t e v i l n i h č r n i h gradenj pogosto v t e ž k i s i t u a c i j i . U r b a n i z a c i j a se potemtakem ni na široko razprostrla. Poseben problem so n e k a t e - ra v e č j a mesta, k i k a ž e j o glede na n e r a z v i t o o - k o l i c o poteze h i p e r u r b a n i z a c i j e . V manj r a z v i t i h o b m o č j i h d o b i v a ta r a z v o j že k r i t i č n e p o t e z e .
Stopnja u r b a n i z a c i j e je na teh o b m o č j i h o k o l i 2 9 - 3 4 % , v manj r a z v i t i h p r e d e l i h pa 19-21 % . Poseben primer je u r b a n i z a c i j a v V o j v o d i n i in deloma S l a v o n i j i . Tu so sicer številna m e s t a , v e n - dar je dobršen del n j i h o v e g a prebivalstva z a p o - slen v k m e t i j s t v u . Tudi v e č j a mesta so še vedno prežeta z agrarno d e j a v n o s t j o . Stopnja u r b a n i z a - c i j e znaša o k o l i 38 % , a jo je treba obravnavati
z določeno rezervo.
V S l o v e n i j i , zahodni Hrvatski in Primorju je za u r b a n i z a c i j o z n a č i l n o razmeroma v e l i k o število m a l i h mest, k i so izredno v i t a l n a in resen k o n - kurent redkim v e č j i m mestom. U r b a n i z a c i j s k i r a z - v o j se zato osredotoča v redkih v e l i k i h mestih
in š t e v i l n i h m a l i h mestih, kar ima za posledico b o l j enakomerno in na široko razprostrto " d r o b - no" u r b a n i z a c i j o s stopnjo o k o l i 30 % . Z n a č i l - nost teh območij je k r i p t o u r b a n i z a c i j a , to je p o - j a v , da neagrarno p r e b i v a l s t v o stanuje na p o d e - ž e l j u in d e l a v mestih. Z a r a d i tega je npr. u r - b a n i z a c i j s k a stopnja Slovenije samo 2 8 , 9 % , k a r je za to ekonomsko r e l a t i v n o razvitejše o z e m l j e razmeroma nizek k o e f i c i e n t .
Pregled u r b a n i z a c i j e po r e p u b l i k a h in njen p o - tek podaja naslednja t a b e l a , strukturo u r b a n i z a - c i j e pa tabela 2.
*
1. Stopnja u r b a n i z a c i j e v J u g o s l a v i j i
Število Števil o urbane- % urbanega
1 nriPK c prebivalstva ga p r e b i v a l s t v a p r e b i - 11IUCM
1921 = 100
v 000 v 000 valstva
11IUCM 1921 = 100
1921 12 545 1 642 13, 1 100
1931 14 534 2 194 15, 1 133
1948 15 842 2 743 1 7 , 3 156
1953 16 991 3 688 2 1 , 7 274
1961 18 549 5 252 2 8 , 3 320
- Bosna in Hercegovina 3 278 640 1 9 , 5
- Črna gora 472 102 2 1 , 5
- Hrvatska 4 160 1 282 3 0 , 8
- M a k e d o n i j a 1 406 490 3 4 , 9
- Slovenija 1 592 461 2 8 , 9
- Srbija 7 642 2 279 2 9 , 8
1967 19 949 6 261 3 1 , 7 381
* Z a I . 1921, 1931 in 1948 naselja z nad 5000 p r e b i v a l c i , za I. 1953 in 1961 na osnovi p o d a t - kov Zveznega zavoda za statistiko SFRJ (obde-
l a n i h na podlagi k r i t e r i j a M . M a c u r e ) . N a v e d - be za I. 1967 so ocena,, izračunana na p o d l a - g i trenda.
2. Struktura j u g o s l o v a n s k i h urbanih naselij glede na število prebivalstva (I. 1961)
Število našel 11
% naselij
Število prebivalstva v 000
% urbanega prebivalstva
Skupno pod 5 0 0 1 - 10001- 20001- 50001-
5000 10000 20000 50000 100000
nad 100000 348
1 0 0 , 0 5 252
1 0 0 , 0
143 4 2 , 5 482
9 , 2 93 2 6 , 7 604
1 1 , 5
50 44 1 4 , 3 1 2 , 5 707 1 281
1 3 , 5 2 4 , 4 7
2,0
528 1 9 , 8
7
2,0
657 3 1 , 6
Po M . M a c u r i tudi prevzemamo k o m p a r a t i v n i p r e - podlagi mestnega omrežja iz I. 1953, to je gled razvoja števila mest i n mestnega p r e b i v a l - za 241 mest.
stva z a d n j i h štirideset l e t , izdelanega na
3 . Razvoj urbanega prebivalstva med I . 1921-1961 (na podlagi stanja I . 1953)
do 10000 10000-50000 nad 50000
Skupno p r e b i v a l c e v p r e b i v a l c e v p r e b i v a l c e v
Š t e v i l o mest 1. 1953 241 151 78 12
1. 1921 število p r e b i v a l c e v 2 081 431 988 662
%
p r e b i v a l c e v1 0 0 , 0 2 0 , 7 4 7 , 5 3 1 , 8
1. 1931 število p r e b i v a l c e v 2 535 458 1 118 959
%
p r e b i v a l c e v
1 0 0 , 0 18,1 4 4 , 1 3 7 , 8
1. 1948 število p r e b i v a l c e v 3 117 527 1 236 1 354
%
p r e b i v a l c e v
1 0 0 , 0 1 6 , 9 3 9 , 7 4 3 , 4
1. 1953 število p r e b i v a l c e v 3 701 643 1 466 1 592
% 1 0 0 , 0 1 7 , 4 3 9 , 6 4 3 , 0
1. 1961 število p r e b i v a l c e v 4 759 677 1 913 2 168
% 1 0 0 , 0 1 4 , 2 4 0 , 2 4 5 , 6
K l j u b problematičnosti in s t a t i s t i č n i oporečnosti uporabljenega gradiva je iz z g o r n j i h tabel r a z - v i d e n potek jugoslovanske u r b a n i z a c i j e . O s n o v -
ne z n a č i l n o s t i so naslednje:
- Stopnja u r b a n i z a c i j e je v poprečju n i z k a 2 8 , 3 % , vendar o s c i l i r a od 1 9 , 5 % do 3 4 , 9 % .
- Počasna predvojna in n e k o l i k o hitrejša povojna u r b a n i z a c i j a se kažeta v indeksih: 1921-1948:
156 in 1948-1961: 192.
- Z e l o v e l i k odstotek mestnega prebivalstva ž i - v i v v e l i k i h mestih: z nad 5 0 . 0 0 0 p r e b i v a l c i 4 1 , 4 % , v mestih z nad 1 0 0 . 0 0 0 p r e b i v a l c i pa 3 1 , 6 %.
4. P O G L A V I T N I U R B A N I Z A C I J S K I PROBLEMI
Osnovni problem jugoslovanske u r b a n i z a c i j e je nedvomno neurejen in spontan razvoj v e l i k i h mest in zaostajanje s r e d n j e v e l i k i h in m a l i h mest.
Hitrejša u r b a n i z a c i j a z a d n j i h dvajset let je m o č - no p r i z a d e l a stari urbani sistem, k i je nastal še v f e v d a l n i d r u ž b i , a se je tehnološkim in družbenim spremembam 19. in 20. s t o l e t j a do zadnje svetovne v o j n e še za silo p r i l a g a j a l . Se- daj se č e d a l j e b o l j kaže potreba po novem so- dobnejšem in integriranem urbanem sistemu, v katerem b i imela tudi srednja in mala mesta ustrezen p o l o ž a j .
Hitre rasti mest ni spremljal e k v i v a l e n t e n r a z - v o j urbane infrastrukture in gradnje stanovanj.
Z a r a d i tega so u r b a n i z i r a n a območja slabo in p o m a n j k l j i v o opremljena: obstaja k r o n i č n a sta-
novanjska k r i z a , p o m a n j k l j i v a komunala o t e ž k o - ča š i r j e n j e mest in i n s t i t u c i j e družbenega standar- da so z a p o s t a v l j e n e . V e l i k del starega stanovanj- skega fonda je slabe k v a l i t e t e . Vse to povzroča potrebo po s a n a c i j i in r e k o n s t r u k c i j i že p o z i d a - n i h mestnih p r e d e l o v .
Povojna u r b a n i z a c i j a je prinesla zaradi hitrega poteka vrsto s o c i a l n i h problemov. Prizadela je predvsem eno g e n e r a c i j o , k i se je morala zelo h i t r o a d a p t i r a t i novim razmeram. Prilagoditev pa je b i l a t e ž k a , ker je v e l i k del novega mest- nega prebivalstva še pred nekaj l e t i ž i v e l v d o - cela kmečkem o k o l j u . Z a r a d i stanovanjske stis- ke se mora v e l i k o zaposlenih v o z i t i na d e l o . To povzroča dodatne težave v a d a p t a c i j i p r e b i v a l - stva, v lokalnem prometu, v mestnem f u n k c i o n i - ranju in v s o c i a l n i h o z i r i h .
Postopno d v i g a n j e ž i v l j e n j s k e g a standarda na u r - b a n i z i r a n i h o b m o č j i h prinaša nekatere nove p r o - b l e m e , k i so znani iz r a z v i t i h d e ž e l . Predvsem
je to m o t o r i z a c i j a , ž e l j a po g r a d n j i e n o d r u ž i n - skih h i š i c , boljša oskrba z ž i v i l i , k i je zaradi p r i m i t i v n e agrarne p r o i z v o d n j e pogosto še neure- jena i t d .
5. R A Z V O J N I TRENDI SEDANJE U R B A N I Z A C I - JE
a) Predvsem je p r i č a k o v a t i n a d a l j n j o h i t r o dea- g r a r i z a c i j o in u r b a n i z a c i j o . Rezerve podeželske- ga prebivalstva so še ogromne (I. 1961 je b i l o še 4 9 , 6 % kmečkega p r e b i v a l s t v a ) . Po grobih ocenah naj b i bilo I . 1986 v J u g o s l a v i j i
